Četrtek, 16. december 2010
P7_TC1-COD(2010)0044

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 16. decembra 2010 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 167 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (1),

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je vse tesnejša zveza med narodi Evrope, člen 167 PDEU pa zlasti določa, da mora Evropska unija prispevati k razcvetu kultur držav članic in pri tem upoštevati njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati poudarjati skupno kulturno dediščino. Poleg tega člen 167(2) PDEU določa, da mora Unija v skladu z načelom sorazmernosti prispevati k izboljšanju poznavanja in razširjanja kulture in zgodovine evropskih ljudstev.

(2)

Boljše razumevanje zlasti med mladimi njihove skupne a vendarle raznolike dediščine in večja zavzetost zanjo bi prispevalo h krepitvi čuta pripadnosti Evropski uniji in poglobitvi medkulturnega dialoga. Zato je pomembno spodbujati boljši dostop do kulturne dediščine in poudarjati njeno evropsko razsežnost.

(3)

PDEU tudi uvaja državljanstvo Unije, ki dopolnjuje nacionalno državljanstvo držav članic in je pomemben element krepitve in varovanja procesa evropskega povezovanja. Da bi državljani v celoti podprli evropsko povezovanje, bi bilo treba bolj poudariti njihove skupne vrednote, zgodovino in kulturo, ki so ključne prvine njihovega članstva v družbi, temelječi na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic, kulturne in jezikovne raznolikosti, strpnosti in solidarnosti.

(4)	Medvladni projekt znaka evropske dediščine se je začel v Granadi aprila 2006 na pobudo več držav članic in Švice.

(5)

Svet Evropske unije je 20. novembra 2008 sprejel Sklepe (3), katerih cilj je preoblikovanje medvladne pobude za znak evropske dediščine v ukrep Evropske unije. Svet poziva Komisijo, da mu predloži ustrezen predlog, kako naj Evropska unija uvede znak evropske dediščine, in določi postopke za izvajanje projekta v praksi.

(6)

Javno posvetovanje in ocena učinka, ki ju je opravila Komisija, sta potrdila, da je bil medvladni znak evropske dediščine dragocena pobuda, vendar je treba projekt še nadalje razviti, da bi se izkoristilo njegove možnosti v celoti in potrdilo, da vključitev Evropske unije lahko zagotovi očitno dodano vrednost znaku evropske dediščine in pomaga, da se kakovost pobude občutno izboljša.

(7)	Dosedanje izkušnje, pridobljene z medvladno pobudo, bi morali uporabiti v korist znaka evropske dediščine.

(8)

Projekt znaka evropske dediščine bi moral dopolnjevati, toda ne podvajati pobud , kot so Unescov seznam svetovne kulturne dediščine , Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in program „evropskih kulturnih poti“ Sveta Evrope. Dodana vrednost novega znaka evropske dediščine mora temeljiti na prispevku izbranih spomenikov k evropski zgodovini in kulturi, vključno z ustanovitvijo Unije, na jasni izobraževalni razsežnosti, usmerjeni k državljanom zlasti mladim , in na spletnem povezovanju med spomeniki za izmenjavo izkušenj in najboljših praks. Glavni poudarek pobude bi morala biti promocija spomenikov in dostop do njih , s čimer bi prispevali k skupni zgodovinski in kulturni dediščini v Uniji, ter kakovost predloženih obrazložitev in predlaganih dejavnosti, namesto ohranjanja spomenikov, ki bi ga morale zagotavljati že obstoječe varstvene ureditve.

(9)

Poleg okrepitve čuta pripadnosti državljanov EU k Evropski uniji in spodbujanja medkulturnega dialoga lahko ukrep Unije za znak evropske dediščine prispeva k povečanju vrednosti in prepoznavnosti kulturne dediščine, s tem pa poveča vlogo dediščine v gospodarskem in trajnostnem razvoju regij zlasti s kulturnim turizmom, k pospeševanju sinergij med kulturno dediščino ter sodobnim ustvarjanjem in ustvarjalnostjo, k olajšanju izmenjave izkušenj in najboljših praks po Evropi, splošneje pa k promociji demokratičnih vrednot in človekovih pravic, ki podpirajo evropsko povezovanje.

(10)	Ti cilji so popolnoma v skladu s cilji evropske agende za kulturo, ki vključuje pospeševanje kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga ter promocijo kulture kot spodbujevalca ustvarjalnosti (4).

(11)	Bistveno je, da bi bil znak evropske dediščine podeljen na podlagi skupnih, jasnih in preglednih meril ter postopkov.

(12)	Države članice bi morale imeti možnost, da vnaprej izberejo spomenike, ki jim je že bil podeljen znak evropske dediščine v okviru medvladnega projekta o znaku evropske dediščine. Te spomenike bi bilo treba oceniti po novih merilih in postopkih.

(13)	Pri prihodnjih ocenjevanjih znaka evropske dediščine bi lahko preučili možnost širjenja pobude, da se vključijo tretje države, ki sodelujejo v programu Kultura.

(14)	Upravne ureditve za znak evropske dediščine bi morale biti racionalne in prilagodljive v skladu z načelom subsidiarnosti.

(15)

Glede na to, da države članice ciljev tega sklepa ne morejo doseči v zadostnem obsegu in bi zato lahko zaradi potrebe po zlasti novih skupnih, jasnih in preglednih merilih ter postopkih za znak evropske dediščine kot tudi po večjem sodelovanju med državami članicami, bili bolje doseženi na ravni Unije, Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vsebina

S tem sklepom se uvede ukrep Evropske unije z naslovom „znak evropske dediščine“.

Člen 2

Opredelitev

V tem sklepu „spomeniki“ pomenijo spomenike, naravne ali podvodne znamenitosti , arheološka, industrijska ali urbana območja, kulturne krajine, spominska obeležja, kulturne dobrine in predmete, nematerialno dediščino, povezano z nekim krajem, vključno s sodobno dediščino.

Člen 3

Cilji

1.   Splošni cilji ukrepa prispevajo h:

—	krepitvi čuta pripadnosti državljanov EU , zlasti mladih, k Uniji, ki temelji na skupnih vrednotah ter elementih evropske zgodovine in kulturne dediščine ▐,

—	krepitvi medkulturnega in medregijskega dialoga in zagotovitvi večjega spoštovanja raznolikosti .

2.    Zato so vmesni cilji ukrepa ▐:

—	poudariti simbolno vrednost in povečati razpoznavnost spomenikov, ki so imeli pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Evrope in/ali pri ▐ izgradnji Unije,

—	povečati razumevanje državljanov EU glede zgodovine Evrope ter izgradnje Unije in njihove skupne, čeprav raznolike, materialne in nematerialne kulturne dediščine, zlasti v povezavi z demokratičnimi vrednotami in človekovimi pravicami, ki podpirajo proces evropskega povezovanja.

3.   Posebni cilji samih spomenikov so:

—	razviti evropski pomen spomenikov,

—	povečati zlasti ozaveščenost mladih , na splošno pa tudi evropskih državljanov EU, o njihovi skupni kulturni dediščini in okrepiti njihovo zavest o evropski identiteti ,

—	olajšati izmenjavo izkušenj in najboljših praks po Evropi,

—	izboljšati in/ali povečati dostop do spomenikov za vse, zlasti za mlade,

—	poglobiti medkulturni dialog zlasti med mladimi z umetniškim, kulturnim , zgodovinskim in interaktivnim spletnim izobraževanjem,

—	pospeševati sinergije med kulturno dediščino ter sodobnim ustvarjanjem in podpirati ustvarjalnost ,

—	ob popolnem spoštovanju celovitosti kulturne dediščine podpirati povezave med navedeno dediščino in gospodarskimi dejavnostmi, ki se razvijajo okoli nje in prispevajo k njeni trajnosti in trajnosti njene okolice,

—	prispevati k spodbujanju, privlačnosti , kulturnemu vplivu ter turističnemu in trajnostnemu razvoju regij,

—	spodbujati ustvarjanje evropskih mrež za okrepitev skupne evropske dediščine.

Člen 4

Sodelovanje pri ukrepu

Pri ukrepu lahko sodelujejo države članice. To sodelovanje je prostovoljno.

Člen 5

Dopolnjevanje z drugimi pobudami

Komisija in države članice zagotovijo , da znak evropske dediščine dopolnjuje druge pobude na področju kulturne dediščine, vendar jih ne podvaja, kot so Unescov seznam svetovne kulturne dediščine , Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in „evropske kulturne poti“ Sveta Evrope.

Člen 6

Dostop do ukrepa

Spomeniki, kakor so opredeljeni v členu 2, so upravičeni do podelitve znaka evropske dediščine.

Člen 7

Merila

Podelitev znaka evropske dediščine temelji na spodaj navedenih merilih.

(1)

Kandidati za znak evropske dediščine imajo simbolen evropski pomen in so imeli pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Evrope in/ali pri ▐ izgradnji Unije . ▐ Zato morajo utemeljiti: — svojo čezmejno ali vseevropsko naravo: pretekli in sedanji vpliv ter privlačnost spomenika kandidata mora presegati nacionalne meje države članice, in/ali — mesto ali vlogo spomenika v evropski zgodovini in evropskem povezovanju ter njegove povezave s ključnimi evropskimi dogodki ali osebnostmi, pa tudi kulturnimi, umetniškimi, verskimi, političnimi, družbenimi, znanstvenimi, tehnološkimi , okoljskimi ali industrijskimi gibanji, in/ali — mesto in vlogo spomenika v razvoju in pospeševanju skupnih vrednot, ki podpirajo evropsko povezovanje, kot so svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic, kulturna raznolikost, strpnost in solidarnost.

(2)

Kandidati za znak evropske dediščine predložijo projekt, ki ga je treba začeti izvajati najpozneje do konca imenovanega leta in ki vsebuje vse naslednje elemente : — izboljšanemu ozaveščanju o evropskem pomenu spomenika zlasti z ustreznimi informativnimi dejavnostmi, označevanjem in usposabljanjem zaposlenih, — organiziranju izobraževalnih dejavnosti, zlasti za mlade, ki povečujejo razumevanje skupne zgodovine Evrope in njene skupne, vendar raznolike, dediščine, in ki krepijo čut pripadnosti skupnemu prostoru, — pospeševanje večjezičnosti in regionalne raznolikosti z uporabo več jezikov Unije kot ključa do medkulturnega dialoga , — sodelovanje s spomeniki , ki jim je že bil podeljen znak evropske dediščine, ▐ — povečevanje prepoznavnosti spomenika v evropskem merilu , med drugim z novo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo , — zagotavljanje, da je spomenik dostopen državljanom EU ob popolnem spoštovanju njegove celovitosti. Organiziranje umetniških in kulturnih dejavnosti (na primer dogodkov, festivalov, umetniških rezidenc), ki pospešujejo mobilnost evropskih kulturnih posrednikov, umetnikov in zbirk, spodbujajo medkulturni dialog in povezovanje dediščine, zlasti s sodobnim ustvarjanjem in ustvarjalnostjo, je dobrodošlo , kadar koli posebnosti spomenika to dopuščajo.

(3)

Kandidati za znak predložijo načrt upravljanja, ki jih zavezuje k vsem naslednjim elementom: — zagotavljanju dobrega upravljanja spomenika, — zagotavljanju varstva spomenika in njegove izročitve prihodnjim rodovom v skladu z ustreznimi varstvenimi ureditvami, — zagotavljanju kakovosti sprejema, kot so zgodovinska predstavitev, informacije za obiskovalce, označevanje itd., — zagotavljanju dostopa za najširšo možno javnost , vključno za starejše osebe in invalide, na primer z raznimi prilagoditvami spomenika ali usposabljanjem osebja in z uporabo interneta , — posvečanju posebne pozornosti mladim zlasti z omogočanjem prednostnega dostopa do spomenika, — promociji spomenikov kot turističnih destinacij ob omejevanju morebitnega negativnega vpliva nanje ali na njihovo okolico , — razvoju usklajene in celovite komunikacijske strategije, ki poudarja evropski pomen spomenika, — zagotavljanju načrta upravljanja, ki je čim bolj prijazen okolju ▐.

Člen 8

Evropski izbirni svet neodvisnih strokovnjakov

1.   Ustanovi se evropski izbirni svet neodvisnih strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: „evropski izbirni svet“) za izvajanje izbirnih postopkov in postopkov spremljanja na evropski ravni. Zagotavlja enotno uporabo meril v državah članicah udeleženkah.

2.   Izbirni svet sestavlja 13 članov . Štiri člane imenuje Evropski parlament, štiri Svet , štiri Komisija in enega Odbor regij v skladu s svojimi ustreznimi postopki . Evrospki izbirni svet imenuje svojega predsednika.

3.   Člani evropskega izbirnega sveta so neodvisni strokovnjaki. Ti strokovnjaki morajo imeti veliko izkušenj in znanja na ▐ področjih, ki so pomembna za cilje znaka evropske dediščine. Institucije, ki jih imenujejo, si prizadevajo v kar največji meri zagotoviti dopolnjevanje njihovih strokovnih področij in njihovo uravnoteženo geografsko zastopanost.

4.   Člani evropskega izbirnega sveta so imenovani za tri leta. Razen v prvem letu veljave tega sklepa Komisija imenuje štiri strokovnjake za eno leto, štiri Evropski parlament in enega Odbor regij za dve leti in štiri Svet za tri leta.

5.    Člani evropskega izbirnega sveta prijavijo vsako navzkrižje interesov ali morebitno navzkrižje interesov v zvezi z nekim spomenikom kandidatom . V primeru takšne prijave ali če pride do navzkrižja interesov, član ▐ ne sodeluje pri ocenjevanju navedenega ali kakega drugega spomenika iz te države članice .

6.   Vsa poročila, priporočila in uradna obvestila evropskega izbirnega sveta se objavijo.

Člen 9

Obrazec za prijavo

▐ Komisija na podlagi izbirnih meril iz člena 7 pripravi skupen prijavni obrazec za vse kandidate. Pri izbiri bodo upoštevane samo prijave, predložene na uradnem prijavnem obrazcu.

Člen 10

Predizbira na nacionalni ravni

1.   Predizbira spomenikov za podelitev znaka evropske dediščine je v pristojnosti držav članic ob tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi .

2.   Vsaka država članica lahko v predizbirnem postopku imenuje največ dva spomenika vsaki dve leti v skladu s koledarjem iz Priloge. ▐

3.   Vsaka država članica določi svoje postopke in svoj koledar za predizbiro spomenikov v skladu z načelom subsidiarnosti in pri tem zagotovi, da upravne ureditve ostanejo kolikor je mogoče racionalne in prilagodljive. Vendar mora Komisijo uradno obvestiti o rezultatih predizbire najpozneje do 1. marca v letu predizbirnega postopka.

4.    Predizbira se opravi v skladu z merili iz člena 7, uporablja pa se prijavni obrazec iz člena 9.

5.     Komisija objavi popoln seznam vnaprej izbranih spomenikov in o tem obvesti Evropski parlament, Svet in Odbor regij.

Člen 11

Končna izbira na ravni Unije

1.   Končna izbira spomenikov za podelitev znaka evropske dediščine je v pristojnosti Komisije, izvede pa jo evropski izbirni svet.

2.   Evropski izbirni svet oceni prijave spomenikov, izbranih v predizbiri, in izbere največ en spomenik na državo članico. Po potrebi se lahko zahtevajo nadaljnje informacije. Lahko se organizirajo tud ogledi spomenikov.

3.    Končna izbira se opravi v skladu z merili iz člena 7, uporablja pa se prijavni obrazec iz člena 9.

4.   Evropski izbirni svet pripravi poročilo o spomenikih, imenovanih v predizibirnem postopku, najpozneje do 15. decembra v letu predizbirnega postopka. Navedeno poročilo vključuje priporočilo za podelitev znaka evropske dediščine in utemeljitev za spomenike, ki se niso uvrstili na končni seznam.

5.   Kandidati, ki niso na končnem seznamu, se v naslednjih letih lahko ponovno prijavijo za predizbiro na nacionalni ravni.

Člen 12

Nadnacionalni spomeniki

1.   V tem sklepu izraz „nadnacionalni spomeniki“ pomeni:

—	več spomenikov, ki so v različnih državah članicah, imajo skupno temo in se prijavijo v eni prijavi;

—	en določen spomenik, ki je na ozemlju vsaj dveh držav članic.

2.   Za prijave za nadnacionalne spomenike velja isti postopek kot za prijave za druge spomenike. Vse zadevne države članice v predizbirnem postopku imenujejo največ dva spomenika, kakor je določeno v členu 10. Med nadnacionalnimi spomeniki se eden imenuje za koordinatorja, ki predstavlja edino kontaktno točko za Komisijo. Koordinator pravočasno priskrbi informacije o nadnacionalni kandidaturi v vseh državah članicah, s čimer se zagotovi udeležba ustreznih spomenikov v celotni Uniji. Vsi spomeniki, ki sodelujejo v nadnacionalnem spomeniku, izpolnjujejo merila iz člena 7 in izpolnijo prijavo iz člena 9 .

Nadnacionalnim spomenikom, ki so bistvo čezmejne evropske dediščine, saj predstavljajo materialne in nematerialne simbole, je treba nameniti posebno pozornost.

3.   Če nadnacionalni spomenik izpolnjuje vsa merila iz člena 7, ima ta spomenik pri končni izbiri prednost.

4.     Če kateri od spomenikov nadnacionalnega spomenika preneha izpolnjevati merila iz člena 7 ali obveze iz svoje prijave, se uporabi postopek iz člena 15.

Člen 13

Imenovanje

1.   Med letom, ki sledi izbirnemu postopku, Komisija ob ustreznem upoštevanju priporočila evropskega izbirnega sveta uradno imenuje spomenike za podelitev znaka evropske dediščine. Komisija o sprejetih odločitvah obvesti Evropski parlament , Svet in Odbor regij .

2.   Znak evropske dediščine se ▐ spomenikom podeljuje redno pod pogoji iz členov 14 in 15 in pod pogojem, da se ukrep nadalje izvaja.

3.     Podelitev znaka evropske dediščine ne sme povzročiti obveznosti na področju urbanističnega načrtovanja, prava, urejanja krajine, mobilnosti ali arhitekture. Veljavna je zgolj lokalna zakonodaja.

Člen 14

Spremljanje

1.   Vsak spomenik, ki mu je podeljen znak evropske dediščine, se redno spremlja za zagotovitev, da še naprej izpolnjuje merila iz člena 7 in upošteva vse zaveze iz svoje prijave.

2.   Spremljanje vseh spomenikov na ozemlju države članice je v pristojnosti zadevne države članice. Država članica zbira vse potrebne informacije in vsake štiri leta pripravi podrobno poročilo v skladu s koledarjem iz Priloge.

3.   Poročilo pošlje Evropski komisiji in predloži v preučitev evropskemu izbirnemu svetu najpozneje do 1. marca v letu postopka spremljanja.

4.   Evropski izbirni svet izda poročilo o stanju spomenikov z znakom v zadevnih državah članicah najpozneje do 15. decembra v letu postopka spremljanja in po potrebi vključi priporočila, ki jih je treba upoštevati v naslednjem obdobju spremljanja.

5.   Komisija po posvetovanju z evropskim izbirnim svetom določi skupne kazalnike za države članice, da se zagotovi usklajen pristop pri postopku spremljanja.

Člen 15

Odvzem znaka

1.   Če evropski izbirni svet ugotovi, da nek spomenik ne izpolnjuje več meril iz člena 7 ali da ne upošteva več vseh zavez iz svoje prijave, prek Komisije naveže stik z zadevno državo članico z namenom, da pomaga pri izvedbi potrebnih prilagoditev spomenika.

2.   Če po 18 mesecih od začetka dogovorov z zadevno državo članico potrebne prilagoditve spomenika niso izvedene, evropski izbirni svet o tem uradno obvesti Komisijo. Uradnemu obvestilu morajo biti priložena utemeljitev in priporočila, kako stanje izboljšati.

3.   Če po drugem obdobju 18 mesecev priporočila niso izvedena, evropski izbirni svet pripravi priporočilo za odvzem znaka evropske dediščine temu spomeniku.

4.   Komisija ob upoštevanju priporočila evropskega izbirnega sveta sprejme končno odločitev glede odvzema znaka evropske dediščine. Komisija o tem obvesti Evropski parlament , Svet in Odbor regij .

5.   Vsa uradna obvestila in priporočila evropskega izbirnega sveta se objavijo.

6.     Spomeniki se lahko kadar koli odrečejo znaku evropske dediščine. V tem primeru to sporočijo zadevni državi članici, ki nato obvesti Komisijo. Komisija sprejme odločitev o umiku znaka evropske dediščine in o tem obvesti Evropski parlament, Svet in Odbor regij.

Člen 16

Praktične ureditve

1.   Komisija izvaja ukrep Unije za znak evropske dediščine. Komisija zlasti:

—	zagotavlja splošno usklajenost in kakovost ukrepa,

—	zagotavlja usklajevanje med državami članicami in evropskim izbirnim svetom,

—	na podlagi ciljev iz člena 3 in v skladu z merili iz člena 7 določi smernice , ki so v pomoč pri izbirnem postopku in postopku spremljanja ter pri prijavnem obrazcu ,

—	zagotovi podporo evropskemu izbirnemu svetu.

2.   Komisija je pristojna za komuniciranje v zvezi z znakom evropske dediščine in njegovo vidnostjo na evropski ravni zlasti z oblikovanjem in vzdrževanjem posebnega spletnega mesta, novim logotipom ter povečevanjem prepoznavnosti in privlačnosti spomenikov v evropskem merilu, na primer z uporabo novih tehnologij ter digitalnih in interaktivnih sredstev, pa tudi z iskanjem sinergij z drugimi evropskimi pobudami. Vsa obvestila in priporočila evropskega izbirnega sveta iz členov 8(6), 10(5) in 15(5) se objavijo na tem spletnem mestu .

3.   Komisija pospešuje dejavnosti povezovanja spomenikov z znakom evropske dediščine v mrežo.

4.   Ukrepi iz odstavkov 2 in 3 ter stroški evropskega izbirnega sveta se financirajo s finančnimi sredstvi iz člena 18.

Člen 17

Ocenjevanje

1.   Komisija zagotovi zunanjo in neodvisno ocenjevanje ukrepa za znak evropske dediščine. Ocenjevanje se izvaja vsakih šest let v skladu s koledarjem iz Priloge in vključuje preučitev vseh elementov, vključno z učinkovitostjo procesov, vključenih v delovanje ukrepa, število spomenikov, geografsko območje in učinek ukrepa, na kakšen način ga je mogoče izboljšati in ali naj se ukrep nadaljuje.

2.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu v šestih mesecih po končanih ocenjevanjih predloži poročilo o njih , po potrebi skupaj z ustreznimi predlogi .

▐

Člen 18

Finančne določbe

1.   Znesek finančnih sredstev za izvajanje ukrepa za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2013 je 1 350 000 EUR.

2.   Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah večletnega finančnega okvira.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 267, 1.10.2010, str. 52.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2010.

(3)  UL C 319, 13.12.2008, str. 11.

(4)  KOM(2007)0242.