6.3.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 68/65

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije

(COM(2011) 540 konč. – 2011/0238 (COD))

2012/C 68/12

Poročevalec: g. PEEL

Svet EU je 27. septembra 2011 sklenil, da v skladu s členom 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije

COM(2011) 540 konč. – 2011/0238 (COD).

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 20. decembra 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 477. plenarnem zasedanju 18. in 19. januarja 2012 (seja z dne 18. januarja) s 177 glasovi za, 1 glasom proti in 10 vzdržanimi glasovi.

1.   Priporočila in sklepi

1.1   Energija je odločilnega pomena za naš življenjski standard in kakovost našega življenja (1). Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog sklepa Komisije o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije. Menimo, da je to ustrezen korak k učinkovitemu izvajanju skupne zunanje energetske politike EU, saj je v skladu z Lizbonsko pogodbo (člen 194 PDEU (2)) in strategijo EU Energija 2020 (3), pa tudi s sklepi z zasedanja Evropskega sveta 4. februarja 2011. Skrajni čas je že, da se sprejme učinkovit obvezen sistem za izmenjavo informacij v predlagani obliki – Komisija naj bi dejavno sodelovala pri pogajanjih držav članic s tretjimi državami o medvladnih sporazumih za energijo.

1.2   V tej zvezi Odbor pozdravlja tudi vključitev predlaganega sklepa o izmenjavi informacij v vse veljavne dvostranske sporazume o energiji; Komisija predvideva, da naj bi bilo takih medvladnih sporazumov med državami članicami in tretjimi državami približno 30, kar zadeva nafto, okrog 60 naj bi se jih nanašalo na plin, nekaj manj pa na električno energijo.

1.2.1   Odbor izraža presenečenje, da Komisija in države članice oziroma države članice same takega medsebojnega mehanizma za izmenjavo informacij še nimajo, pri čemer upošteva, da je treba poskrbeti za ustrezno varovanje zaupnosti. Ugotavljamo, da trenutno niti Komisija niti posamezne države članice ne morejo imeti popolnega pregleda v zvezi s katerim koli trgovinskim partnerjem, medtem ko ga bodo ključni partnerji zagotovo imeli. Izredno pomembno je, da Evropa pri zagotavljanju ustrezne, neprekinjene in zanesljive oskrbe z energijo v bližnji prihodnosti nastopi enotno ter si še naprej prizadeva za vzpostavitev enotnega trga energije. Svetovne potrebe po energiji – iz omejenih zalog – naj bi se v naslednjih 20 letih povečale za približno 40 %, predvsem zaradi večje konkurence iz gospodarstev v vzponu, razmere pa se lahko še zapletejo zaradi morebitnih ukrepov za odpravo posledic podnebnih sprememb.

1.3   Odbor v zvezi s predlogom pozdravlja tudi možnost v členu 5, da lahko Komisija za sporazume, o katerih potekajo pogajanja, pripravi uradno izjavo, s katero potrdi, da določen projekt ne krši pravil notranjega trga, vendar pa mora biti ta izjava izdana brez nepotrebnega odlašanja in v predvidenem roku. Odbor je že v mnenju o celoviti mednarodni naložbeni politiki EU (4), v katerem je obravnaval številna vprašanja iz tega mnenja, poudaril, da je za vlagatelje bistvenega pomena pravna varnost.

1.3.1   Zaskrbljujoč pa je predlog o tem, da bi v primeru, če se Komisija ne odzove v več kot štirih mesecih, to pomenilo privolitev. Zavedamo se, da za Komisijo zaradi postopkovnih razlogov ne bi bilo ravno praktično ali enostavno, da bi vsakič izdala uradno privolitev, kljub temu pa jo pozivamo, naj na posebno zahtevo za preiskavo glede združljivosti ter zaradi jasnosti izda vsaj pozitivno, lahko tudi neformalno, mnenje, če je to mogoče, oziroma naj pošlje dovolj zgodnje opozorilo, če so bile ugotovljene morebitne težave, ki bi jih bilo treba podrobneje raziskati.

1.4   Pri sklepanju sporazumov o energiji bi bilo treba upoštevati tudi strateške in poslovne vidike. Odbor se zaveda, da je treba spoštovati načela sorazmernosti in preglednosti, vendar kljub temu obžaluje, da v predlog niso vključeni delovni sporazumi med gospodarskimi subjekti, zlasti ob upoštevanju odločnega sporočila v obrazložitvenem memorandumu predloga (Poglavje 1) o določenih dobaviteljih, ki imajo monopolni položaj ali skoraj monopolni položaj, kar bi bilo v nasprotju s zakonodajo EU. Komisijo v vsakem primeru pozivamo, naj dejavno ukrepa, da bo imela takojšen dostop do vseh tistih delov komercialnih sporazumov, za katere meni, da lahko vplivajo na predpise na ravni EU, zlasti kadar so ti sporazumi v obliki prilog k medvladnim sporazumom. Še zlasti smo zaskrbljeni zaradi morebitnega tveganja, ki bi se lahko pojavilo v primerih, ko bi bilo treba v okviru strateških partnerstev sprejeti prakse, ki niso v interesu EU in bi se lahko izkazale za škodljive.

1.4.1   Poudarjamo tudi, da za evropske potrošnike ne bo ravno enostavno razlikovati med medvladnimi in zasebnimi energetskimi sporazumi – posledice bodo vsakič vidne pri cenah, izbiri ponudnikov, mešanici energetskih virov in drugih zadevnih vprašanjih.

1.4.2   Odbor se zavzema, da bi v primerih, ko bodo strateški in poslovni interesi dobaviteljev iz tretjih držav drugačni od interesov EU, in to se bo nedvomno tudi zgodilo, sprejeli poštene, toda odločne ukrepe. Sprašujemo se, kako bi bilo mogoče uresničiti namero Komisije, da bi morali ti dobavitelji v večji meri upoštevati pravila notranjega trga EU. Odbor meni, da bi morala pogajanja, če je le mogoče, kljub temu potekati v duhu partnerstva, odprtosti in vzajemnega zaupanja.

1.5   Vendar Odbor obžaluje predvsem to, da v predlogu ni celovite ocene učinka, saj bi bilo tako mogoče bolje in enostavnejše predvideti pričakovanja in odzive držav članic. Na področju energije imajo Komisija in države članice seveda deljene pristojnosti; za mnoge je energija tesno povezana s suverenostjo. To velja v obe smeri: nekateri si bodo prizadevali za dodatno podporo, za druge bo to nepotrebno vmešavanje, zlasti kar zadeva omejitve pogajalskega mandata in avtonomije, novi mehanizem pa lahko nekateri razumejo tudi kot prikrit poskus za prenos pristojnosti v zvezi z energetsko politiko na EU. Komisija na tem področju nima enakih pristojnosti kot na področju naložb, kjer je predlagano podobno ukrepanje v zvezi z dvostranskimi sporazumi o naložbah (teh je mnogo več), vendar pa tudi tu previdnost ne bi bila odveč, saj bi koristila vsem.

1.5.1   Komisija mora pokazati, da bo takšne pomisleke držav članic, ki se v zvezi s tem morda počutijo ogrožene, upoštevala, morebitne spremembe pa morajo biti uvedene premišljeno, da bodo države članice prepričane, da je namen predlagane izmenjave informacij predvsem izboljšanje njihovega pogajalskega izhodišča nasproti tretjim državam. Pri tem bo izredno pomembno dosledno sodelovanje z regulativnimi organi držav članic. Pozdravljamo dejstvo, da je več pozornosti namenjene pomoči državam članicam pri pogajanjih, vendar opozarjamo, da bo morala Komisija že pri prvih pogajanjih, v katera se bo dejavno vključila, jasno dokazati, da so taka pogajanja koristna, in prikazati ustrezne rezultate, kar bi pomagalo premagati neizogibne zadržke.

1.5.2   Odbor poleg tega poziva k dodatnim pojasnilom glede praktične uporabe člena 7, ki se nanaša na zaupnost: vsi bistveni elementi poslovne pogodbe (vključno s cenami in pogoji), so namreč kot poslovna skrivnost zaupni. Za podporo sklepu bo to bistvenega pomena. Glede na to, da EU še nima skupne energetske politike, si morajo države članice in Komisija še naprej prizadevati za medsebojno zaupanje med vsemi zainteresiranimi stranmi: ta predlog je lahko zgolj izhodišče.

1.6   Sprašujemo se, ali predlog res ne bo imel nobenih proračunskih posledic. Ob upoštevanju vse večjih zahtev, povezanih z evropsko energetsko politiko, dvomimo, da bi bilo mogoče pogosto spremljanje in posvetovanje izvajati brez dodatnih sredstev.

1.7   Odbor poziva, da bi morala biti prva vmesna ocena pripravljena po dveh in ne štirih letih, saj bo do takrat na voljo že dovolj izkušenj in podatkov, da bo mogoče oceniti učinkovitost mehanizma.

1.8   Kar zadeva širši učinek predloga, ki je obravnavan predvsem v mnogo obširnejšem spremljajočem sporočilu, Odbor pozdravlja splošni cilj Komisije o okrepitvi zunanje razsežnosti splošne energetske politike EU. Energetska učinkovitost in varnost ter neprekinjenost oskrbe z energijo so jasno povezane, vendar obžalujemo, da v predlogu ni natančno navedena tudi povezava s tremi bolj uveljavljenimi cilji konkurenčne, trajnostne in varne energije, še zlasti zato, ker konkurenčna in trajnostna energija nista vedno združljivi.

1.8.1   Odbor obžaluje tudi, ker predlog ureja predvsem tehnična in postopkovna vprašanja, v njem pa niso posebej upoštevani nekateri vidiki, ki so s tem tesno povezani (v sporočilu pa so upoštevani samo deloma), med drugim diplomatski ter socialni in gospodarski odnosi z državami dobaviteljicami in tranzitnimi državami.

1.8.2   Ravno tako ni pojasnjeno, da je predlog tesno povezan s širšimi vidiki trgovanja z energijo in da vpliv medsebojen. EU je seveda že desetletja pristojna za trgovinska pogajanja; energija naj bi bila bistven del pogajanj o prvem poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini, ki naj bi ga EU vsak čas sklenila z Ukrajino, izredno pomembno tranzitno državo za energijo. Kmalu naj bi sledila podobna pogajanja z drugimi sosednjimi državami EU v okviru vzhodnega partnerstva in v evro-sredozemski regiji, pri katerih naj bi energija ravno tako imela odločilno vlogo.

1.8.3   Odbor posebej poziva Komisijo, da se mora pri pogajanjih v zvezi s poglavitnimi in celovitimi energetskimi vidiki predlaganega novega sporazuma med EU in Rusijo posvetiti zlasti posebnemu položaju treh baltskih držav; njihova energetska omrežja so namreč usklajena z ruskim sistemom, in ne s katerim od sistemov, ki se uporabljajo v EU.

1.9   Odbor pa obžaluje tudi, da ni niti v predlogu niti v sporočilu nikjer navedeno, kakšna naj bi bila vloga civilne družbe. To je treba popraviti. Za spremljanje izvajanja nedavno sklenjenih sporazumov EU o prosti trgovini, zlasti tistega z Južno Korejo, so bili že ali bodo v kratkem vzpostavljeni formalni mehanizmi, medtem ko je v okviru vzhodnega partnerstva že začel delovati dejaven forum civilne družbe.

1.9.1   Zadovoljni smo, da je bil Odbor končno vključen v delo tematske platforme vzhodnega partnerstva o energiji, saj civilna družba že dolgo sodeluje pri njegovih ostalih treh platformah.

2.   Ozadje

2.1   Na zasedanju Evropskega sveta 4. februarja 2011 je bilo sklenjeno, da morajo Unija in države članice bolje usklajevati svoje zunanje dejavnosti na področju energije, ter da naj bi države članice od 1. januarja 2012 naprej obveščale Komisijo o vseh svojih novih in že veljavnih dvostranskih sporazumih na tem področju s tretjimi državami.

2.2   Evropska komisija je zato septembra 2011 objavila dva dokumenta o oblikovanju zunanje energetske politike EU: Predlog sklepa o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije  (5) in sporočilo Energetska politika EU: povezovanje s partnerji zunaj naših meja  (6).

2.3   Odbor naj bi mnenje pripravil zgolj o zakonodajnem instrumentu, v katerem je določen mehanizem za izvajanje sklepov z letošnjega februarskega zasedanja Sveta. Sporočilo ima mnogo širše področje uporabe in predlog je v njem omenjen zgolj na kratko. To omejitev obžalujemo, saj so v predlogu sicer obravnavani številni ključni vidiki, o katerih bi želeli izraziti stališče: na primer o energiji iz obnovljivih virov, energetski učinkovitosti in drugih vprašanjih, povezanih s trajnostnim razvojem, v okviru odnosov EU z Rusijo, Kitajsko ter drugimi hitro rastočimi gospodarstvi in na splošno z državami v razvoju.

2.3.1   Komisija je pojasnila, da bo na podlagi sporočila pripravila več predlogov; prvi je prav predlagani sklep, ki je tudi eden izmed pomembnejših.

2.4   Potrebe po energiji na svetovni ravni in odvisnost EU od uvoženih fosilnih goriv so vse večji. V sporočilu je poudarjeno, da EU kot celota uvaža 60 % plina in več kot 80 % nafte, hkrati pa se sooča z vedno večjim konkurenčnim povpraševanjem, zlasti iz hitro rastočih gospodarstev. Svetovne potrebe po energiji bi se lahko v naslednjih 20 letih povečale za 40 %, razmere pa se lahko še bolj zapletejo zaradi nepredvidenih ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami. Številne države članice imajo zgolj nekaj dobaviteljev energije, zato jih lahko ozka grla in nihanje cen, zlasti kar zadeva plin in nafto, hitro prizadenejo. Zunanjo energetsko politiko EU je torej resnično treba opreti na precej trdnejše temelje. Izredno pomembno je, da Evropa pri zagotavljanju ustrezne, neprekinjene in zanesljive oskrbe z energijo v bližnji prihodnosti nastopi enotno ter si še naprej prizadeva za vzpostavitev enotnega trga energije.

2.5   V zvezi s tem trenutno še ni na voljo prav dosti učinkovitih orodij. Energija naj bi bila bistven del poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini med EU in Ukrajino, ki naj bi bil kmalu sklenjen, medtem ko EU odnose na področju energije z devetimi partnerskimi državami (7) iz vzhodne in jugovzhodne Evrope ureja v okviru Energetske skupnosti. Za dolgoročni strateški pristop na mednarodni ravni bo treba sprejeti mnogo bolj strukturirane in dosledne institucionalne določbe. V energetski strategiji EU Evropa 2020 je pravilno navedeno, da mora biti ena glavnih prednostnih nalog okrepitev zunanje razsežnosti energetske politike EU, kar naj bi uresničili s predlaganim sklepom.

2.6   Države članice bi morale v skladu s predlaganim sklepom Komisijo obveščati o nameravanih medvladnih sporazumih za energijo s tretjimi državami. Komisija želi z mehanizmom za nadzor združljivosti (člen 5) zagotoviti, da bodo takšni sporazumi skladni s pravili notranjega trga. Ena od velikih prednosti bi bila zagotovitev pravne varnosti za naložbe (8). Komisija poudarja, da je novi mehanizem usklajen ukrep, s katerim naj bi pomagali državam članicam in okrepili njihovo pogajalsko moč, ne pa jim jo odvzeli ali omejili njihove možnosti za sklepanje takšnih sporazumov. V členu 7 je poudarjeno, da so v predlogu določbe za zagotavljanje zaupnosti informacij, kar je izredno občutljivo vprašanje.

2.7   Odbor kljub temu obžaluje, da v predlog niso vključeni sporazumi med gospodarskimi subjekti, zlasti ob upoštevanju jasnega opozorila Komisije o določenih dobaviteljih, ki imajo monopolni položaj ali skoraj monopolni položaj, kar bi bilo v nasprotju z zakonodajo EU (9). Komisijo v vsakem primeru pozivamo, naj dejavno ukrepa, da bo imela takojšen dostop do vseh tistih delov komercialnih sporazumov, za katere meni, da lahko vplivajo na predpise na ravni EU, zlasti kadar so ti sporazumi v obliki prilog k medvladnim sporazumom.

3.   EESO: trdna podpora močni zunanji energetski politiki EU, ki temelji na zanesljivi oskrbi z energijo

3.1   Odbor je marca 2011 (10) jasno pozval k hitri in progresivni krepitvi skupne zunanje politike EU na področju energije. Takratnemu madžarskemu predsedstvu EU je predlagal, naj sprejme konkretne ukrepe za boljšo uskladitev notranje in zunanje politike ter pripravi celosten, dosleden pristop. Pozval je tudi k sprejetju novega institucionalnega okvira za energijo in strateških večstranskih političnih smernic ter k učinkovitemu izvajanju privilegiranih partnerstev na področju energije s sosednjimi državami EU.

3.2   Odbor je že leta 2009 (11) predlagal, naj EU sprejme celovito zunanjo energetsko strategijo in za njeno učinkovito izvajanje nameni ustrezna sredstva. Ugotovil je, da bosta energetska varnost in politika o podnebnih spremembah z dolgoročnega vidika postala poglavitna stebra zunanjih odnosov EU na področju energije. Opozoril je na pomen ukrepov iz tretjega energetskega svežnja za zmanjšanje odvisnosti EU od zunanjih dobaviteljev, vendar tudi poudaril, da je treba spodbuditi trajnostno pridobivanje in rabo energije v tretjih državah. Izpostavljena je bila trdna povezava med energijo in ustrezno trgovinsko politiko ter obveznostjo partnerskih držav, da upoštevajo pravila na trgu, kot so vzajemnost, enaka obravnava, preglednost in varovanje naložb, ter spoštujejo načelo pravne države in človekove pravice. Glede na to, da bo energija v prihodnje verjetno vse bolj pogosto vzrok za mednarodne spore, znova opozarjamo, da je treba nacionalne interese držav članic uskladiti s skupnim evropskim stališčem.

3.3   Odbor (12) je poudaril tudi, da bi morala biti spodbujanje energije iz obnovljivih virov in zagotavljanje njihove raznolikosti sestavni del zunanjih ukrepov EU, zlasti v evro-sredozemski regiji. Opozoril je, da je treba postopoma odpraviti škodljive subvencije za fosilna goriva v partnerskih državah, povečati sredstva za raziskave in razvoj v okviru projektov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter spodbujati trgovino z energetsko varčnim blagom in storitvami, saj bo le tako mogoče izpolnjevati cilje podnebne politike EU.

4.   Vloga civilne družbe

4.1   Ob vzrokih za vsesplošno vstajo v arabskem svetu leta 2011 se je znova izkazalo, kako pomembna je vloga civilne družbe pri demokratični tranziciji, ustavni reformi in vzpostavitvi institucij. Prispevek civilne družbe, zlasti pa prispevek socialnih partnerjev, na tem območju in v državah vzhodnega partnerstva (13) je treba v celoti upoštevati, s tem pa poskrbeti za pregleden in vključujoč postopek odločanja ter podporo javnosti. Odbor močno obžaluje, da niti v predlogu niti v sporočilu ni nikjer navedeno, kakšna naj bi bila vloga civilne družbe – in to kljub temu, da bodo socialni partnerji zelo dejavni in da bo pri reševanju težav njihov prispevek bistvenega pomena –, ali kakšna naj bi bila pravzaprav vloga skupnih industrijskih projektov iz sporočila (14). Zadovoljni pa smo, da je bil Odbor končno vključen v delo tematske platforme vzhodnega partnerstva o energiji, saj civilna družba že dolgo sodeluje pri njegovih ostalih treh platformah.

4.2   Za spremljanje izvajanja nedavno sklenjenih sporazumov EU o prosti trgovini, zlasti tistega z Južno Korejo, so bili poleg tega že ali bodo v kratkem vzpostavljeni formalni mehanizmi, medtem ko je v okviru vzhodnega partnerstva že začel delovati dejaven forum civilne družbe. Pri energetskih vprašanjih je namreč pomembno tudi stališče civilne družbe. Vključiti je treba tudi potrošnike same, saj ti pogosto nosijo nesorazmeren del bremena zaradi pomanjkljivosti na trgu; to bi namreč prispevalo tudi k večji preglednosti in vplivu ter izobraževanju javnosti.

5.   Širše strateške ugotovitve

5.1   Odbor v celoti podpira Komisijo, ki želi imeti vodilno vlogo pri oblikovanju celovite in usklajene zunanje energetske strategije EU; države članice poziva, naj jo v duhu solidarnosti in vzajemnega zaupanja podprejo pri njenih prizadevanjih.

5.2   EESO meni, da je solidarnost temelj skupne energetske politike EU, tudi zato, da je mogoče pomagati tistim državam članicam, ki nimajo dovolj pogajalske moči, da bi si energijo zagotovile po poštenih in trajnostnih cenah.

5.3   Ugotovljeno je bilo, da je EU ena večjih potrošnic energije in ponudnic tehnologije, obenem pa so njeni standardi na področju preglednosti in ureditve trgov med najvišjimi na svetu, tudi na področju jedrske varnosti ter varnosti drugih vrst energije.

5.4   Odbor opozarja na podatke iz sporočila (15) o tem, da se 85 % zemeljskega plina in skoraj 50 % surove nafte v EU uvozi iz Rusije, Norveške in Alžirije (iz držav OPEC pa 36 % surove nafte). Rusija ima vodilno vlogo tudi pri dobavljanju premoga in urana EU.

5.5   Za EU je dostop do energije, tako kot dostop do surovin, temeljno strateško vprašanje, saj se bodo svetovne potrebe po energiji v naslednjih 20 letih močno povečale. Zavzemamo se za vzpostavitev strateških partnerstev z glavnimi mednarodnimi akterji na področju energije (državami dobaviteljicami, tranzitnimi državami ali drugimi državami potrošnicami), kar bi moralo vključevati tudi sodelovanje za izboljšanje donosnosti in uporabe nizkoogljičnih tehnologij, pa tudi spodbujanje energetske učinkovitosti in obnove energetskih sistemov ter večji poudarek (16) na zanesljivosti oskrbe. Zlasti se veselimo bližnjega sporazuma z Ukrajino, ki bi moral vključevati dogovor o zanesljivi in nemoteni oskrbi z energijo, dogovor o cenah in druga ključna vprašanja.

5.6   To je še posebej pomembno za prihodnost trgovinske politike EU, vendar pa pri sporočilu pozdravljamo tudi sklicevanje na vedno tesnejše povezave med energetsko politiko in politikami, ki se nanašajo na razvoj in širitev EU, naložbe in širše mednarodne odnose. Prednostni cilj Lizbonske pogodbe je bil poenotiti upravljanje teh različnih področij politik EU. Izredno pomembno je, da je tudi energetska politika EU zdaj s temi politikami popolnoma usklajena, tudi kar zadeva trajnostni gospodarski in socialni razvoj držav v razvoju.

5.7   Od svojih partnerjev v Energetski skupnosti pričakujemo, da si bodo prizadevali za izpolnjevanje in spoštovanje predpisov notranjega trga EU za energijo. Zaskrbljeni smo zaradi kritične ocene dosežkov te skupnosti, ki jo je marca 2011 objavila Komisija (17). Razlika med političnimi zavezami članic Energetske skupnosti in njihovim dejanskim izvajanjem dogovorov s področja energije je namreč še vedno velika; Komisija je ocenila, da je struktura trga v teh državah zastarela, kar ovira vlaganje, in da prihaja do izkrivljanja konkurence, ker imajo javni ponudniki zaradi uravnavanja cen še vedno prednost. Zato se sprašujemo, kakšni instrumenti so za EU najprimernejši za sodelovanje z bolj oddaljenimi partnerji, in ali naj si namesto za odnos ponudnik-kupec raje prizadeva za večje zbliževanje energetskih trgov.

5.8   Rusija je trenutno največja dobaviteljica energije EU, zato Odbor poziva Komisijo, naj si še naprej odločno prizadeva za novi sporazum EU-Rusija, ki mora vključevati tudi celovit dogovor o energiji. Tudi Rusija je odvisna od tako velikega trga, kot je EU. Dogovor bi pomenil izjemen napredek in bi bil temeljni kamen pri vzpostavitvi skupnih zunanjih odnosov na področju energije.

5.8.1   Pri pogajanjih o takem sporazumu bi bilo treba pozornost posvetiti zlasti posebnim okoliščinam v treh baltskih državah; njihova energetska omrežja so namreč usklajena z ruskim sistemom, in ne s katerim od sistemov, ki se uporabljajo v EU, kar pomeni, da so te tri države v celoti odvisne od Rusije, kar zadeva stabilnost in uravnavanje frekvenc v njihovih električnih omrežjih.

5.9   Za zunanje sodelovanje na področju energije so še naprej ključnega pomena tudi Alžirija, Libija in nasploh celotna evro-sredozemska regija.

5.10   Odbor je poleg tega za Srednjo Azijo (18) ugotovil, da ima „znatne potencialne zaloge energetskih virov, ki so za Evropo dodaten in dopolnilen (in ne alternativen) vir energije“; hkrati je opozoril, da mora izvedljivost takšnih povezav temeljiti na praktičnih in ekonomskih razlogih, ter poudaril, da bi bilo treba odnose EU s tem območjem „razvijati v okviru skrbnih in vzajemnih informacij o sodelovanju EU z Rusijo, Kitajsko in Turčijo“. Zlasti pomembna je Kitajska kot še ena izmed velikih porabnic energije, zato je bistveno, da se osredotočimo predvsem na tesno sodelovanje pri vprašanjih v zvezi z energijo, tehnologijo in podnebnimi spremembami.

---

(1)  Giles Chichester, poslanec Evropskega parlamenta, nekdanji predsednik odbora EP, oktober 2011.

(2)  Pogodba o delovanju Evropske unije.

(3)  COM(2010) 639 konč.

(4)  UL C 318, 29.10.2011, str. 150–154.

(5)  COM(2011) 540 konč.

(6)  COM(2011) 539 konč.

(7)  Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Moldavija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Srbija in Ukrajina.

(8)  To pa mora biti seveda v skladu z novimi, celovitimi naložbenimi možnostmi in politiko EU na podlagi Lizbonske pogodbe – gl. mnenje Odbora v UL C 318, 29.10.2011, str. 150–154.

(9)  Obrazložitveni memorandum, COM (2011)540 konč. (Poglavje 1).

(10)  UL C 132, 3.5.2011, str. 15–21.

(11)  UL C 182, 4.8.2009, str. 8–12.

(12)  UL C 376, 22.12.2011, str. 1.

(13)  Ukrajina, Moldavija, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan in Belorusija.

(14)  Poglavje 1.3, stran 7.

(15)  COM(2011) 539 konč., str. 9 (opomba 20).

(16)  UL C 318, 29.10.2011, str. 150–154.

(17)  COM(2011) 105 konč.

(18)  UL C 248, 25.8.2011, str. 49–54.

---