This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62011CN0074
Case C-74/11: Action brought on 21 February 2011 — European Commission v Republic of Finland
Zadeva C-74/11: Tožba, vložena 21. februarja 2011 – Evropska komisija proti Republiki Finski
Zadeva C-74/11: Tožba, vložena 21. februarja 2011 – Evropska komisija proti Republiki Finski
UL C 113, 9.4.2011, p. 9–9
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
9.4.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 113/9 |
Tožba, vložena 21. februarja 2011 – Evropska komisija proti Republiki Finski
(Zadeva C-74/11)
2011/C 113/18
Jezik postopka: finščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: I. Koskinen in D. Triantafyllou)
Tožena stranka: Republika Finska
Predloga tožeče stranke
Tožeča stranka predlaga,
|
— |
naj se ugotovi, da je Republika Finska kršila svoje obveznosti iz členov 9 in 11 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) s tem, da je dopustila, da se v skupine zavezancev za DDV vključijo osebe, ki niso zavezanci za DDV, in da je omejila uporabo sistema za registracijo skupin na ponudnike finančnih in zavarovalnih storitev; |
|
— |
naj se Republiki Finski naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
V skladu s členom 11 Direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost lahko države članice več oseb, ki so sicer pravno neodvisne, vendar pa med seboj finančno, ekonomsko in organizacijsko tesno povezane, obravnavajo kot enega davčnega zavezanca. V členu 9(1) direktive je določen pomen pojma „davčni zavezanec“ za področje davka na dodano vrednost.
Po mnenju Komisije glede na Direktivo 2006/112/ES v skupino zavezancev za DDV ni mogoče vključiti oseb, ki niso davčni zavezanci, ter s tem razširiti pravic in obveznosti davčnih zavezancev na osebe, ki niso davčni zavezanci. Finska ureditev, ki naj bi dopuščala, da se v skupine zavezancev za DDV vključijo osebe, ki niso zavezanci za DDV, naj bi bila zato v nasprotju z direktivo. Razlaga Komisije je prav tako skladna s ciljem člena 11, ki je poenostavitev postopkov in preprečevanje zlorab.
Poleg tega naj bi bila v finskih predpisih urejena registracija skupin v nasprotju s členom 11 Direktive 2006/112/ES v delu, v katerem naj bi finska zakonodaja o DDV omejevala področje uporabe registracije skupin na podjetja s področja financ in zavarovalništva. Sistem za registracijo skupin naj bi veljal za vsa podjetja, ustanovljena v državi članici, neodvisno od dejavnosti, ki jo opravljajo. Skupni sistem davka na dodano vrednost naj bi bil enoten sistem; če naj bo v njem uvedena posebna ureditev, bi morala biti načeloma splošno uporabna. Besedilo člena 11 Direktive 2006/112/ES naj ne bi vsebovalo nikakršnega namiga za to, da bi lahko država članica registracijo skupin za DDV omejila na nekatere skupine, ki delujejo v točno določenem sektorju. Tudi glede na cilj naj bi bilo treba člen 11 razlagati tako, da zajema vsa podjetja neodvisno od njihove dejavnosti. Določbe finskega prava s področja davka na dodano vrednost s tem, da registracijo skupin omejujejo na določene kategorije skupin, kršijo tudi splošno načelo enakega obravnavanja, vsebovano v pravu Unije.
(1) UL L 347, str. 1.