Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah direktiv 2003/71/ES o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu

(COM(2009) 491 konč. – 2009/0132 (COD))

(2010/C 347/12)

Glavni poročevalec: Angelo GRASSO

Svet je 14. oktobra 2009 sklenil, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah direktiv 2003/71/ES o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu

COM(2009) 491 konč. – 2009/0132 (COD).

Predsedstvo Odbora je strokovno skupino za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo 3. novembra 2009 zadolžilo za pripravo dela Odbora na tem področju.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 460. plenarnem zasedanju 17. in 18. februarja 2010 (seja z dne 18. februarja) s 156 glasovi za, 1 glasom proti in 4 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Cilj predloga direktive je vključiti v sedanjo evropsko zakonodajo dve načeli, ki ju EESO v glavnem podpira: a) kakovost informacij je odločilnega pomena za dejansko sposobnost nudenja pomoči gospodarskim subjektom, zlasti malim vlagateljem, pri naložbenih odločitvah; b) večjo gospodarnost pri upravljanju informacij je možno doseči z odpravo podvajanja informacij in s tem stroškov priprave informacij.

1.2   Uveljavljanje teh dveh načel se v praksi srečuje z objektivnimi težavami, saj je že tako težko meriti kakovost, še težje pa je meriti kakovost informacij. Poleg tega je treba upoštevati, da lahko mehanizmi za razširjanje informacij o finančnih trgih („z osmozo“, bi lahko rekli) in horizontalni učinki teh mehanizmov na različne gospodarske subjekte, ki se zanimajo za neko naložbo (t. i. učinek signala), povzročajo precejšnja neskladja med stroški priprave informacij in njihovo možno (tudi ekonomsko) koristnostjo.

1.3   Probleme, povezane s kakovostjo in gospodarnostjo informacij, bi morali zato reševati skupaj. Pri tem bi morali upoštevati, da je za izdajatelje vrednostnih papirjev najboljša spodbuda za pripravo kakovostnih informacij možnost, da lahko pričakujejo gospodarsko korist, ki je vsaj enaka stroškom za pripravo informacij. Pri ekonomski oceni informacij bi bilo treba upoštevati, da so stroški pridobivanja kapitala nižji, če so informacije transparentne. Če pa informacije niso transparentne, se ti stroški zvišajo (zaradi t. i. premije za tveganje, povezane z informacijami). EESO zato želi, da bi asimetrije informacij odpravili ter tako zmanjšali stroške pridobivanja kapitala in premije za tveganje, povezano z informacijami, s čimer bi povečali konkurenčnost evropskih podjetij pri zbiranju kapitala.

1.4   Precejšen delež (približno 3/4) razlike med stroški in koristjo informacij je odvisen od strukturnih mehanizmov za razširjanje informacij med udeleženci na trgu, medtem ko je zelo majhen delež (približno 1/4) odvisen od informacij, ki jih izdajatelj ni posredoval. V predlogu direktive so predlagane rešitve za zmanjšanje prvega dela tveganja, povezanega z informacijami, kar je dobrodošlo. EESO pa poudarja zgolj, da ti precejšnji prihranki ne smejo biti doseženi na račun kakovosti posredovanih informacij, saj bi imela drugače pobuda negativen učinek.

1.5   V predlogu je predstavljen še en vidik tega problema, ki pa še nima rešitve. Zahteva po zagotavljanju informacij za vlagatelje, ki niso strokovnjaki, je v nasprotju z zahtevo, da se jim dajo na voljo vsi elementi, ki so potrebni pri naložbenih odločitvah, kar nujno pomeni uporabo strokovne terminologije. EESO priporoča, da se ustvari trg „posrednikov informacij“, ki bi bil ločen od bolj tradicionalnih trgov posrednikov kapitala in tveganja (običajno bank, družb za upravljanje, posrednikov, ki so specializirani za izvedene vrednostne papirje („derivate“) itd.). EESO glede na izkušnje iz drugih držav in situacij predlaga, da se določijo specifična pravila za uvedbo (tudi v fazi ponudbe, poleg predlogov v dokumentu Komisije, ki je predmet tega mnenja) pravnih struktur zastopanja (podobno kot pri pooblastilu za glasovanje) in priznajo strokovni poklici na področju finančnih informacij (po zgledu family office).

2.   Razvoj zakonodaje in pomen teme

2.1   Evropska komisija namenja veliko pozornosti transparentnosti informacij na finančnih trgih, o čemer priča nenehna priprava novih predpisov. S predlogom direktive COM(2000) 126 konč. se je začelo desetletje prizadevanj, da bi ponudili jasne in transparentne predpise na ravni Unije glede kodifikacije postopkov, ki se nanašajo na sprejem vrednostnih papirjev v uradno borzno kotiranje in informacije, ki jih je treba objavljati. S sedanjim predlogom direktive pa se začenja nova faza, katere cilj je izboljšanje izvajanja predpisov o transparentnosti z zmanjšanjem in poenostavitvijo obveznosti v zvezi z nekaterimi vidiki objavljanja prospektov o vrednostnih papirjih.

V obdobju 2000–2010 se je težišče evropske zakonodaje postopno spreminjalo.

2.2.1   Direktiva 2001/34/ES se je osredotočila predvsem na količino informacij, ki jih morajo izdajatelji vrednostnih papirjev razkriti vlagateljem, ob domnevi, da je ta količina neposredno povezana z učinkovitostjo alokacije finančnih trgov. EESO je ta pristop načelno podprl v mnenju z dne 29. novembra 2000 (112 glasov za, brez glasov proti ali vzdržanih glasov; poročevalec g. Lehnhoff). Poudaril je samo potrebo po pripravi jasnih in enostavnih informacij za vlagatelje.

2.2.2   V letu 2003 se je zanimanje preusmerilo k uporabi informacij s strani gospodarskih subjektov in nastajale so zakonodajne pobude za dopolnitev izvirnega besedila Direktive 2001/34/ES. Direktiva 2003/6/ES ureja t. i. trgovanje na podlagi notranjih informacij (insider dealing), zlasti tisto, ki bi lahko povzročilo manipuliranje s stabilnostjo finančnih trgov, s čimer bi se zmanjšalo zaupanje potrošnikov. Poudariti je treba, da se ta direktiva nanaša na izdajatelje in nadzorne organe, manj pozornosti pa posveča vplivu, ki ga ima lahko uporaba informacij na ravnanje vlagateljev. V skladu s tem pristopom Direktiva 2003/71/ES določa merila za pripravo prospekta, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje.

2.2.3   Direktiva 2004/109/ES spreminja Direktivo 2001/34/ES in se osredotoča predvsem na tehnične podrobnosti v zvezi z informacijami, ki jih vlagateljem posredujejo izdajatelji vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu. Cilj sprememb je uskladiti in povezati evropske finančne trge in finančne storitve, ki so na voljo na teh trgih. EESO je v mnenju, ki je nastalo pred to direktivo in je bilo sprejeto 10. decembra 2003 (s 110 glasovi za in 1 vzdržanim glasom; poročevalec g. Simon), pozdravil tehnične predloge v besedilu in opozoril na možnost preveč togega sistema, ki bi lahko nesorazmerno povečal strošek priprave obveznih informacij in s tem ustvaril precejšnjo finančno oviro za popolno transparentnost informacij, zlasti za male izdajatelje.

2.2.4   V letu 2005 je bila glavna tema dopolnjevanja zakonodaje t. i. regulativni organ za informacije na trgu in določitev ukrepov za organizacijo odborov za finančne storitve. S tem se je želelo zakonodajnim in regulativnim organom na evropski ravni omogočiti hitrejši in učinkovitejši odgovor na spremembe na finančnih trgih (zlasti spremembe, povezane s tehnološkim razvojem). EESO je to pobudo Komisije pozdravil v mnenju z dne 31. marca 2004 (95 glasov za in 2 vzdržana glasova; poročevalka ga. Fusco).

2.3   Glavni cilj novega predloga je izboljšati izvajanje direktiv 2003/71/ES in 2004/109/ES. Poenostavili naj bi nekatere postopke, da bi bile finančne informacije bolj v skladu s potrebami malih vlagateljev in da bi bili izdajatelji vrednostnih papirjev s sedežem v EU bolj učinkoviti in konkurenčni na mednarodnem trgu. Za razliko od prejšnjih ukrepov se ta predlog direktive torej osredotoča na kakovost finančnih informacij.

2.4   Po mnenju EESO velika količina informacij ne pomeni nujno, da so te informacije tudi dobre. To povzroča tudi probleme z vidika stroškovne učinkovitosti informacij, saj se v splošnem računa, da je strošek ponujanja finančnih informacij povezan bolj s količino prospektov, ki jih je treba izdati, kot s kakovostjo njihove vsebine. S tem predlogom direktive bi lahko prihranili več kot 300 milijonov eurov na leto, saj bi vplivali na več mehanizmov, ki v različnih fazah podvajajo razširjanje informacij.

2.5   Potreba po trgih, ki lahko poskrbijo za ravnovesje med količino in kakovostjo informacij po dostopnih cenah za vlagatelje, je tema, ki zbuja veliko zanimanja. Iz nedavnih empiričnih študij beneške univerze Ca' Foscari je razvidno, da je tveganje slabih informacij (t. i. informacijsko tveganje) v povprečju krivo za 37 % volatilnosti na evropskih trgih vrednostnih papirjev v zadnjih 15 letih in da pri tem ni bistvenih razlik med posameznimi sektorji. Iz istih študij je razvidno tudi to, da je presenetljivo več kot 75 % informacijskega tveganja nastalo zaradi mehanizmov razširjanja informacij med udeleženci na trgu, medtem ko je samo četrtina nastala zaradi popačenj v procesih razkrivanja informacij s strani izdajateljev. To je tesno povezano s stroškovno strukturo finančnih informacij, za katero so značilni visoki stroški priprave in nizke cene za posredovanje tretjim osebam, kar je neposredna posledica tega, da pri uporabi teh informacij ni nobenih možnosti izključevanja. To samo po sebi prispeva k zmanjšanju kakovosti informacij in mehanizmov njihovega razširjanja, hkrati pa povečuje količino informacij, ki se pogosto podvajajo.

2.6   EESO zato pozdravlja vsakršno prizadevanje za regulacijo gospodarskih vidikov v zvezi s pripravo in razširjanjem informacij, pod pogojem, da resnično prispevajo k večji kakovosti informacij, ki so na voljo na finančnih trgih. To vlagateljem olajšuje izbiro naložb in s tem zmanjšuje stroške pridobivanja kapitala za izdajatelje vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v trgovanje.

3.   Najpomembnejše določbe predlagane direktive

3.1   Predlagano direktivo sestavlja pet členov, pri čemer je cilj prvih dveh sprememba besedila direktive 2003/71/ES (obsežnejši člen 1 predloga) in Direktive 2004/109/ES (manj obsežen člen 2 predloga). Ostali trije členi so v podporo in urejajo izvajanje (člen 3), začetek veljavnosti (člen 4) in naslovnike (člen 5).

3.2   Analiza in pripombe o vsebini člena 1 predloga direktive v zvezi z Direktivo 2003/71/ES

3.2.1   Predlog spremembe člena 1(2)(h) in (j) ter člena 3(2)(e). Doda se nov odstavek 4 k členu 1.

3.2.1.1   Novo besedilo predvsem določa, da se mejne vrednosti za uporabo direktive nanašajo na vse ponudbe na celotnem ozemlju Evropske unije. Pojasnilo je potrebno predvsem zato, da se prepreči izmikanje predpisom z delitvijo ekonomsko enovite transakcije v več transakcij, ki so pravno neodvisne in temeljijo na različnih pravnih podlagah. EESO opozarja, da je to pojasnilo potrebno tudi zato, da se preprečijo morebitna popačenja pri razširjanju informacij na različnih ozemljih in povečevanje stroškov, do katerega bi zato lahko prišlo. To bi zelo močno vplivalo na transakcije manjšega obsega.

3.2.1.2   Določene so tudi nove mejne vrednosti, nad katerimi se direktiva uporablja, v skladu s trenutnimi razmerami na finančnih trgih. Da bi se izognili zastarevanju mejnih vrednosti, se predlaga, da se neposredno na Komisijo prenese pooblastilo, da jih lahko spreminja. Tako bi omogočili njihovo prilagajanje prevladujočim razmeram, kar je potrebno za razširjanje informacij na finančnih trgih. EESO se strinja s potrebo po mejnih vrednostih, ki bi jih bilo mogoče veliko laže prilagajati razmeram na trgu, vendar priporoča, naj spremembe, ki jih sprejme Komisija, temeljijo na predlogih organov za nadzor trgov in finančnih posrednikov, saj so ti organi zaradi svoje dejavnosti primernejši za stalno spremljanje dejanskih potreb na trgih.

3.2.2   Predlog spremembe člena 2(1)(e) in (m)(ii).

3.2.2.1   Cilj predloga je uskladitev opredelitev „dobro poučenega vlagatelja“ z opredelitvijo, ki je že vsebovana v t. i. direktivi MiFID. EESO ta predlog podpira, saj prispeva k enotnemu regulativnemu okviru EU.

3.2.2.2   Predlog določa merila za opredelitev območja veljave za nelastniške vrednostne papirje z nominalno vrednostjo manj kot 1 000 EUR, in jih omejuje na države članice, v katerih ima izdajatelj registrirani sedež, in tiste, v katerem bo dolg sprejet v trgovanje na reguliranem trgu, oziroma tiste, v katerih je dolg ponujen javnosti. EESO podpira namen predlagatelja, da se poenostavijo postopki in s tem prepreči množenje stroškov zaradi hkratnega načrtovanja več prospektov. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se tržna vrednost vrednostnih papirjev precej razlikuje od njihove nominalne vrednosti, ki je pogosto namenjena samo temu, da pravno določa razmerja deležev, ki sodelujejo v pobudi. Zato vsi vrednostni papirji nimajo nominalne vrednosti in je v nekaterih pravnih sistemih takšne papirje mogoče izdajati brez nominalne vrednosti (par value), zlasti v primeru vrednostnih papirjev, ki ne predstavljajo kapitalskega deleža. EESO zato priporoča, da se predlog dopolni v tem smislu, da se vsa sklicevanja na nominalno vrednost nadomestijo s tržno vrednostjo (ali emisijsko vrednostjo) za lastniške vrednostne papirje in osnovno vrednostjo (underlying value) za nelastniške vrednostne papirje.

3.2.3   Predlog spremembe člena 3(2)

3.2.3.1   Predlog predvideva možnost, da posredniki, zadolženi za ponudbo, lahko prevzamejo izvirni informativni prospekt izdajatelja, če je v skladu s predpisi EU, in se tako izognejo stroškom za pripravo nadaljnjih dokumentov. EESO se načeloma strinja s predlogom in obrazložitvami, vendar priporoča natančnejša pojasnila uporabe novega pravnega predpisa tudi za primer, ko ima posrednik sedež v tretji državi in vrednostne papirje ponuja v državi, ki ni država izdajatelja.

3.2.3.2   EESO opozarja tudi, da možnosti za verižno prodajo (retail cascade), obravnavane v točki 3.2.3.1, ne smejo biti v nasprotju s tem, da finančne informacije hitro zastarevajo. Zato se predlaga, da organi za nadzor trgov, ki jih ob objavi prospekta navedejo izdajatelji (ali finančni posredniki), določijo rok veljavnosti prospekta, po izteku katerega mora biti prospekt posodobljen, če transakcija, zaradi katere je bil prospekt izdan, še vedno poteka..

3.2.4   Predlog spremembe člena 4(1)(e)

3.2.4.1   Predlaga se razširitev izvzetja, ki ga predvideva sedaj veljavno besedilo, tudi na delniške sheme za zaposlene družb, ki ne kotirajo na reguliranem trgu (torej vključno s tistimi, katerih vrednostni papirji kotirajo na trgih držav, ki niso članice EU). V ozadju tega predloga je namera za odpravo razlik v obravnavi različnih vrst podjetij (tistih, ki kotirajo na borzah v EU, tistih, ki ne kotirajo, in tistih, ki kotirajo na borzah tretjih držav) in tudi za obvladovanje stroškov, povezanih s ponudbami vrednostnih papirjev vlagateljem, ki so kot zaposleni že obveščeni o naložbenem tveganju.

3.2.4.2   EESO podpira namen zniževanja stroškov, vendar poudarja, da bi ponudba vrednostnih papirjev, namenjenih zaposlenim, lahko bila že sama po sebi pomembna informacija za vlagatelje na t. i. sekundarnem trgu, še posebej, ko gre za mednarodne skupine. Zato EESO izraža željo, da bi razširitev izvzetja spremljal pregled zakonodaje, ki se nanaša na transparentnost trgov. EESO bi lahko spremembo direktive o transparentnosti trgov predlagal v okviru posebnega mnenja na lastno pobudo.

3.2.5   Predlog spremembe členov 5(2), 6(2) in 7

3.2.5.1   Po predlogu direktive naj bi več pomena dobil izvleček prospekta, in sicer zaradi velike pozornosti, ki mu ga namenjajo t.i. mali vlagatelji. Napake v izvlečku prospekta bi lahko imele za posledico pravno odgovornost urednika. Vendar predlog določa, da število besed v dokumentu ni primeren kazalnik informativne vsebine dokumenta, ki jo je treba namesto tega iskati v vsebini t. i. ključnih informacij.

3.2.5.2   EESO podpira misel, da število besed ne more biti zadosten kazalnik informativne vsebine izvlečkov prospektov, vendar meni, da bi morala biti v predlagani direktivi navedena natančnejša merila za določanje tistih informacij, ki so najpomembnejše. Ker morajo vlagatelji naložbo ocenjevati na podlagi razmerja med pričakovanim tveganjem in donosom, bi morale biti ključne informacije tiste, ki najbolj vplivajo na profil tveganosti naložb, pri čemer pa je slednji sam po sebi le težko ugotovljiv. Zato se predlaga, da se ključne informacije določijo na podlagi njihovih morebitnih vplivov, ki jih je mogoče meriti s standardnimi kazalniki, že zajetimi v drugih predpisih EU, kot je npr. kazalnik „value-at-risk“. Alternativna tehnična rešitev, ki je namenjena poenostavitvi in jo EESO podpira, je v tem, da bi navedba „value-at-risk“ v izvlečku prospekta postala obvezna.

3.2.6   Predlog spremembe člena 7(2)

S predlagano spremembo naj bi stroške priprave prospekta prilagodili primernemu okviru z ozirom na obseg izdaje oziroma izdajo delniških pravic. Znano je, da stroški za pripravo prospekta niso vedno povsem sorazmerni velikosti finančne transakcije in da so zato pri manjših transakcijah nesorazmerno visoki. V primeru izdaje delniških pravic pa se zmanjšanje obveznosti utemeljuje z domnevo, da so „obstoječi delničarji že sprejeli začetno odločitev o vlaganju v gospodarsko družbo in morajo biti s tem seznanjeni.“

EESO soglaša, da je treba zmanjšati fiksne stroške prospekta v odvisnosti od obsega finančne transakcije, ker gre za objektivno ugotovljen pojav. Nasprotno pa meni, da je utemeljitev, ki se navaja za zmanjšanje obveznosti glede pravic, nezadostna, ker izdaji pogosto sledi trgovanje z izdanimi pravicami, pri katerem so udeleženi tudi subjekti, ki bi bili lahko prikrajšani pri informacijah, ker v času izdaje niso bili delničarji družbe izdajateljice. Kot je bilo že rečeno, bi v obeh primerih uvedba obvezne navedbe „value-at-risk“ omogočila omejiti stroške priprave prospekta, ne da bi to pomembno vplivalo na informativno vsebino izvlečka dokumenta.

3.2.7   Predlog spremembe člena 8

S spremembo, predlagano za člen 8, naj bi odpadla obveznost objave navedb o garantu izdaje, če je to država, tako da bi lahko zmanjšali skupne stroške izdaje. EESO ta predlog načelno podpira, vendar priporoča, naj se v prospekt vključi vsaj zadnja ocena (rating) garanta, saj se ta podatek pri isti valuti denominacije vrednostnega papirja od države do države razlikuje in bi lahko jamstvo izhajalo tudi iz državnih institucij, ki so finančno samostojne, in morda iz javnopravnih družb, ustanovljenih posebej v ta namen.

3.2.8   Predlog spremembe členov 9 in 14(4)

Po tem predlogu naj bi veljavnost prospekta podaljšali s sedanjih 12 na 24 mesecev. EESO ponavlja svoje zgoraj navedeno stališče, da zaradi narave finančnih informacij ni mogoče togo določiti trajanja veljavnosti informacij. Zato priporoča, da se ohrani sedanja veljavnost 12 mesecev in da se organi za nadzor finančnih trgov pooblastijo, da lahko veljavnost na podlagi obrazložene zahteve izdajatelja podaljšajo za nadaljnjih 12 mesecev.

3.2.9   Predlog spremembe členov 10, 11(1), 12(2) in 14(4)

3.2.9.1   EESO odobrava predlagano črtanje člena 10 direktive, saj obveznost objave vseh informacij, ki so bile že dane na voljo v zadnjih 12 mesecih, izdajatelju povzroča nepotrebne dodatne stroške, brez kakršnekoli koristi za vlagatelja. Vlagatelji lahko s sodobnimi informacijskimi orodji zlahka prikličejo prospekte iz preteklosti, zlasti zaradi predvidene spremembe člena 14, za katerega se predlaga razširitev obveznosti objave na spletu na običajni rok.

3.2.9.2   Predlogi sprememb členov 11 in 12 so posledica razveljavitve člena 10 in zato jim EESO ne nasprotuje, s pridržkom glede tega, kar je pravkar predlagano v prejšnji točki.

3.2.10   Predlog spremembe člena 16

3.2.10.1   Cilj predloga je predvsem pojasniti trenutek, ko preneha obveznost zagotavljanja informacij, zlasti zato, ker lahko do zaključka ponudbe in začetka trgovanja pride v različnih trenutkih. Po predlogu naj bi med obema trenutkoma izbrali tistega, ki se pojavi prej. EESO meni, da bi v predlog kazalo vključiti obveznost za finančne posrednike, zadolžene za ponudbo, da morajo objaviti obseg trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so predmet ponudbe v času med zaključkom ponudbe in začetkom trgovanja. Obseg menjave vrednostnih papirjev v tem časovnem obdobju (ki so ga nekoč označevali kot „sivi trg“) mora potrditi organ nadzora in mora vsebovati tudi podatke o skupni menjavi med posredniki, ki sodelujejo pri ponudbi.

3.2.10.2   Predlog zatem določa enoten rok, v katerem lahko vlagatelji odstopijo od sprejetja: dva dni po objavi dodatne informacije k prospektu. EESO pozdravlja predlog o poenotenju rokov za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe, vendar priporoča, da se uvede obveznost obveščanja vlagateljev, ki so že sprejeli dodatni prospekt, prek e-naslova, navedenega posebej v ta namen.

3.2.11   Predlog spremembe člena 18

Predlagana sprememba člena 18 veljavne direktive je zelo tehnične narave in naj bi omogočala hitrejše posredovanje potrdil o skladnosti pripravljenih prospektov. Tako je mogoče zmanjšati stroške in tveganja, povezana s tehničnimi napakami pri objavljanju prospektov, zlasti v državah, v katerih t. i. „potni list“ ne deluje v celoti. EESO podpira ta predlog spremembe.

3.3   Analiza in pripombe o vsebini člena 2 predloga direktive v zvezi z Direktivo 2004/109/ES

Spremembe, predlagane v tem členu 2, se uporabljajo za usklajevanje vsebine prejšnjih točk z besedilom te direktive. EESO podpira predloge sprememb, vendar ponavlja zgoraj navedene pripombe.