25.8.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/16

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o krepitvi družbene vloge Romov in njihovem vključevanju v Evropi (raziskovalno mnenje)

2011/C 248/03

Poročevalec: g. TOPOLÁNSZKY

Veleposlanik Péter GYÖRKÖS je v dopisu z dne 15. novembra 2010 v imenu madžarskega predsedstva in v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosil, da pripravi raziskovalno mnenje o naslednji temi:

Krepitev družbene vloge Romov in njihovo vključevanje v Evropi

(raziskovalno mnenje).

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 27. maja 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 472. plenarnem zasedanju 15. in 16. junija 2011 (seja z dne 16. junija) s 138 glasovi za, 3 glasovi proti in brez vzdržanih glasov.

1.   Sklepi in priporočila

EVROPSKI EKONOMSKO-SOCIALNI ODBOR

1.1   pozdravlja in ceni vsa dosedanja prizadevanja Evropske unije za zmanjševanje segregacije Romov (1) in spodbujanje njihovega vključevanja v družbo z resolucijami in zakonodajo, ki so jih pripravile njene institucije, oblikovanjem struktur sodelovanja ter zagotavljanjem financiranja iz strukturnih skladov in drugih finančnih instrumentov;

1.2   hkrati opozarja, da vsa ta prizadevanja niso bistveno pripomogla niti k odpravi diskriminacije, ki jo doživljajo mnogi Romi, niti k izboljšanju kakovosti njihovega življenja in možnosti v življenju ter da se je njihov položaj na nekaterih področjih celo poslabšal;

1.3   poudarja, da bo ta težaven položaj mogoče izboljšati le z usklajeno in dosledno celostno evropsko strategijo in opredeljenim sistematičnim akcijskim programom, ki bo zajemal vse politike in se bo izvajal na nacionalni ravni ter tako zadevnim posameznikom in njihovim skupnostim zagotovil sposobnost in pristojnost za odločanje o lastni usodi (opolnomočenje). Treba je omogočiti izvajanje tega akcijskega programa na ravni lokalnih skupnosti (subsidiarnost);

1.4   zato pozdravlja predloge, predstavljene v sporočilu (2) Evropske komisije o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020, in poudarja velik pomen njihovega doslednega izvajanja na ravni Unije in držav članic ter želi biti predan partner v tem procesu;

1.5   kljub temu meni, da ta dolgo pričakovana strategija ni izpolnila pričakovanj, ki jih je vzbudila, saj bi lahko bila bolj ambiciozna, konkretnejša in bolje strukturirana;

1.6   meni, da bi lahko državam članicam predlagali naslednje elemente kot tri stebre – ki jih je treba izvajati usklajeno – realistične in izvedljive politike vključevanja Romov, ki bi posebej, vendar ne izključno, odražala naravo problemov in strateške smernice za njihovo reševanje:

a)	politika vključevanja brez razlikovanja glede na rasno in etnično pripadnost – obravnavanje koncentracije socialnih problemov ter zmanjšanje skrajne revščine in pomanjkanja;

b)	politika za podporo opolnomočenja oseb, ki se imajo za člane katere koli romske skupnosti, in proslavljanje družbene vključenosti, ki so jo dosegli;

c)	splošna protirasistična politika in oglaševanje;

1.7   poudarja, da je treba lokalne predstavnike civilne družbe, znanstvene strokovnjake in socialne partnerje vključiti v posvetovanje o politikah ter v oblikovanje in izvajanje politik ter da je predstavnike Romov in člane romskih skupnosti nujno treba vključiti v načrtovanje in izvajanje na vseh ravneh (EU, nacionalni, regionalni in lokalni) – v skladu z namenom sprejetega sporočila Komisije;

1.8   poudarja, da je treba odločno zastopati javni interes, zato poziva k sistematičnemu načrtovanju in izvajanju ter usklajevanju politik; prav tako poudarja pomen lokalnega oblikovanja politik in različnih pristopov, temelječih na dejanskih potrebah, in predstavitve dejanskih razmer ter neprestanega, sistematičnega in doslednega ocenjevanja;

1.9   opozarja Svet, da je treba poiskati rešitev za vrnitev potrdila državljanstva Romom, ki z njim iz različnih razlogov ne razpolagajo več, da bodo imeli pravico do državljanstva Unije brez diskriminacije, in da mora ta krivica ostati na vrhu dnevnega reda, dokler se ne reši.

2.   Uvod

EVROPSKI EKONOMSKO-SOCIALNI ODBOR

2.1   se strinja z analizo položaja, ki jo je Evropska komisija predstavila v poročilu o Romih v Evropi (3), in s predlogi v njenem sporočilu z naslovom Socialno in ekonomsko vključevanje Romov  (4);

2.2   podpira mnenje Odbora regij z naslovom Socialno in ekonomsko vključevanje Romov v Evropi  (5), ki poziva k priznanju in podpori strateške vloge lokalnih oblasti in skupnosti ter k celostnim regionalnim politikam;

2.3   ponavlja predlog, ki ga je predstavil že v raziskovalnem mnenju o vključevanju manjšin: Romi  (6), zlasti v zvezi s širšo rabo postopkov v okviru odprte metode koordinacije; potrjuje tudi stališče, ki ga je sprejel v resoluciji o položaju Romov v Evropski uniji  (7) v zvezi z varstvom temeljnih pravic vseh Evropejcev in odpravo diskriminacije, rasizma in ksenofobije v vseh državah;

2.4   ponavlja sporočilo iz mnenja o vključevanju in socialni agendi, da je treba okrepiti boj proti diskriminaciji, in sicer z razvojem obstoječih zakonodajnih instrumentov ter krepitvijo državnih ukrepov in socialnih obveznosti z vidika vključevanja (8);

2.5   se zelo strinja z analizo položaja in predlogi, ki jih je Evropski parlament predstavil v poročilu o strategiji EU o vključevanju Romov  (9);

2.6   v celoti sprejema in zagovarja vrednote nediskriminacije in vključevanja izključenih, navedene v lizbonski strategiji in Listini EU o temeljnih pravicah;

2.7   podpira deset skupnih osnovnih načel, opredeljenih v okviru sodelovanja pri integrirani evropski platformi za vključevanje Romov, ki so zdaj splošno sprejeta, in opozarja, da jih je treba uporabljati, zlasti na nacionalni ravni (10);

2.8   zelo ceni dejstvo, da so za podporo izvajanju politik za vključevanje Romov na voljo strukturni skladi in drugi nacionalni, regionalni in lokalni instrumenti financiranja (11), ter predlaga, da se za krepitev družbene vloge zagotovi financiranje teh politik z uporabo prilagojenih postopkov in zagotavljanjem ustrezne tehnične podpore, ki upošteva večplastnost tega pojava, ki zajema dostop do zdravstvenega varstva, poklicnega izobraževanja, delovnih mest in stanovanj;

2.9   pozdravlja predloge, predstavljene v dokumentu Evropske komisije o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020, in poudarja velik pomen njihovega doslednega izvajanja na ravni EU in držav članic; EESO želi biti predan partner v tem procesu;

2.10   kljub temu meni, da dokument, čeprav je bil dolgo pričakovan, ni v celoti izpolnil pričakovanj, ki jih je vzbujal. EESO meni, da je treba bolje opredeliti sistem ciljev in bolje pojasniti naloge, ki so pred nami, ter poudarja pomen odprte evropske družbene razprave o tem vprašanju. EESO poudarja, da so za zagotovitev njegovega uspeha nujno potrebni mehanizmi ocenjevanja in kazalniki uspešnosti. Zato meni, da so s socialnega in operativnega vidika posebno pomembni sklepi, ki jih je Svet sprejel maja in naj bi jih Evropski svet potrdil junija;

2.11   poudarja, da izključenost in diskriminacija Romov ustvarjata precejšnje socialne stroške in javne izdatke, medtem ko bi lahko njihova vključenost imela jasne gospodarske koristi (12);

2.12   podpira in se udeležuje dejavnosti mreže EURoma, desetletja vključevanja Romov, evropskega vrha o vključevanju Romov, vrha o enakosti, integrirane evropske platforme za vključevanje Romov, evropske platforme za boj proti revščini in socialni izključenosti in številnih drugih oblik sodelovanja, pri katerih zastopa vrednote civilne družbe v širšem pomenu;

2.13   poudarja, da so Evropska unija in njene institucije pokazale že veliko prizadevanj na področju predpisov, usmerjanja in financiranja za pripravo, sprejetje in izvajanje politik za vključevanje Romov;

2.14   hkrati zaskrbljeno opozarja, da vsa ta skupna prizadevanja niso odločilno pripomogla niti k odpravi diskriminacije, ki jo doživlja velik del Romov, niti k izboljšanju kakovosti njihovega življenja in možnosti v življenju ter da se je njihov položaj na nekaterih področjih celo poslabšal. Čeprav je velika večina Romov državljanov Unije in ima natanko iste pravice in obveznosti kot vsi državljani drugih držav članic, je treba priznati, da so še vedno žrtve stalne resne diskriminacije na trgu dela ter na področju izobraževanja, stanovanjskih vprašanj, zdravstvenega varstva, dostopa do javnih storitev in svobode gibanja;

2.15   se zaveda, da je položaj različnih skupin Romov zelo različen. Čeprav so številni dobro vključeni v svoje življenjsko okolje ne glede na to, ali je to v mestih ali na podeželju, pa drugi živijo v revščini in skrajnem pomanjkanju ter se spopadajo s stalno izključenostjo. Majhen delež jih živi nomadsko življenje, ki je značilno zanje in moti njihovo okolico;

2.16   vztraja, da je nujno treba opolnomočiti osebe, ki živijo v revščini in so žrtve diskriminacije. Za popolno samoodločbo je potrebna svoboda izbire. Na splošno je odločilen dejavnik pri izvajanju politik vključevanja to, da morajo imeti posamezniki moč, instrumente in možnost, da sami oblikujejo svojo usodo. Zato morajo biti politika v celoti in njena posamezna področja delovanja takšni, da se pri zainteresiranih straneh – v okviru pravne države – razvija sposobnost, da same odločajo o svoji usodi;

2.17   je trdno prepričan, da se Romom ne smejo podeliti posebne pravice, temveč da je treba v celoti spoštovati njihovo evropsko državljanstvo, hkrati pa jim zagotoviti vse temeljne evropske pravice in državljanske pravice, da se zagotovi spoštovanje teh pravic in kaznovanje vsake kršitve, zlasti ko jih pristojni za kazenski pregon obravnavajo neenako in diskriminatorno;

2.18   opozarja, da so med Romi ženske, otroci, starejši in invalidi nesorazmerno bolj prizadeti zaradi izključenosti ter da socialna in gospodarska kriza te negativne pojave le krepi;

2.19   izraža prepričanje, da bo te probleme mogoče rešiti le z usklajenim in doslednim celostnim strateškim programom ter odločnim in sistematičnim pristopom v vseh politikah; Odbor pozdravlja, da organi in institucije EU (tudi EESO) sodelujejo z madžarsko vlado, ki trenutno predseduje Svetu, da bi vzpostavili pogoje, potrebne za rešitev problema, ter priporoča, da se v času poljskega predsedstva organizira ministrska konferenca, na kateri bi razpravljali o izkušnjah in doseženih rezultatih.

3.   Politična priporočila  (13)

3.1   EESO opozarja, da v tradicionalnih pristopih opredelitev ciljne skupine Romov temelji na tem, koga večina prebivalstva dojema kot Roma. Čeprav je lahko tak pristop koristen, na primer z vidika raziskav, in učinkovit za ocenjevanje narave socialne izključenosti, je vsaka metoda identifikacije Romov, ki temelji na zunanjih znakih rasne pripadnosti, v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami in zlasti s pravico do opredelitve lastne identitete ter je nesmiselna in politično neutemeljena.

3.2   EESO v nasprotju s tradicionalnimi pristopi priporoča, naj države članice spoštujejo temeljne vrednote sprejetega strateškega okvira in hkrati izpolnijo zahtevo po izrecni, vendar ne izključni ciljni naravnanosti, v okviru desetih osnovnih načel, ki jih je sprejela platforma za vključevanje Romov. V skladu s štirimi področji ukrepov, poudarjenimi v sporočilu Komisije (izobraževanje, zaposlovanje, zdravje in stanovanja), bi morali združiti tri strateške politične vidike, ki razkrivajo naravo problemov in možnosti delovanja ter skupaj tvorijo tri stebre realistične in izvedljive politike vključevanja Romov:

a)	politika vključevanja brez razlikovanja glede na rasno in etnično pripadnost – obravnavanje koncentracije socialnih problemov ter zmanjšanje skrajne revščine in pomanjkanja;

b)	politika za podporo opolnomočenja oseb, ki se imajo za člane katere koli romske skupnosti, in proslavljanje družbene vključenosti, ki so jo dosegli;

c)	splošna protirasistična politika in oglaševanje.

3.3   Politika vključevanja brez razlikovanja glede na rasno in etnično pripadnost – vsesplošen dostop, zmanjšanje koncentracije izključenosti ter skrajne revščine in pomanjkanja

3.3.1

Nediskriminatorna politika vključevanja se ne sme osredotočiti na etnične ali rasne značilnosti, temveč mora ne glede na rasne značilnosti obravnavati probleme, povezane s socialno izključenostjo, kot na primer na področju izobraževanja, zaposlovanja (vključno z različnimi oblikami zaposlitve, kot so podjetništvo, samozaposlitev itd.), zdravstvenega varstva in stanovanj, kot so navedena v sporočilu Komisije. Upoštevati mora prostorsko koncentracijo socialno-ekonomskega slabšega položaja, neodvisno od sestave (etnične ali drugačne) skupine oseb, prizadetih zaradi izključenosti, ter v smislu strategije Evropa 2020 dati prednost reševanju dveh posebnih problemov.

3.3.2

Prva od teh prednostnih nalog je dosledna uporaba merila „neomejenega dostopa“. „Neomejen dostop“ poleg odprave pravnih diskriminatornih učinkov zajema fizično dostopnost in uporabnost, prilagoditev potrebam, cenovno dostopnost in kakovost, ki ustreza standardom. Poleg odprave pravnih ovir je cilj približati javne storitve stanovanjskim območjem z visoko koncentracijo romskega prebivalstva in izboljšati prometne povezave z institucijami in storitvami, do katerih so upravičeni zaradi svojega položaja.

3.3.3

Za koncentracijo izključenosti sta značilni dve glavni obliki: 1) prostorska in stanovanjska koncentracija ter 2) institucionalna koncentracija v primeru ponudnikov storitev in javnih storitev, ki so v stiku z izključenimi osebami (učinek institucionalne segregacije).

3.3.4

Zmanjšanje koncentracije izključenosti je mogoče doseči tako, da se po eni strani osredotočimo na ciljno usmerjeno izboljšanje institucionalnih pogojev ter najrevnejših stanovanjskih območij, ki najmanj ustrezajo standardom, po drugi strani pa da odpravimo osamitev z reformami, ki spodbujajo institucionalno vključevanje, s katerimi bi zavestno krepili mešanje in stike.

3.3.5

Neomejen dostop je bistven vidik temeljnih ciljev lizbonske strategije: dejavnosti, povezane s trgom dela in drugimi socialnimi vidiki, povečevanje mobilnosti in izobraževanje so zato še vedno glavne prednostne naloge. V strateških dokumentih iz zadnjih let so znova in močneje kot prej v središču zdravstvena vprašanja, zlasti vprašanja v zvezi z javnim zdravjem, ter stanovanjska politika in politika razvoja mest, pri čemer se poudarja odprava izoliranih naselij, taborov in drugih krajev segregacije, ter razvoj lokalnih gospodarstev, pobud skupnosti, mikro (samozaposleni), malih in srednjih podjetij ter občinskih storitev, ki se upravljajo javno ali zasebno (nevladne organizacije). Uskladitev strategij boja proti revščini otrok in strategij za Rome je prednostno vprašanje (podpora materam pri dostopu do delovnih mest s povečevanjem odgovornosti skupnosti za izobraževanje otrok; zagotovitev neomejenega dostopa do predšolskih ustanov in ustanov za zgodnje učenje ter zagotovitev subvencij in spodbud za izobraževanje in dodatnega usposabljanja otrok staršev, ki živijo v revščini).

3.4   Politika za podporo opolnomočenja oseb, ki se imajo za člane katere koli romske skupnosti, in proslavljanje vključenosti v družbo, ki so jo dosegli

3.4.1

Bistveno je, da se lahko osebe, ki se čutijo med sabo povezane z isto identiteto, samoiniciativno in skupaj s pripadniki svoje skupnosti in kot skupnost izberejo lastno pot ter ohranjajo jezik, kulturo, običaje itd., ki so temelj njihove identitete. Zato mora nacionalna strategija za vključevanje Romov omogočati osebam, ki se identificirajo kot pripadniki romske skupnosti, da razvijajo svoje skupnosti, svoj javni prostor (mediji) in svoje organizacije ter zagotoviti njihovo delovanje, tako kot to velja za vse druge manjšinske skupine, ki so žrtve socialne izključenosti. Prav tako je pomembno, da imajo samostojne državne in nedržavne romske organizacije enake možnosti na področju organizacije manjšin kot druge etnične manjšine ter, kjer je to primerno, da sorazmerno s svojim številom dobijo enako finančno podporo kot druge etnične manjšine.

3.4.2

Pogoj za to je, da medkulturnost, dinamična, dvosmerna interakcija in komunikacija ter vključevanje na ravni načel, teorije in dobrih praks Skupnosti in institucij v Evropi postanejo resničen dejavnik delovanja in del vsakdanjika.

3.4.3

Ključni element politike zagotavljanja enakopravnosti je, da lahko osebe, ki pripadajo manjšini, izrazijo svoje stališče in da so njihovi interesi zastopani. Treba je podpreti instrumente in pristope, s pomočjo katerih lahko prikažejo svojo socialno prikrajšanost, ter politična prizadevanja za zmanjšanje te prikrajšanosti.

3.4.4

Politike opolnomočenja bi morale podpreti zagotavljanje enakopravnosti pri zaposlovanju, da bi spodbudili vstop Romov na trg dela ter njihovo imenovanje na visoke položaje v gospodarstvu, javni upravi, politiki, medijih, znanosti in umetnosti, hkrati pa jim pomagati pri ustanavljanju lastnih malih in srednjih podjetij.

3.5   Protirasistična politika

3.5.1   Ciljna skupina strategije proti rasizmu je celotna družba. Njena politična razsežnost temelji na prepričanju, da morajo ljudje v pravičnem, humanem, dinamičnem in razvijajočem se svetu predvsem najti svoje mesto v družbi na podlagi sposobnosti in nadarjenosti ter da prednosti ali omejitve, ki so jim dane ob rojstvu, ne smejo opredeljevati njihovih možnosti za napredek v življenju. Prav tako ne bi smeli čutiti negativnih posledic izključenosti, katere žrtve so. Podedovane in nespremenljive lastnosti, kot so spol, poreklo in vera, ne smejo biti razlog za diskriminacijo. Protidiskriminacijska zakonodaja ponuja najmočnejši izbor instrumentov za zagotavljanje upoštevanja teh načel v praksi. K temu bi moralo prispevati tudi popolno izvajanje evropske protidiskriminacijske zakonodaje na nacionalni ravni, na različnih področjih delovanja in v zakonodajnih sistemih. Tovrstna zakonodaja je uspešna ne le zaradi predvidenih kazni in njihovega odvračilnega učinka, temveč tudi zato, ker si državljani, ki spoštujejo zakone in ki predstavljajo večino demokratične družbe, prizadevajo živeti v skladu s črko in duhom zakona.

3.5.2   Ker je z racionalnimi argumenti težje „odvračati“ ljudi oziroma „omajati“ njihove predsodke in rasizem, protirasistične politike temeljijo predvsem na vedenjskih in komunikacijskih vzorcih, ki širijo pozitivno podobo vzorcev nenasilne komunikacije, sodelovanja in reševanja problemov, ki temeljijo na racionalnih interesih. Hkrati pa obsojajo oblike vedenja, ki temeljijo na predsodkih in sovraštvu ter so nasilne in rasistične. V zvezi s tem imajo oblikovalci javnega mnenja, zlasti politična in medijska elita, posebno odgovornost.

3.6   Okrepitev „dejanskosti“ strategije

3.6.1   EU je v zadnjih dvajsetih letih dosegla pomemben napredek na različnih političnih področjih pri objektivnem ocenjevanju socialne izključenosti in boja proti izključenosti ter pri vključevanju rezultatov tega ocenjevanja v socialne politike. Obstoj podatkov je nujen pogoj za uporabo in ocenjevanje ustreznih politik. Kljub dosedanjim prizadevanjem pa še vedno ni dovolj podatkov o celotnem prebivalstvu ali ciljnih skupinah. Glede na cilje strategije je potreben napredek na naslednjih področjih:

3.6.2   „Politika vključevanja, ki ne temelji na rasni ali etnični pripadnosti“: Pri nadaljnjem razvoju metod ocenjevanja različnih oblik revščine in pomanjkanja si je treba prizadevati za merjenje koncentracije izključenosti in prikazovanje učinkov ukrepov, sprejetih na podlagi posameznih politik. Odbor priporoča, naj Eurostat in statistični uradi držav članic kazalnikom izključenosti dodajo kazalnike skrajne revščine in izključenosti ter naj razvijejo načela statističnih metod merjenja in obravnave, ki bodo omogočila oceniti skrajno revščino in pomanjkanje.

3.6.3   Na tej podlagi morajo države članice v okviru svojih strategij opredeliti ozemeljske enote (mesta, barakarska naselja, predmestja, tabore, izolirane četrti, podeželska naselja itd.), za katere je značilna zelo visoka koncentracija oblik izključenosti in skrajne izključenosti na poseljenih območjih, ne glede na to, ali javnost za ta območja meni, da na njih živijo Romi, ali ne. Odbor priporoča, naj države članice oblikujejo strategije urbanističnega načrtovanja, da bi odpravile ta območja ali jih naredile primerna za bivanje, in vzpostavijo mehanizme na podlagi dokazov, potrebnih za spremljanje teh strategij.

3.6.4   „Politika krepitve vloge Romov“: prikrajšanost in slabši položaj je mogoče ugotoviti le, če tisti, ki se identificirajo kot določena etnična skupina, sami zahtevajo, da so v nacionalne registre vpisani kot pripadniki te manjšine. Če tega ne zahtevajo, je treba kategorično in odločno prepovedati, da nacionalni registri vsebujejo kakršno koli omembo rase, ki temelji na rasnih značilnostih. Zaradi posebno občutljive narave podatkov o etničnih manjšinah je treba z vsemi sredstvi zagotoviti največje mogoče varstvo osebnih podatkov in po drugi strani najširše mogoče objavljanje zbirnih podatkov o manjšinah.

3.6.5   Odbor poleg zmanjšanja izključenosti in revščine ter omilitve njunih skrajnih oblik predlaga podporo jezikovnim, kulturnim, izobraževalnim in skupnostnim programom za razvoj romskih skupnosti, s katerimi je resnično mogoče doseči Rome.

3.6.6   „Protirasistična politika“: na podlagi raziskav, opravljenih na ravni EU in nacionalni ravni, je treba omogočiti spremljanje razvoja predsodkov do Romov, pojavljanja predsodkov v različnih skupinah prebivalstva in vplivov politik na razvoj etničnih predsodkov in rasizma. Treba je vzpostaviti programe za ozaveščanje družbe, katerih cilj bo boj proti izključevalnemu vedenju in rasističnim predsodkom, ki jih je mogoče opaziti med prebivalstvom. Poleg tega bo treba zagotoviti njihovo redno spremljanje.

3.6.7   Močno priporočamo, da se spremljajo ne le trendi predsodkov in rasizma, ampak tudi pozitivni učinki in družbene koristi javnih in civilnodružbenih pobud ter dobrih praks, katerih namen je zmanjšati predsodke proti Romom in ksenofobijo ter izboljšati medkulturno vključujoče povezovanje.

3.7   Vidiki splošnega interesa pri izvajanju na nacionalni ravni

3.7.1   Zapletenost: Odbor opozarja, da je treba razvijati ukrepe za krepitev pozitivne vloge Romov v družbi, izboljšanje njihovih življenjskih razmer in povečanje njihovega vključevanja, in sicer na zelo različnih področjih delovanja; ti ukrepi morajo postati sistematične politike. Da bi to dosegli, je treba povezati elemente različnih politik, organizirati medsektorske povezave na področju dobrega upravljanja in začeti sistematično izvajanje na politični ravni. Zato morajo vsi, ki sodelujejo pri izvajanju, sprejeti enoten in konkreten pristop.

3.7.2   Vsi elementi programov morajo biti med sabo skladno povezani (skladnost) in se navezovati drug na drugega (doslednost). Tretji bistveni vidik izvajanja sta kronološko načrtovanje in določitev prednostnih nalog (sekvenčnost); to pomeni, da je realistične cilje mogoče doseči le, če sledimo dobro zasnovanim fazam in če vsak korak temelji na prejšnjem koraku. Zato je potreben pravilno delujoč organ za usklajevanje z ustreznimi pristojnostmi.

3.7.3   Načrtovanje in izvajanje politik vključevanja morata vedno temeljiti na dejanskih potrebah ter biti različna in prožna, kar omogoča optimalno upoštevanje lokalnih (regionalnih) posebnosti. Strategije vključevanja je treba načrtovati in izvajati dvosmerno, na podlagi vzajemnih prizadevanj in vplivov, ter z usmerjenostjo v skupne koristi za vse.

3.7.4   Nujen pogoj za uporabo razpisov za prijavo interesa in skladov EU je poenostavitev pogojev objave in poročanja. Skrbno pripravljeno izvajanje bi moralo biti primerno usmerjeno v krepitev zmogljivosti, ustrezno usklajevanje in podporo angažirani politični volji; nujna je tudi vključitev predstavnikov zainteresiranih strani v postopek načrtovanja.

3.7.5   Izvajanje na podlagi oprijemljivih podatkov – kazalnikov: politike morajo jasno in preverljivo pokazati, da so učinkovite, to pomeni, da se morajo izkazati za učinkovite z vidika prvotno določenega cilja. Politika namreč ne sme povzročiti škode in tveganj, ki bi bili večji od tistih, ki bi jih rada preprečila, niti ne sme biti po nepotrebnem draga. Zato je bil vložen velik, vendar nezadosten trud v zagotovitev, da bi ta politika bolj temeljila na oprijemljivih podatkih. Na področju vključevanja Romov je posebno pomembno, da je programe in tudi politiko v celoti mogoče oceniti: torej je treba na nacionalni ravni in na ravni EU spodbujati kulturo ocenjevanja, strožje zahteve, standardizirano uvedbo socialno-ekonomskih in socialnih statističnih kazalnikov uspešnosti, ki se vedno uporabljajo za ustrezno ciljno skupino, ter organizacijo znanstveno utemeljenega institucionalnega mehanizma ocenjevanja. Zato je treba zagotoviti ustrezno financiranje.

3.7.6   EESO podpira izvajanje okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 in nacionalnih politik, ki prispevajo k temu, hkrati pa želi sodelovati pri ocenjevanju teh politik na podlagi pooblastila, ki mu ga je dala civilna družba, in bistvenih vezi, s katerimi je povezan z organizacijami civilne družbe v državah članicah. Namerava se vključiti v posredovanje med institucijami EU in organizirano civilno družbo ter kot dejaven partner sodelovati pri evropski platformi za vključevanje Romov in pri drugih oblikah strukturiranega dialoga.

3.7.7   Sodelovanje in zastopanje: politike vključevanja si ni mogoče niti v teoriji niti v praksi predstavljati brez tesnega sodelovanja zainteresiranih strani. Zato se je treba oddaljiti od pokroviteljskih postopkov, ki omejujejo pravice: primerneje je zagotoviti čim bolj različno in intenzivno sodelovanje temeljnih organizacij Romov, predstavnikov lokalne družbe, znanstvenih strokovnjakov in socialnih partnerjev v postopkih odločanja, pri izvajanju in spremljanju, kot je to jasno navedeno v sporočilu Komisije in drugih pomembnih dokumentih. Na ciljnih področjih so zelo pomembni pozitivni ukrepi, s katerimi se zagotavlja politično sodelovanje posebno prikrajšanih skupin (žensk, samohranilk, oseb, ki govorijo tuj materni jezik, invalidov itd.).

3.7.8   Veljavnost, verodostojnost in učinkovitost politik so bistveno povezane z vprašanjem, ali osebe, ki so jim te politike prvotno namenjene, sodelujejo v njih in ali jih vzamejo za svoje. Zato je treba predstavnike romske skupnosti vključiti v pripravo in izvajanje politik za vključevanje Romov na evropski, nacionalni in seveda tudi na lokalni ravni (vključevanje s sodelovanjem).

3.7.9   Socialna izključenost in njene skrajne oblike so pogosto – vendar različno v posameznih državah – povezane z vedenjem, načinom življenja in navadami, ki odstopajo od družbenih norm, ki jih upošteva večina prebivalstva (potovanje, posebne dejavnosti, kot sta zbiranje in prodaja rabljenih predmetov, posebne obrtne dejavnosti). Pri pripravi nacionalnih strategij je treba tem posebnostim nameniti posebno pozornost. Kljub temu pa je včasih vedenje, ki se pripisuje etnični skupini, popolnoma deviantno in kriminalno. Zagotoviti miren soobstoj nasprotujočih si kulturnih norm in si stalno prizadevati, da bi trenja in nasprotja, ki izhajajo iz različnih ravnanj in navad, ohranili v mejah pravnega okvira, bi morala biti cilja, ki opredeljujeta posebno vključujočo naravo nacionalnih strategij in hkrati poseben izziv, ki ga morajo te strategije sprejeti. Zato je treba predvideti odprt prostor za komuniciranje in postopke, ki bodo dostopni tudi glavnim zainteresiranim stranem, v njihovem okviru pa bodo strokovnjaki za večkulturnost – med katerimi bodo osebe romskega izvora ali identitete – in socialni delavci imeli glavno vlogo, in sicer na ravni javnih storitev in tudi na ravni programov Skupnosti (posredovanje, preprečevanje, storitve za približevanje skupin itd.), kot je navedeno v sporočilu Komisije.

3.8   Obeti za prihodnost

3.8.1   EESO meni, da je morda EU danes zaradi skupnih prizadevanj svojih institucij, vlad držav članic ter lokalnih oblasti in skupnosti pred zgodovinsko spremembo. Končno bo lahko nastala politika v korist najbolj izključene in najbolj prikrajšane evropske etnične skupine, ki bo temeljila na skupnem pristopu in ne bo končala kot drag neuspeh, ampak bo prinesla pametne in humane rezultate. Odbor želi v celoti podpreti ta proces in njegovo uresničitev.

---

(1)  Ta dokument temelji na opredelitvi iz mnenja OR „Socialno in ekonomsko vključevanje Romov v Evropi“ (UL C 42, 10.2.2011, str. 23): „[…] izraz Romi v tem dokumentu zajema tudi druge skupine prebivalstva s podobnimi kulturnimi značilnostmi (kot so Sinti, cigani, potujoče skupine (Travellers), Kalé, Camminanti, Ashkali itd.), ki se že dolgo soočajo s socialno marginalizacijo in izključenostjo v evropski družbi“.

(2)  COM(2011) 173 konč.

(3)  SEC(2010) 400 konč.

(4)  COM(2010) 133 konč.

(5)  Mnenje Odbora regij z naslovom Socialno in ekonomsko vključevanje Romov v Evropi (UL C 42, 10.2.2011, str. 23).

(6)  UL C 27, 3.2.2009, str. 88–94.

(7)  UL C 48, 15.2.2011, str. 1.

(8)  UL C 347, 18.12.2010, str. 19–27.

(9)  Evropski parlament, INI/2010/2276, 24.11.2010.

(10)  To še posebej velja za „izrecno, vendar ne izključno ciljno naravnanost“, „medkulturni pristop“ in „vključevanje v osrednje tokove družbe“.

(11)  Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Instrument za predpristopno pomoč (IPA), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja / Svetovna banka, Program Združenih narodov za razvoj.

(12)  „Velika večina za delo sposobnih Romov nima zadostne izobrazbe, da bi bili lahko uspešni na trgu dela. […] Zato evropske države letno beležijo na stotine milijonov eurov izgube produktivnosti in davčnih prispevkov državi. […] Letni davčni prihodki, ki so posledica zmanjšanja vrzeli v zaposlovanju, so veliko večji kot skupni stroški naložb v javno izobraževanje za vse romske otroke. […]. Delež Romov v prebivalstvu, ki je sposobno za delo, se bo zaradi hitrega staranja večine prebivalstva v vzhodni in srednji Evropi povečal. Enaka udeležba Romov pri delovni sili je nujna za vzdržnost nacionalnih stroškov pokojnin, zdravstvenega varstva ter drugih stroškov staranja, ki naraščajo.“Economic costs of Roma exclusion (Ekonomski stroški izključenosti Romov), Svetovna banka, 2010.

(13)  Ta del vsebuje priporočila v zvezi z vsemi politikami na splošno oziroma njihovim ozadjem, vendar zaradi omejenega prostora v njem ne morejo biti podrobneje predstavljena vprašanja, povezana z vsako politiko posebej.

---