Evropsko računsko sodišče

12, rue Alcide De Gasperi, 1615 Luxembourg, LUKSEMBURG

1.1

Računsko sodišče mora v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropskemu parlamentu in Svetu EU predložiti izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij („DAS“). Pogodba Sodišče tudi pooblašča, da jo dopolni s posebnimi ocenami o vseh glavnih področjih dejavnosti EU.

1.2

Cilj dela, povezanega z ugotavljanjem zanesljivosti računovodskih izkazov Evropske unije, je pridobiti zadostne in ustrezne dokaze, na podlagi katerih je mogoče sprejeti sklep o tem, v kolikšni meri so bili prihodki, odhodki, sredstva in obveznosti pravilno evidentirani ter ali letni računovodski izkazi pošteno odražajo finančno stanje na dan 31. decembra 2009, ter rezultate dejavnosti in denarne tokove za leto, ki se je takrat izteklo (glej odstavke 1.6 do 1.20).

1.3

Cilj revizijskega dela Sodišča v zvezi z ugotavljanjem zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi za leto 2009, je pridobiti zadostne in ustrezne neposredne ali posredne dokaze, na podlagi katerih je mogoče podati mnenje o tem, ali so te transakcije skladne z veljavnimi predpisi ali pogodbenimi določbami in ali so bile pravilno izračunane (glej odstavke 1.21 do 1.25 za pregled rezultatov in poglavja 2 do 9 za podrobnosti).

1.4

Sodišče je analiziralo zanesljivost poslovodskih predstavitev Komisije, in sicer izjave generalnih direktorjev in letna poročila o dejavnostih služb Komisije ter z njimi povezano zbirno poročilo, da bi ocenilo, v kolikšnem obsegu zagotavljajo pošteno oceno kakovosti finančnega poslovodenja, ter zlasti, v kolikšni meri so pridržki celoviti in zadostni (glej odstavke 1.27 in 1.28 ter „zanesljivost poslovodskih predstavitev Komisije“ v poglavjih 2 do 9).

1.5

Poleg tega je Sodišče preučilo ureditve za pripravo izterjav in finančnih popravkov ter poročanje o njih (glej odstavke 1.32 do 1.50).

1.6

Sodišče je revidiralo letne računovodske izkaze za proračunsko leto 2009, ki jih je pripravil računovodja Komisije in odobrila Komisija v skladu s členom 129 finančne uredbe z dne 25. junija 2002, (8) Sodišče pa jih je prejelo 23. julija 2010. Računovodski izkazi zajemajo „konsolidirane računovodske izkaze“, ki vsebujejo zlasti bilanco stanja, v kateri so navedena sredstva in obveznosti ob koncu leta, in izkaz poslovnega izida, ter „konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna“, v katerih so navedeni prihodki in odhodki za dano leto.

1.7

Sodišče je pri reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov ugotovilo, da v njih ni pomembnih napačnih navedb. Vendar opozarja na naslednje zadeve, o katerih je poročalo že leta 2008 in predtem:

1.7

—

manjkajoče ali nepopolne predstavitve računovodij za nekatere organizacije, katerih računovodski izkazi se konsolidirajo s Komisijinimi (glej odstavek 1.8),

—

lokalni sistemi za finančno poslovodenje, ki jih je ugotovil računovodja Komisije (glej odstavka 1.9 in 1.10),

—

obravnavanje predfinanciranja in kratkoročnih dolgov ob koncu leta in v postopku ločitve proračunskih let (glej odstavke 1.11 do 1.13),

—

razkritja glede izterjav po nepravilnostih (glej odstavke 1.14 do 1.19).

—

1.8

Računovodja Komisije je v pismu s poslovodskimi predstavitvami glede konsolidiranih računovodskih izkazov poudaril, da računovodje treh konsolidiranih organizacij niso predložili nobenih predstavitev ali so predložili spremenjene predstavitve. Zlasti niso bile zagotovljene informacije o potrjevanju lokalnih računovodskih in drugih finančnih sistemov (9).

1.8

1.9

Ker še naprej prihaja do težav pri upravljanju prehodnih računov in postopkih za obračunavanje sredstev, računovodja Komisije še ni mogel potrditi lokalnih sistemov dveh generalnih direktoratov (11).

1.9

1.10

Priporočila računovodje iz prejšnjih let so bila večinoma izvedena. Preostale zadeve niso pomembno vplivale na zanesljivost računovodskih izkazov za leto 2009, vendar jim mora Komisija zaradi njihove narave in pomembnosti še naprej namenjati pozornost, zlasti določenim vidikom postopkov za ločitev proračunskih let, obračunavanju in evidentiranju predfinanciranja, pravočasnosti knjiženja transakcij ter skladnosti podatkov med lokalnimi sistemi in sistemom ABAC.

1.11

Sodišče je revidiralo reprezentativne vzorce predfinanciranja, ki so predstavljali 48 827 milijonov EUR po ločitvi proračunskih let, in računov/zahtevkov za povračilo stroškov, ki so znašali približno 15 260 milijonov EUR. Ugotovilo je računovodske napake, ki skupaj niso imele pomembnega finančnega učinka, vendar so bile zelo pogoste, kar kaže, da je treba točnost osnovnih računovodskih podatkov na ravni določenih generalnih direktoratov dodatno izboljšati. Najpogostejše vrste napak so:

1.11

—

manjkajoči ali podvojeni vnosi,

—

knjiženje napačnih zneskov,

—

knjiženje transakcij na napačen račun.

1.12

Pri računovodenju zneskov predfinanciranja je Sodišče ugotovilo še naslednje težave:

—

Neporavnana predfinanciranja niso vedno pravilno obračunana. Številni obračuni sploh niso bili izvedeni ali pa so bili izvedeni za napačne zneske, kar je ob koncu leta povzročilo previsoko navedbo zneskov v bilanci predfinanciranja, ki pa ni imela pomembnega učinka.

—

—

Nekateri generalni direktorati, odgovorni za raziskave, uporabljajo približke pri določanju ločitve proračunskih let (npr. metodo prorata temporis), namesto da bi obdelali razpoložljive informacije o doseženem napredku in s tem povezanih stroških ter na podlagi tega napredka obračunali predfinanciranje.

—

1.13

Nekateri generalni direktorati glede računov/zahtevkov za povračilo stroškov niso upoštevali zahteve, da je treba račune in izjave o stroških knjižiti v petih delovnih dneh (12) po prejetju.

1.13

1.14

Revizija, ki jo je izvedlo Sodišče, kaže, da se poročanje o zneskih finančnih popravkov in izterjav med različnimi službami Komisije zelo razlikuje (glej tudi odstavke 1.37 do 1.50).

1.14

1.15

Nekatere službe predstavijo podatke za finančne popravke, ki se izvajajo, šele ob izdaji pisma s končnim stališčem, medtem ko izračuni drugih služb temeljijo na statističnih ocenah, ki ekstrapolirajo izkušnje iz preteklosti in vključujejo celo popravke za zneske, za katere se postopek potrjevanja še ni začel.

1.15

Zanesljivost te ocene se izmeri na podlagi primerjave z zneski tekočih finančnih popravkov za prejšnja leta, za katera so ti podatki na razpolago.

1.16

Informacije o dejavnostih v zvezi s finančnimi popravki (umiki in izterjave), ki so jih zagotovile države članice na področju kohezije in so zajete v pojasnilu št. 6 k računovodskim izkazom, še niso celovite in popolne (glej tudi odstavek 4.31).

1.16

Komisija se sklicuje tudi na svoj odgovor na odstavek 4.31.

1.17

Sodišče na podlagi preverjanja dela organov za potrjevanje in Komisijine analize tega ponovno izraža svoje dvome o zanesljivosti terjatev do držav članic na področju kmetijstva (računi dolžnikov EKJS) (13) (glej tudi odstavek 3.54).

1.17

1.18

Čeprav pojasnila k letnim računovodskim izkazom vsebujejo informacije o tem, da bodo službe Komisije ali države članice nekatera plačila verjetno pozneje popravile, zneski in področja odhodkov, ki so lahko predmet nadaljnjih postopkov preverjanja in potrditve obračunov, v pojasnilih še vedno niso opredeljeni (14).

1.18

Za kmetijske odhodke se sklep o finančni potrditvi sprejme približno šest mesecev po izteku zadevnega proračunskega leta, z njim pa Komisija določi znesek odhodkov, ki se prizna v breme proračuna EU za navedeno leto. Na vlogo sklepa o finančni potrditvi ne vpliva dejstvo, da se državam članicam lahko s sklepi o skladnosti naknadno naložijo finančni popravki. Znesek odhodkov, ki bo verjetno izključen iz financiranja EU s prihodnjimi sklepi o skladnosti, se razkrije v pojasnilu k računovodskim izkazom.

1.19

Glede na zapletenost mehanizmov za izterjave in finančne popravke, različno naravo elementov, na katere se nanašajo, ter potrebo po pregledni in skladni predstavitvi informacij (glej tudi odstavke 1.37 do 1.50) bi Komisija morala pripraviti podrobnejše smernice za finančno poročanje o pripoznavanju prihodkov in pogojnih sredstvih, da bi določila zahteve za računovodstvo in razkritja.

1.19

V mednarodnih standardih ni splošnih navodil glede teh posebnih, neračunovodskih razkritij. Ne glede na to pa je Komisija upoštevala opažanja Sodišča in izboljšala predstavitev teh informacij.

1.20

Pri programu Galileo se je lastništvo nad vsemi ustvarjenimi, razvitimi ali pridobljenimi sredstvi julija 2008 pravno preneslo na Unijo na podlagi skupne uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (15). Vendar se pripravljeni sporazumi o prenosu še ne izvajajo v celoti. Vsi doslej nastali odhodki (približno 2 000 milijonov EUR) so obravnavani kot odhodki za raziskave. Za leto 2009 to nima nobenega vpliva na bilanco stanja, vendar bi si morala Komisija še naprej prizadevati zagotoviti, da so v času izvedbe prenosa na voljo vse potrebne informacije, da se sredstva uspešno zaščitijo.

1.20

1.21

Sodišče predstavlja posebne ocene v poglavju 2 o prihodkih in poglavjih 3 do 9 o skupinah področij politik v okviru proračuna po dejavnostih (glej tabelo 1.1 ). Vsaka posamezna ocena vsebuje uvod, ugotovitve in zaključke o pravilnosti transakcij, uspešnosti sistemov in zanesljivosti poslovodskih predstavitev Komisije, ter pregled nadaljnjega ukrepanja po prejšnjih opažanjih.

1.22

Sodišče ocenjuje, da je finančni učinek napak za prihodke (16) (117 285 milijonov EUR), prevzete obveznosti za vse skupine politik in plačila za skupino politik upravni in drugi odhodki (9 129 milijonov EUR) manjši od 2 % celotnih zneskov (glej tabelo 1.2 ), ter je prišlo do zaključka, da so nadzorni in kontrolni sistemi uspešni (glej tudi odstavke 2.33 do 2.38, 9.28 in 9.29).

1.23

Sodišče je ocenilo, da je najverjetnejša stopnja napake za skupine politik kmetijstvo in naravni viri (56 318 milijonov EUR), raziskave, energetika in promet (7 966 milijonov EUR), zunanja pomoč, razvoj in širitev (6 596 milijonov EUR) ter izobraževanje in državljanstvo (2 153 milijonov EUR) (17) med 2 % in 5 % izvršenih plačil, za skupino politik kohezija (23 081 milijonov EUR povrnjenih potrjenih odhodkov) pa je najverjetnejša stopnja napake višja od 5 % (glej odstavke 3.70, 4.34, 5.45, 6.51, 7.18 in tabelo 1.2 ). Prišlo je do zaključka, da so nadzorni in kontrolni sistemi za te skupine politik (18) delno uspešni (glej odstavke 3.71, 3.72, 4.36, 5.46 do 5.48, 6.52 in 7.19).

1.23

Poleg tega sklepi o potrditvi skladnosti zagotavljajo, da je tveganje za proračun EU ustrezno krito. Komisija za skupino politik izobraževanje in državljanstvo navaja, da je stopnja napak ob zaključku programov le nekoliko višja od 2 %.

Da bi se izognila nabiranju zneskov predfinanciranja v svoji bilanci stanja, je maja 2010 predlagala revizijo finančne uredbe, s katero naj bi se zagotovil bolj pravočasen obračun predujmov in vmesnih plačil.

Kar zadeva skupino politik raziskave, energetika in promet, Komisijo veseli, da je Sodišče opazilo pozitivni trend zmanjševanja napak. Ta rezultat se ujema tudi z njenimi lastnim ugotovitvami.

Kar zadeva skupino politik zunanja pomoč, razvoj in širitev, Komisijo veseli dejstvo, da se je primerjavi z letoma 2007 in 2008 povečala „pogostost“ transakcij, ki so po mnenju Sodišča v celoti „pravilne“ (83 %).

Za področje kohezije je bilo opaženo precejšnje znižanje stopnje napak v primerjavi s prejšnjimi leti. Pogostost napak se je prav tako zmanjševala v zadnjih treh letih, saj se je znižala s 54 % v letnem poročilu Sodišča za leto 2007 na 36 % letos, kot je navedeno v Prilogi 4.1 k poročilu Sodišča (glej tudi odgovora na odstavka 1.26 in 4.34).

1.24

Za skupino politik gospodarske in finančne zadeve (732 milijonov EUR) Sodišče ocenjuje, da je najverjetnejša stopnja napake nižja od 2 % vseh plačil (glej odstavek 8.30 in tabelo 1.2 ), ter je prišlo do zaključka, da so nadzorni in kontrolni sistemi delno uspešni (glej odstavek 8.31).

1.25

Sodišče ocenjuje, da na plačila na splošno pomembno vplivajo napake (ocenilo je, da je najverjetnejša stopnja napake med 2 % in 5 %), ter je prišlo do zaključka, da so nadzorni in kontrolni sistemi za plačila na splošno delno uspešni.

1.25

1.26

Revizijski rezultati Sodišča kažejo, da je najverjetnejša stopnja napake glede plačil za skupino politik kmetijstvo in naravni viri (19) ocenjena višje kot za leto 2008, najverjetnejša stopnja napake glede plačil za skupino politik kohezija (20) pa precej nižja. Globalno gledano to potrjuje, da se v zadnjih letih najverjetnejša stopnja napake, kot jo ocenjuje Sodišče, za plačila kot celoto stalno zmanjšuje.

1.26

Komisija meni, da se stopnja napak za kmetijstvo in naravne vire še naprej giblje pri približno 2 %. V zvezi s kohezijo se zdi, da je zmanjšanje spodnje meje napak z 11 % na 3 % posledica učinkovitosti okrepljenih določb o kontroli v zakonodajnem okviru 2007–2013, pa tudi prvega učinka akcijskega načrta Komisije iz leta 2008 o krepitvi njene nadzorne vloge, vključno s postopki odloga plačil in popravkov. Odlogi plačil lahko z vidika celovitega izvrševanja proračuna pomenijo kompromisno rešitev.

Komisija si bo še naprej prizadevala za dodatno zmanjšanje stopnje napak.

1.27

Vsi generalni direktorji so v svojih letnih poročilih o dejavnostih navedli, da so pridobili razumno zagotovilo, da so bila dodeljena sredstva uporabljena za navedene namene in da so notranje kontrole, ki so jih uvedli, zagotavljale pravilnost transakcij. Vendar 13 od izjav, ki so jih leta 2009 izdali glavni generalni direktorati ali službe, vsebuje enega ali več pridržkov, ki se večinoma nanašajo na slabosti v zvezi s pravilnostjo z izkazi povezanih transakcij (21).

1.28

Sodišče je ugotovilo, da izjave generalnih direktorjev in letna poročila o dejavnostih vsebujejo pošteno oceno finančnega poslovodenja v zvezi s pravilnostjo transakcij za prihodke in za skupine politik kohezija, raziskave, energetika in promet, izobraževanje in državljanstvo, gospodarske in finančne zadeve ter upravni in drugi odhodki (glej odstavke 2.32, 4.33, 5.44, 7.17, 8.29 in 9.11). Generalni direktorati za humanitarno pomoč, za širitev in za zunanje odnose so dali pošteno oceno za skupino politik zunanja pomoč, razvoj in širitev (glej odstavek 6.49), medtem ko je Urad za sodelovanje EuropeAid dal le delno pošteno oceno finančnega poslovodenja v zvezi s pravilnostjo transakcij (glej odstavek 6.50). Za skupino politik kmetijstvo in naravni viri je Sodišče prišlo do zaključka, da izjava generalnega direktorja in letno poročilo o dejavnostih vsebujeta le delno pošteno oceno finančnega poslovodenja v zvezi s pravilnostjo transakcij (glej odstavke 3.66 to 3.69).

1.28

Medtem ko Sodišče izrazi letno revizijsko mnenje glede zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi, je mnenje generalnih direktorjev osredotočeno na to, ali so bila sredstva porabljena za predvideni namen, pri čemer se upoštevata večletna narava kontrol ter njihova učinkovitost pri odkrivanju in odpravi napak. Generalni direktorji kot upravljavci izražajo mnenje na podlagi informacij iz revizijskih dejavnosti Komisije, poročil in ugotovitev Računskega sodišča ter po potrebi rezultatov kontrol, ki so jih opravile države članice.

Glej tudi odgovore Komisije v poglavjih, ki se nanašajo na posamezne sektorje.

1.29

Komisija s sprejetjem zbirnega poročila prevzame svojo politično odgovornost (22) za operativno izvrševanje proračuna EU, ki ga izvajajo njeni uslužbenci na vodstvenih položajih (23). To je prvo poročilo, sprejeto v mandatu sedanje Komisije. Komisija meni, da so se v letu 2009 njena prizadevanja za izboljšanje kontrolnih mehanizmov za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti, da se pridobi izjava o zanesljivosti brez pridržkov, nadaljevala z dobrimi rezultati.

1.30

Komisija priznava, da so na nekaterih področjih še vedno potrebne izboljšave, in predlaga ukrepe za odpravo teh težav, kot so:

1.31

Sodišče je v preteklosti ugotovilo druge težave, ki še niso odpravljene:

—

na več področjih bi morala biti obseg ali teža pridržkov večja (glej odstavke 3.67 in 3.68, 6.50 ter prilogi 3.3 in 6.3 ) (24),

—

Komisija je izrazila zadovoljstvo glede ustreznosti akcijskih načrtov, ki so jih pripravili odredbodajalci na podlagi prenosa, za odpravo ugotovljenih slabosti in blažitev tveganj.

Kar zadeva kmetijstvo, Komisija meni, da so bili pridržki glede ukrepov za razvoj podeželja iz osi 2 ter IAKS v Bolgariji in Romuniji, izraženi v letnem poročilu o dejavnostih Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja za leto 2009, izčrpni in da je bil njihov možni učinek ustrezno upoštevan v točkah 3.2.1 in 3.2.2 navedenega poročila. Kar zadeva Grčijo, je bil pridržek v prejšnjih letih utemeljen na podlagi velikega tveganja izgube ugleda za Komisijo zaradi nezadostnega izvajanja IAKS v Grčiji in ne na podlagi finančnega tveganja za proračun EU zaradi pomanjkljivosti, saj so bile te vedno zajete s finančnimi popravki, ki so bili s sklepi o potrditvi skladnosti naloženi Grčiji. Ker je Grčija izvedla svoj akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti do konca leta 2008 in se učinkovitost delovanja sistema IAKS neprestano ocenjuje, je bil umik pridržka popolnoma utemeljen.

Kar zadeva zunanjo pomoč, razvoj in širitev, je Komisija zadovoljna, da je Sodišče priznalo izboljšave v vseh generalnih direktoratih v tej skupini politik glede kakovosti informacij, ki jih vključijo v svojih letnih poročilih o dejavnostih (glej odstavek 6.51).

Po mnenju Komisije so bili pridržki, ki so jih generalni direktorji izrazili v svojih letnih poročilih o dejavnostih za leto 2009, ali odsotnost teh pridržkov, skladni z notranjimi smernicami in so ustrezno obravnavali tveganja, ki so povezana s programi.

—

podatki držav članic o izterjavah ali umikih manjkajo ali niso celoviti (glej odstavke 1.16, 3.54 in 4.31) (25) in

—

V zvezi s kohezijo glej odgovore na odstavek 1.16.

—

mehanizmi za finančne popravke še niso povsem uspešni (glej odstavke 1.37 do 1.50) (26).

—

1.32

Komisija mora pri izvrševanju proračuna EU zagotoviti, da se izvaja uspešna in učinkovita notranja kontrola zanesljivosti poročanja, varovanja sredstev in informacij, preprečevanja in odkrivanja goljufij in nepravilnosti ter obvladovanja tveganja v zvezi s pravilnostjo transakcij, pri čemer mora upoštevati večletno naravo programov in vrsto zadevnih plačil (27).

1.32

1.33

Komisija nosi končno odgovornost za zagotavljanje, da nadzorni in kontrolni sistemi dajejo razumno zagotovilo, da se napake v transakcijah, povezanih z izkazi, preprečijo ali ugotovijo in popravijo. Prav tako je odgovorna za zagotavljanje, da ima za svoje upravljanje, zainteresirane strani in zunanje revizorje na voljo zanesljive informacije.

1.34

Nepravilno izplačane zneske je treba izterjati (28). V praksi:

—

lahko Komisija izterja plačila od upravičencev le, kadar odhodke upravlja neposredno (npr. večino odhodkov za skupino politik raziskave, energetika in promet),

—

za odhodke, pri katerih se uporablja deljeno upravljanje (npr. večina odhodkov v skupinah politik kmetijstvo in naravni viri ter kohezija), decentralizirano upravljanje (npr. na področju širitve) in posredno centralizirano upravljanje (npr. v skupini politik izobraževanje in državljanstvo), je odgovornost za izterjavo nepravilno izvršenih plačil prenesena na države članice ali tretje države. Za odhodke, pri katerih se uporablja skupno upravljanje (npr. na področju humanitarne pomoči), so mehanizmi za popravke določeni v sporazumih z mednarodnimi organizacijami. Komisija lahko kljub temu izvede tudi finančne popravke, kadar so bila pravila shem odhodkov EU nepravilno uporabljena (glej odstavek 1.40).

—

Za obdobje 2007–2013 se uporablja standardiziran postopek predložitve izjav o izterjavi in Komisija pričakuje, da se bo s tem postopkom poročanja še dodatno izboljšala kakovost informacij, ki so ji na razpolago. Države članice morajo poleg tega ločiti popravke, ki izhajajo iz revizij EU.

1.35

Sodišče se je pri revidiranju več let osredotočalo na to, kako Komisija izvaja svojo nadzorno vlogo in kako uporablja te mehanizme za popravke. Prav tako je preučilo, v kolikšnem obsegu nacionalni organi in mednarodne organizacije Komisiji zagotavljajo pravilne informacije o izvedenih finančnih popravkih in izterjavah.

1.36

Sodišče je redno opažalo, da se je kakovost podatkov o zmogljivosti nadzornih in kontrolnih sistemov za izvajanje popravkov na ravni držav članic izboljševala, ampak da še niso celoviti in zanesljivi, zlasti na področju kohezije (29). Vendar Komisija o svojih lastnih dejavnostih sporoča zanesljive podatke. Evropski parlament in Svet sta od postopka podelitve razrešnice za leto 2005 spodbujala Komisijo in države članice, naj izvedejo izboljšave, potrebne za zagotavljanje celovitosti in točnosti razpoložljivih informacij, pri čemer je bil cilj zagotoviti zanesljive dokaze, s katerimi bi lahko Sodišče ocenilo uspešnost mehanizmov za popravke, ki zajemajo večletno porabo EU.

1.36

Komisija se mora na področju kohezije in pri finančnih popravkih, ki jih izvedejo države članice na podlagi lasnih preverjanj in revizij, zanašati na kakovost informacij, ki jih zagotovijo države članice.

V zadnjih letih si je zelo prizadevala za izboljšanje kakovosti razpoložljivih informacij o izterjavah in umikih, ki jih države članice posredujejo za programe v okviru kohezijske politike. Od držav članic je zahtevala, da zagotovijo kumulativne in letne podatke o umikih in izterjavah, čeprav to presega regulativne zahteve. Prav tako so njene revizije sistemov evidentiranja in sporočanja popravkov v državah članicah na kraju samem dale precej dobre rezultate. Kadar je odkrila potrebo po izboljšavi, je pripravila ustrezna priporočila in zagotavlja njihovo upoštevanje.

1.37

Komisija se je na te pripombe odzvala tako, da je v pojasnilih k računovodskim izkazom za leto 2009 podala obsežnejše in podrobnejše informacije o izterjavah in finančnih popravkih kot v preteklosti (30). Predvsem zagotavlja informacije, razčlenjene po stopnjah, ki so jih dosegli postopki izterjave ali finančnih popravkov („se izvaja“, „potrjen“ ali „izveden“ – glej odstavek 1.42), po področjih odhodkov, kjer je ustrezno, po programskih obdobjih in v nekaterih primerih po zadevnih državah članicah.

1.38

Sodišče pozdravlja zagotovitev teh informacij, vendar opozarja, da je treba odpraviti slabosti v predstavitvi in skladnosti informacij in zneskov, ki jih za kohezijo predstavijo države članice, in da je treba biti previden pri razlaganju teh informacij (glej tudi odstavke 1.14 do 1.19 in v nadaljevanju).

1.38

1.39

Izterjava nepravilno izplačanih zneskov od upravičencev pri programih porabe EU se po cilju in učinku zelo razlikuje od drugih finančnih popravkov. Izterjave so namenjene popravljanju prejetja nepravilnih odhodkov: nepravilno prejete zneske načeloma povrnejo tisti, ki so jih prejeli, zato se lahko izterjave obravnavajo kot mehanizem za popravljanje napak (31).

1.39

1.40

Finančni popravki (vključno s potrditvijo kmetijskih odhodkov) pa so namenjeni predvsem odpravljanju slabosti v upravljavskih sistemih. Z njimi se ukine financiranje držav članic ali tretjih držav, ki ne zagotovijo pravilne uporabe pravil EU. Finančne posledice teh popravkov običajno nosijo nacionalni davkoplačevalci in ne upravičenci nepravilno uporabljene sheme odhodkov. Finančni popravki prispevajo k varovanju finančnih interesov EU, vendar jih ni mogoče niti v teoriji niti v praksi obravnavati kot sredstvo za popravljanje posameznih nepravilno izvršenih plačil.

1.40

Države članice morajo nepravilna plačila izterjati od upravičencev. Izterjava se opravi s pridobitvijo povračila zadevnih zneskov od upravičenca ali z odbitkom teh zneskov od nadaljnjih plačil istemu upravičencu.

Kadar so lahko neupravičena plačila upravičencem ugotovljena na podlagi kontrol EU, morajo države članice ukrepati z uvedbo postopkov izterjave proti tem upravičencem. Tudi če izterjave od upravičencev niso mogoče, ker je finančni popravek povezan le s pomanjkljivostmi sistema upravljanja in kontrole držav članic in ne z neupravičenimi plačili, so ti popravki pomemben način za izboljšanje sistemov držav članic in s tem za preprečevanje ali odkrivanje in izterjavo nepravilnih plačil upravičencem.

S sistemom potrjevanja skladnosti v kmetijstvu naj bi se iz financiranja EU izločili odhodki, ki niso bili izvedeni v skladu s pravili EU. Vendar pa to ni mehanizem za izterjavo nepravilnih plačil upravičencem, saj so po načelu deljenega upravljanja, kakor je določeno v členu 53b(2)(c) finančne uredbe in členu 9(1)(a)(iii) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005, za to nalogo izključno pristojne države članice.

Komisija zato meni, da je nekatere finančne popravke mogoče obravnavati kot mehanizme za popravljanje napak, kolikor so zadevni zneski izterjani od končnega upravičenca.

1.41

Čeprav Komisija v svojih pojasnilih k računovodskim izkazom priznava razliko med izterjavami in finančnimi popravki, v svoji predstavitvi v drugih dokumentih, kot je zbirno poročilo, še ne ločuje dovolj jasno med tema mehanizmoma. Čeprav se skoraj 90 % potrjenih zneskov (približno 2 900 milijonov EUR od skupaj 3 319 milijonov EUR) in skoraj 80 % izplačanih zneskov (približno 1 400 milijonov EUR od skupaj 1 843 milijonov EUR) za leto 2009, ki jih je predstavila Komisija, nanaša na finančne popravke, ki jih običajno krijejo nacionalni davkoplačevalci, so pripombe včasih oblikovane tako, kot da bi šlo v celoti ali večinoma za izterjave.

1.41

Letni računovodski izkazi EU dajejo pošteno sliko zneskov finančnih popravkov, ki izhajajo iz nadzorne vloge Komisije.

Zneski, ki so prikazani kot finančni popravki, kažejo, da je Komisija ukrepala za zaščito proračuna EU pred neupravičeno izplačanimi denarnimi sredstvi. Pripombe glede teh zneskov so namenjene pojasnitvi postopka, ki ga Komisija pri tem uporablja. Ta denarna sredstva bodo na koncu izterjana od upravičencev na podlagi postopkov izterjave, ki jih začnejo države članice, saj je v njihovem interesu, da izterjajo sredstva, kadar je to mogoče.

Komisija se sklicuje tudi na svoje odgovore na odstavka 1.36 in 1.40.

1.42

Komisija predstavi podatke za tri glavne stopnje procesa:

1.43

Komisija je jasno navedla, da se predstavljeni podatki za različne stopnje mehanizmov za popravke v skupini politik kohezija nanašajo le na izterjave in finančne popravke, ki jih je naložila.

1.44

Sodišče pri tem opozarja na dejstvo, da je bilo za skupino politik kohezija le 20 % popravkov, potrjenih leta 2009 (2 411 milijonov EUR), izvršenih (476 milijonov EUR) v istem letu. Če se prištejejo še neizvedeni popravki iz prejšnjih let, so popravki, ki jih je treba še izvesti, ob koncu leta 2009 znašali 2 332 milijonov EUR. Če države članice v naslednjih letih ne predložijo nadaljnjih izjav o odhodkih, bodo preostali popravki izvedeni šele ob zaključku programov (32).

1.44

Kot je ustrezno poudarilo Sodišče, bo izvajanje finančnih popravkov za zadnjih nekaj let potekalo večinoma ob zaključku programa, ko bo dosežen predpisani prag za vmesna plačila. Poleg tega se lahko finančni popravki, ki so potrjeni v življenjskem ciklu programa, izvedejo v naslednjih zahtevkih za plačilo. Iz tega razloga je težko vzpostaviti neposredno povezavo med zneski finančnih popravkov, potrjenih v danem letu, in zneski izvedenih popravkov v tem istem letu.

Popravki, ki so potrjeni v življenjskem ciklu programa, se praviloma izvedejo v naslednjih zahtevkih za plačilo. Ker je bil prag za plačila za večino programov v zvezi z obdobjem 2000–2006 morda že dosežen, je neizogibno, da bo odbitek neupravičenih odhodkov zajet le v zaključni dokumentaciji, ki jo mora država članica predložiti leta 2010.

Komisija bo sporočila finančni popravek kot izveden takoj, ko bo imela dokaz o izvedbi popravka z odbitkom neupravičenih odhodkov v zahtevku za plačilo ob zaključku programa. Podrobne informacije o izvajanju finančnih popravkov so v pojasnilu 6 h konsolidiranim računovodskim izkazom.

Čeprav v računovodskem sistemu Komisije ni mogoče slediti vsem posameznim finančnim popravkom, temveč le tistim, ki imajo finančni učinek z vidika prispevka, bodo finančni popravki, za katere obstaja dokaz o izvedbi leta 2010, predstavljeni kot izvedeni v letnih računovodskih izkazih Komisije za leto 2010.

Zneski se precej razlikujejo med programi in skladi zaradi narave in/ali obsega zadevnih popravkov.

1.45

Če so na voljo zanesljive informacije o učinku mehanizmov za popravke v preteklosti, naj bi bilo načeloma mogoče oceniti verjetne učinke uporabe istih mehanizmov v prihodnosti. Včasih se je napačno omenjala tudi možnost, da bi bilo mogoče izterjave in popravke primerjati z ocenami napak, ki jih pripravi Sodišče, ali jih celo izvesti na podlagi teh ocen.

1.45

Komisija je večkrat potrdila, da se za večletne programe uporabljajo večletni kontrolni sistemi in da bi se veliko napak, ki jih v danem letu odkrije Sodišče, praviloma odkrilo in popravilo na podlagi sistemov Komisije v naslednjih letih. To je mogoče pokazati z izračunom preostalih stopenj napak ob zaključku programa, za katere se je v preteklosti izkazalo, da so nižje kot med izvajanjem.

Komisija se strinja, da primerjava stopenj napak, ki jih je Sodišče odkrilo v okviru DAS in so povezane z letno proučitvijo transakcij, z njenimi lastnimi izračunanimi stopnjami napak ni preprosta.

1.46

Vendar zanesljive letne informacije o učinkih mehanizmov za izvajanje popravkov niso na voljo. V pojasnilih k računovodskim izkazom ni sistematično prikazano, kako so izterjani zneski povezani s posameznimi leti, v nekaterih primerih pa so nakopičeni ali zaostali popravki iz prejšnjih let navedeni in knjiženi v tekočem proračunskem letu.

1.46

Poleg tega se lahko, če so ugotovljene slabosti kontrolnih sistemov na ravni držav članic, vendar jih same države članice niso popravile, naložijo pavšalni popravki, ki niso povezani s posameznimi nepravilnimi odhodki ali posameznim letom.

Zato ni mogoče vzpostaviti neposredne povezave med finančnim popravkom in letom odhodka, na katero se nanaša.

Strukturni skladi se izvajajo znotraj večletnega okvira. Če finančni popravek ni bil sporočen v letu N, bo sporočen v letu N+1, ne da bi to vplivalo na zanesljivost postopka, katerega glavni cilj je zagotoviti, da se vsa nepravilna plačila popravijo. Ta izravnava med posameznimi leti programskega obdobja je potrebna za zagotovitev točnih, preglednih in celovitih kumulativnih informacij o finančnih popravkih.

Ne glede na to pa pojasnila k računovodskim izkazom predstavljajo informacije o finančnih popravkih, ki so bili potrjeni in izvedeni v posameznem letu, in tudi kumulativne informacije.

V nasprotju s tem so finančni popravki na področju kmetijstva (EKJS in EKSRP) povezani z odhodki posameznega proračunskega leta in ta povezava se razkrije v vsakem sklepu o skladnosti, ki ga sprejme Komisija.

1.47

Poleg tega lahko cikli številnih mehanizmov za popravke trajajo več let in spremembe v elementih, ki vplivajo na zmogljivost za izvajanje popravkov v več nadzornih in kontrolnih sistemih (pravni in organizacijski okvir, načini izvajanja postopkov izterjave, vrsta, velikost in trajanje projektov itn.), lahko vplivajo na zmogljivost za ocenjevanje verjetnega učinka v prihodnosti.

1.48

Nazadnje je treba opomniti, da mehanizmi Komisije za popravke zajemajo predvsem finančne popravke, ki niso izterjave (glej odstavka 1.39 in 1.40).

1.48

1.49

Komisija je leta 2009 sprejela ukrepe za povečanje in izboljšanje informacij, ki jih zagotavlja o mehanizmih za izvajanje popravkov, ki se uporabljajo za proračun EU. To predstavlja pozitiven razvoj, vendar informacije, ki jih zagotavlja, še niso povsem zanesljive, ker Komisija ne prejme vedno zanesljivih informacij od držav članic. Poleg tega bi bilo treba preučiti potrebo po izpopolnitvi smernic za finančno poročanje v zvezi z informacijami, ki jih je treba zagotoviti, in načinom njihove obravnave. Komisija za nekatera področja odhodkov ne zagotavlja informacij, s katerimi bi bilo mogoče uskladiti: leto, v katerem se izvrši zadevno plačilo, leto, v katerem se odkrije z njim povezana napaka, in leto, v katerem se v pojasnilih k računovodskim izkazom razkrije posledični finančni popravek.

1.49

Uskladitev plačil, napak in izvedenih finančnih popravkov, kakor jo predlaga Sodišče, ni mogoča, kadar je sistem za prijavo odhodkov kumulativen in zajema večletno obdobje ali, v nekaterih primerih, kadar obstajajo popravki na ravni sistemov (glej tudi odgovor na odstavek 1.50).

1.50

Velika večina popravkov po vrednosti zajema finančne popravke, naložene državam članicam ali tretjim državam, ne pa izterjav od posameznih upravičencev, ki so nepravilno prejeli sredstva EU. Za razliko od tega so napake, ki jih je Sodišče odkrilo pri preizkušanju, večinoma zneski, ki so jih nepravilno prijavili upravičenci ali ki so jim bili nepravilno izplačani. Sodišče je ob upoštevanju tega prišlo do zaključka, da ni mogoče opraviti smiselne primerjave med svojimi ocenami stopenj napake in podatki o finančnih popravkih in izterjavah, ki jih sporoči Komisija.

1.50

Velika večina proračuna EU (okoli 80 %) se izvršuje v okviru deljenega upravljanja, pri katerem so za zagotavljanje pravilnosti odhodkov, prijavljenih Komisiji, in torej za odkrivanje in popravljanje nepravilnosti v prvi vrsti odgovorne države članice. Pri tej vrsti upravljanja je Komisija odgovorna za zagotavljanje, da so sistemi, ki so jih vzpostavili nacionalni organi, uspešni, in lahko v nasprotnem primeru naloži finančne popravke. Sistem finančnih popravkov, ki je predviden v zadevni zakonodaji, je zato tak, da Komisija izvede izterjavo/popravek pri državah članicah, ki morajo nato izterjati nepravilno plačilo od upravičenca. Vendar pa tisti finančni popravki, ki so povezani s sistemskimi slabostmi, navadno temeljijo na pavšalnih ali ekstrapoliranih stopnjah in ne na napakah, ugotovljenih na ravni upravičencev.

Zato je treba razlikovati med:

Komisija se strinja, da primerjava stopenj napak, ki jih je Sodišče odkrilo v okviru DAS in so v skladu s Pogodbo povezane z letno proučitvijo vzorca transakcij, z izračunanimi zneski finančnih popravkov ni smiselna. Zaradi različnih vrst finančnih popravkov, kakor so navedeni zgoraj, na področju kohezije ni mogoče vzpostaviti neposredne povezave med finančnim popravkom in letom odhodka, na katero se nanaša. Vendar je mogoče učinek finančnih popravkov jasno opredeliti z izračunom preostale stopnje napak po zaključku programa. Nestatistični revizijski pregled zaključka na vzorcu programov ESRR iz obdobja 1994–1999, ki ga je januarja 2010 dokončal GD REGIO, na primer kaže, da se je ob zaključku in po izvedbi vseh finančnih popravkov znatno zmanjšalo splošno tveganje napak.

Komisija zagotavlja zaščito finančnih interesov Unije z uporabo upravljavskih in kontrolnih sistemov in postopkov, kakor so določeni v finančnih in sektorskih predpisih, ki jih je zakonodajalec sprejel za preprečevanje, odkrivanje in popravljanje napak, ki škodujejo proračunu EU.

2.1

V tem poglavju je predstavljena posebna ocena Sodišča o prihodkih, ki jih sestavljajo lastna sredstva in drugi prihodki. Ključne finančne informacije o prihodkih so predstavljene v tabeli 2.1. Lastna sredstva so daleč največji vir financiranja proračunskih odhodkov (94,1 %).

2.2

Lastnih sredstev je troje vrst (1): tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve pri uvozu in proizvodna dajatev za sladkor, tradicionalna lastna sredstva), lastna sredstva, izračunana na osnovi davka na dodano vrednost (DDV), ki ga zberejo države članice, in lastna sredstva, ki temeljijo na bruto nacionalnem dohodku (BND) držav članic.

2.3

Tradicionalna lastna sredstva določijo in zberejo države članice. Tri četrtine teh zneskov se plačajo Uniji, preostala četrtina pa se zadrži za stroške zbiranja. Vsaka država članica pošlje Komisiji mesečni izkaz o določitvah dajatev (izkaz računa „A“) in četrtletni izkaz o tistih določitvah dajatev, ki niso vključene vanj (račun „B“) (2).

2.4

Lastna sredstva iz DDV in BND so prispevki, ki izvirajo iz uporabe enotnih stopenj pri teoretično usklajenih osnovah držav članic za odmero DDV ali pri BND držav članic in so izračunani po pravilih Unije.

2.5

V skladu s Sklepom 2007/436/ES, Euratom se nekaterim državam članicam v obdobju 2007–2013 odobri znižanje deleža prevzetih obveznosti iz sredstev iz DDV (3) in bruto znižanje njihovih letnih prispevkov na osnovi BND (4). Poleg tega je Združenemu kraljestvu odobren popravek proračunskih neravnovesij („popravek za Združeno kraljestvo“), ki zajema znižanje njegovih plačil lastnih sredstev iz BND.

2.6

Sredstva iz BND se uporabljajo za uravnoteženje proračuna. Vsaka prijava prenizkega BND za državo članico – ki sicer ne vpliva na skupna lastna sredstva iz BND – povzroči povečanje prispevkov drugih držav članic, dokler se težave ne odkrije in popravi.

2.7

Splošni revizijski pristop in metodologija Sodišča sta opisana v delu 2 Priloge 1.1 . Pri reviziji prihodkov je bil na ravni Komisije preizkušen reprezentativen statistični vzorec 62 nalogov za izterjavo iz evidenc Komisije o prejemih vseh prihodkov (glej Prilogo 2.1 ).

2.8

Sodišče v revizijo transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi, ne more zajeti neprijavljenega uvoza ali uvoza, ki se je izognil carinskemu nadzoru.

2.9

Sodišče je ocenilo nadzorne in kontrolne sisteme v treh državah članicah (5) ter pregledalo njihove računovodske sisteme za tradicionalna lastna sredstva. Preučilo je tok dajatev od njihove določitve do prijave Komisiji, da bi se pridobilo razumno zagotovilo o točnosti vknjiženih zneskov. Revizorji so v vsaki od teh treh držav članic pregledali naključni vzorec 30 uvoznih deklaracij.

2.10

Pri petih izterjavah, povezanih s tradicionalnimi lastnimi sredstvi, iz vzorca iz odstavka 2.7 je Sodišče pregledalo skladnost izbranih mesečnih izkazov in z njimi povezanih računovodskih evidenc v državah članicah (6).

2.11

Ocenilo je nadzorne in kontrolne sisteme v Komisiji, vključno z njenimi inšpekcijskimi pregledi v državah članicah. Ocenilo je tudi nadzorno vlogo odbora ACOR (7).

2.12

Upoštevalo je rezultate svoje posebne revizije o poenostavljenih carinskih postopkih za uvoz, ki jo je izvedlo v letih 2008 in 2009 v devetih državah članicah (8).

2.13

Lastna sredstva iz DDV in BND temeljijo na makroekonomski statistiki, pri kateri povezanih transakcij ni mogoče neposredno revidirati. Zato so bili kot izhodišče revizije uporabljeni makroekonomski agregati, ki so jih pripravile države članice in jih posredovale Komisiji, nato pa so bili pri njej ocenjeni sistemi Komisije za obdelavo podatkov, s katerimi se ugotovijo zneski, ki bodo zajeti v končne računovodske izkaze. Tako je Sodišče preučilo sestavljanje proračuna in točnost prispevkov držav članic.

2.14

Pri reviziji so bili ocenjeni tudi nadzorni in kontrolni sistemi Komisije, namenjeni pridobivanju zagotovila, da so ta sredstva pravilno izračunana in zbrana, ter vlogi odborov ACOR in BND (9).

2.15

Rezultati preizkušanja transakcij so povzeti v Prilogi 2.1 .

2.16

Sodišče je ugotovilo, da v izkazih, ki so jih države članice poslale Komisiji, na splošno ni bilo pomembnih napak.

2.17

Sodišče je ugotovilo, da v izračunih in plačilih prispevkov držav članic ni pomembnih napak. Vendar je Komisija decembra 2009 našla napako pri svojem izračunu predhodnih ocen popravka za Združeno kraljestvo za leti 2008 in 2009, ki je za prvo leto pomenila precenitev v višini 138 milijonov EUR, za drugo pa 458 milijonov EUR. Ker je bil popravek za Združeno kraljestvo za leto 2008 vnesen v proračun za leto 2009, so države članice, ki ga financirajo, leta 2009 prispevale več, kot bi morale. To bo popravljeno šele, ko bodo v proračun za prihodnja leta vnesene popravljene ocene.

2.17

2.18

Sodišče je ugotovilo, da v preizkušenih transakcijah pri drugih prihodkih na splošno ni bilo pomembnih napak.

2.19

Rezultati pregleda sistemov so povzeti v Prilogi 2.2 .

2.20

Kot v prejšnjih letih (10) je Sodišče opozorilo na težave v postopkih in sistemih, ki vplivajo na zneske, vknjižene na račune B, in bi jih bilo treba odpraviti. Te so se zlasti nanašale na zamude pri izterjavi dajatev, pozno dajanje na voljo izterjanih zneskov (11) in neupravičene odpise carinskih dajatev (12).

2.20

2.21

V dveh revidiranih državah članicah (13) nacionalni organi niso mogli v celoti upravičiti zneskov, vknjiženih na račune B, ker se niso ujemali s povezanimi dokumenti. Poleg tega je Sodišče pri pregledu skladnosti računov A ugotovilo podobne razlike (14).

2.21

2.22

Komisija meni, da v primerih, ko je bilo zaseženo blago, ki je bilo nezakonito vneseno na carinsko območje Skupnosti, nastalega carinskega dolga ni treba vknjižiti na račune B. Sodišče Evropske unije je v sodbi aprila 2009 (15) menilo, da mora za ugasnitev carinskega dolga tak zaseg blaga nastopiti, preden gre to blago prek prvega carinskega urada znotraj tega območja. Zato morajo biti po mnenju Računskega sodišča dolgovi, nastali za blago, ki je bilo zaseženo po tej fazi, dejansko vknjiženi na račune.

2.22

2.23

Revizije na kraju samem, ki jih je opravilo Sodišče, so pokazale pomanjkljivosti v nacionalnem carinskem nadzoru, zlasti pri izvajanju analize tveganja za izbiro gospodarskih subjektov in uvoza, za katere se izvedejo carinske kontrole (16). To povečuje tveganje, da nepravilnosti ne bodo odkrite, kar bi lahko privedlo do izgube tradicionalnih lastnih sredstev.

2.23

2.24

Poleg tega je Sodišče v svojem nedavnem posebnem poročilu (17) o poenostavljenih carinskih postopkih za uvoz (18) ugotovilo velike slabosti v kontrolah v vseh obiskanih državah članicah in veliko pogostost napak v večini teh držav. Ker se v teh državah članicah zbere več kot polovica vseh tradicionalnih sredstev in se približno dve tretjini vseh carinskih deklaracij v EU vloži s pomočjo poenostavljenih postopkov, te slabosti v kontrolah vplivajo na delovanje nadzornih in kontrolnih sistemov držav članic za področje tradicionalnih lastnih sredstev. To nato povzroča tveganje, da ne bodo zbrani pravilni zneskitradicionalnih lastnih sredstev.

2.24

Komisija je ukrepala v pomoč državam članicam, v katerih se postopki še razvijajo. Zagotovljene so bile podrobne smernice in usposabljanje o njihovi najboljši uporabi. Rezultati bodo preučeni med kontrolnimi obiski v letih 2010 in 2011. Poleg tega je Komisija v letih 2009 in 2010 v vsaki državi članici opravila posebne inšpekcijske preglede njihovih strategij carinskih kontrol. Komisija je na podlagi teh inšpekcijskih pregledov in ugotovitev revizijskega dela Sodišča že zahtevala ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. V letu 2010 bo pripravila tematsko poročilo o strategiji carinskih kontrol v državah članicah, v katero bo vključila svoje ugotovitve in ugotovitve Sodišča. Razprava o tem bo v Svetovalnem odboru za lastna sredstva Skupnosti, pri čemer bodo glavni cilj izboljšave na tem področju.

2.25

Izhodiščna točka za izračun lastnih sredstev iz DDV je dejansko zbran DDV v državah članicah (19). Po oceni študije za količinsko opredelitev in analizo razlike pri DDV v državah članicah EU-25 (razen Cipra) (20), ki jo je septembra 2009 objavila Komisija, je razlika med zbranimi prejemki iz DDV in teoretično neto obveznostjo iz DDV v obdobju 2004–2006 povprečno 13 %. Za države članice, katerih osnova za DDV je pod zgornjo omejitvijo (21), bi se v primeru odprave omenjene razlike pri DDV povečal prispevek iz DDV v proračun EU. Zaradi tega bi se zmanjšali prispevki iz BND, čeprav bi bil vpliv na posamezne države članice različen.

2.25

2.26

Pridržki so sredstvo, ki Komisiji omogoča, da dvomljive elemente v poročilih o DDV, ki jih predložijo države članice, popravi tudi po izteku zakonsko določenega roka štirih let. Leta 2009 je bilo uvedenih 67 pridržkov, umaknjenih pa 63. Na koncu leta je bilo skupno število pridržkov 167 (glej tabelo 2.2 ). Čeprav je Sodišče ugotovilo izboljšave pri umikanju dolgo neodpravljenih pridržkov v zvezi z DDV, jih je bilo na koncu leta 2009 še vedno 20, ki so se nanašali na obdobje pred letom 2000 (v primerjavi s 34 na koncu leta 2008).

2.26

2.27

Komisija je v svojem poročilu Svetu (Ecofin) o statistiki grškega javnofinančnega primanjkljaja in dolga (22) podvomila o kakovosti grških makroekonomskih statističnih podatkov, vključno s tistimi v nacionalnih računih. Komisija in Svet sta podvomila v uspešnost delovanja nadzornih in kontrolnih sistemov nacionalnega statističnega urada Grčije, ki pripravlja tudi podatke o BND za izračun lastnih sredstev.

2.27

Težave, navedene v poročilu Komisije z dne 8. januarja 2010, je Grčija začela obravnavati s sprejetjem novega zakona o grškem statističnem sistemu, vključno z ustanovitvijo novega statističnega organa (ELSTAT-a) za zagotovitev neodvisnosti in poštenosti statistike.

2.28

Sodišče je v svojih prejšnjih letnih poročilih (23) izrazilo mnenje, da lahko razlike v nadzornih in kontrolnih sistemih nacionalnih statističnih uradov držav članic poslabšajo primerljivost, zanesljivost in izčrpnost nacionalnih računov. Eurostat še ni končal svoje ocene nadzornih in kontrolnih sistemov v nacionalnih statističnih uradih in še ni sprejel smernic za uporabo takšnih sistemov v državah članicah.

2.28

2.29

Ob koncu leta 2009 so obstajali splošni pridržki (24) za podatke o BND držav članic EU-15 za obdobje 2002 do 2006 in držav članic EU-10 za obdobje 2004 do 2006, ki bodo ostali, dokler ne bodo analizirani posodobljeni opisi metodologije za BND.

2.30

Na začetku leta 2009 je bilo neodpravljenih deset posebnih pridržkov (25) za BND, ki se nanašajo na obdobje od leta 1995 do leta 2001. Leta 2009 je Komisija umaknila šest pridržkov za Grčijo, tako da so na koncu leta ostali štirje (26).

2.30

2.31

Komisija (Eurostat) je leta 2009 izvedla obiske v 16 državah članicah zaradi preverjanja opisov metodologije za BND (27) in opravila neposredno preverjanje. Vendar je bilo to omejeno na zelo majhno število sestavnih delov BND v obiskanih državah članicah. V skladu s smernicami Eurostata se od tega pristopa neposrednega preverjanja ne pričakuje zaključkov o vseh delih ocen BND.

2.31

2.32

Rezultati pregleda poslovodskih predstavitev Komisije so povzeti v Prilogi 2.3 . Sodišče opozarja na pred kratkim objavljeno posebno poročilo o poenostavljenih carinskih postopkih za uvoz, ki je podrobneje omenjeno v odstavku 2.24. Komisija bo morala upoštevati njegove zaključke in nadaljnje ukrepanje na podlagilastnih ugotovitev, ki izhajajo iz inšpekcijskih pregledov poenostavljenih postopkov in kontrolnih strategij držav članic in so navedene v njenem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2010.

2.32

2.33

Sodišče na podlagi svojega revizijskega dela meni, da:

za leto, ki se je končalo 31. decembra 2009, ni bilo pomembnih napak.

2.34

Sodišče je na podlagi svojega revizijskega dela prišlo do zaključka, da nadzorni in kontrolni sistemi uspešno zagotavljajo pravilnost prihodkov. Opozarja pa na slabosti, ki sicer nimajo pomembnega vpliva na uspešnost sistemov kot celote, vendar je treba v zvezi z njimi ukrepati, kot je navedeno v nadaljnjem besedilu.

2.35

Sodišče pri revizijah še vedno ugotavlja težave pri uporabi računov B, zato priporoča, naj si Komisija še naprej prizadeva, da bi zagotovila njihovo pravilno uporabo, zlasti pri pravočasnem določanju in dajanju na voljo carinskih dajatev (odstavek 2.20).

2.35

2.36

Sodišče je zaradi slabosti, ki jih je ugotovilo pri posebni reviziji uspešnosti kontrol za poenostavljene postopke in pri drugem revizijskem delu v letu 2009, prišlo do zaključka, da nadzorni in kontrolni sistemi držav članic za področje tradicionalnih lastnih sredstev le delno uspešno zagotavljajo celovitost in točnost pravilnega evidentiranja carinskih dajatev (odstavka 2.23 in 2.24).

2.36

2.37

Dolgo neodpravljeni pridržki so še vedno veljavni. Komisija bi morala še naprej zahtevati od držav članic, naj hitro zagotovijo ustrezne informacije, ki bi ji omogočile, da te pridržke čim prej umakne in opravi potrebne popravke osnov držav članic za DDV (odstavek 2.26).

2.37

2.38

Komisija še ni pripravila poročil o oceni BND držav članic in uvedla posebnih pridržkov za obdobje po letu 2002. Za to bi morala končati svoje preverjanje opisov metodologije za BND v državah članicah ter pri tem upoštevati svojo oceno nadzornih in kontrolnih sistemov, ki jih nacionalni statistični uradi uporabljajo pri sestavljanju nacionalnih računov (odstavka 2.28 in 2.31). Pojasniti bi morala tudi obseg mnenja, ki ga izreče v svoji oceni podatkov držav članic o BND (odstavek 2.31).

2.38

2.39

Nadaljnje ukrepanje na podlagi preteklih opažanj je predstavljeno v Prilogi 2.4 .

3.1

To poglavje predstavlja posebno oceno kmetijstva in naravnih virov, ki jo pripravi Sodišče in ki obsega področja politik 05 – kmetijstvo in razvoj podeželja, 07 – okolje, 11 – pomorske zadeve in ribištvo ter 17 – zdravje in varstvo potrošnikov. Ključne informacije o zajetih dejavnostih in porabi v letu 2009 so navedene v tabeli 3.1 .

3.2

Komisija je po Pogodbi v celoti odgovorna za izvrševanje proračuna EU. Praktično vsi odhodki za kmetijstvo in razvoj podeželja se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, pri čemer so naloge, povezane z izvrševanjem, prenesene na države članice. Proračunske odobritve za ostala področja se porabijo v okviru neposrednega in posrednega upravljanja Komisije, z izjemo Evropskega sklada za ribištvo, za katerega se uporablja deljeno upravljanje na osnovi večletnih programov.

3.3

Cilji (1) skupne kmetijske politike, določeni v Pogodbi, so povečanje kmetijske produktivnosti za zagotavljanje primerne življenjske ravni za kmetijsko skupnost, stabilizacijo trgov, zagotavljanje redne preskrbe in preskrbe, ki je potrošnikom dostopna po primernih cenah.

3.4

Skupna kmetijska politika se iz proračuna EU financira predvsem iz dveh skladov (2): Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (v nadaljnjem besedilu: EKJS), ki v celoti financira neposredno pomoč EU in tržne ukrepe (3), kot je pojasnjeno v nadaljevanju, ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), ki po različnih stopnjah sofinancira programe za razvoj podeželja.

3.5

Glavni ukrepi, ki se financirajo iz EKJS, so:

—

Intervencije na kmetijskih trgih: glavni ukrepi so intervencije, skladiščenje, izvozna nadomestila in drugi ukrepi, kot so posebna podpora za programe za vino, sadje in zelenjavo ter pomoč v hrani (v skupnem znesku 3 988 milijonov EUR) in sklad za prestrukturiranje sladkorne industrije (3 018 milijonov EUR).

—

Plačila iz Sklada za prestrukturiranje industrije sladkorja so bila financirana s prispevki proizvajalcev, ki imajo kvote, tj. prihodki, ki so namenjeni EKJS.

3.6

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) sofinancira odhodke za razvoj podeželja, ki zajemajo številne ukrepe, kot so kmetijsko-okoljski programi, kompenzacijski zneski za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi, naložbe v kmetije in infrastruktura na podeželskih območjih (8 992 milijonov EUR) (7). Leta 2009 so se v okviru tako imenovanega zdravstvenega pregleda SKP (8) in Evropskega načrta za oživitev gospodarstva (9) z dodatnimi sredstvi prek programov razvoja podeželja financirale prednostne naloge, kot so širokopasovna internetna infrastruktura, klimatske spremembe, obnovljivi viri energije, gospodarjenje z vodnimi viri, biotska raznovrstnost in spremljevalni ukrepi za prestrukturiranje sektorja mleka. Vendar v okviru omenjenih ukrepov leta 2009 ni bilo odhodkov.

3.6

Znesek (8 992 milijonov EUR) se nanaša na odobritve plačil za poglavji 05 04 in 05 05, ki vključujejo:

3.7

V okviru vseh shem neposrednih pomoči EKJS, ki so zajete v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 (10), in nekaterih shem pomoči EKSRP morajo upravičenci do pomoči EU izpolnjevati zahteve v zvezi z navzkrižno skladnostjo. Te zahteve se nanašajo na varovanje okolja, javno zdravje ter zdravje živali in rastlin, dobro počutje živali (predpisane zahteve ravnanja) ter na ohranjanje zemljišč v stanju, ki je v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji (11). Zakonodaja EU določa, da se ob ugotovitvi neskladnosti s temi zahtevami uporabi znižanje ali izključitev (12) celotnega zneska izvršenih neposrednih plačil za zahtevke, ki so bili predloženi v koledarskem letu ugotovitve. Preizkušanje plačil kmetom, ki ga izvede Sodišče, zajema le omejeno število zahtev v zvezi z navzkrižno skladnostjo (glej odstavek 3.17, tretja alinea). Kadar so odkrite kršitve, so razvrščene med količinsko neopredeljive napake in zato niso zajete v izračun stopnje napak.

3.8

Do pomoči EU na površino so upravičeni samo kmetje. Kmet je opredeljen kot oseba, ki izvaja kmetijsko dejavnost. Ta je opredeljena kot proizvodnja, vzreja ali pridelovanje kmetijskih proizvodov, kar zajema žetev, molžo, rejo živali in rejo živali za kmetijske namene ali ohranjanje zemljišč v stanju, ki je v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji (13). V skladu z veljavnimi pravili EU se ohranjanje zemljišča v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih šteje kot minimalna kmetijska dejavnost, ki jo mora vlagatelj zahtevka izvajati, da je upravičen do pomoči, če ne izvaja nobene druge kmetijske dejavnosti.

3.9

Odhodke obeh skladov izvršuje približno 80 nacionalnih ali regionalnih plačilnih agencij. Preden te plačilne agencije lahko vložijo zahtevek za kakršen koli odhodek iz proračuna EU, morajo biti akreditirane na osnovi meril, ki jih določi Komisija. Te plačilne agencije izvršujejo plačila upravičencem, pred tem pa se morajo neposredno ali prek pooblaščenih organov prepričati o upravičenosti zahtevkov za pomoč. Računovodske izkaze in plačila plačilnih agencij pregledajo neodvisni revizijski organi (certifikacijski organi), ki o tem poročajo Komisiji februarja naslednjega leta.

3.9

3.10

Politika Unije na področju okolja naj bi prispevala k varovanju in izboljšanju kakovosti okolja in zdravja ljudi ter k izboljšanju racionalne porabe naravnih virov tudi na mednarodni ravni. Finančni instrument za okolje (LIFE) (14) je najpomembnejši instrument financiranja iz sredstev EU za projekte v državah članicah na področju narave in biotske raznovrstnosti ter okoljske politike, upravljanja, informiranja in komuniciranja.

3.11

Evropski sklad za ribištvo (15) je najpomembnejši instrument za področje politik pomorske zadeve in ribištvo. Skupna ribiška politika ima enake cilje kot skupna kmetijska politika (glej odstavek 3.3).

3.12

V zvezi z zdravjem in varstvom potrošnikov EU prispeva k varovanju zdravja ljudi, živali in rastlin ter k blaginji potrošnikov.

3.13

Pri EKJS so odhodki večinoma povračilo subvencij, ki jih države članice plačajo kmetom in drugim upravičencem.

3.14

Pri EKSRP in ESR je bilo predplačilo v višini 7 % prispevka EU za vsak program plačano, potem ko je Komisija ta program sprejela (16). Leta 2009 so bila plačila, ki so bremenila EKSRP, le vmesna plačila, pri ESR pa so zajemala tudi predplačila.

3.15

Plačila za področje zdravja in varstva potrošnikov niso zajemala predplačil, državam članicam so bila povrnjena na osnovi njihovih prijavljenih odhodkov. Za področje okolja je predvideno predfinanciranje v višini do 40 % prispevka EU za posamezen projekt LIFE, kot je določeno v sporazumu o donaciji.

3.16

V okviru EKSRP so bila odobrena proračunska sredstva v višini 1 650 milijonov EUR na koncu leta 2009 razveljavljena (17) predvsem kot posledica počasnejše porabe v državah članicah zaradi težav pri zagotavljanju nacionalnega sofinanciranja, v Romuniji in Bolgariji pa zaradi pomanjkanja izkušenj z izvajanjem programov razvoja podeželja (18).

3.16

3.17

Celostni pristop in metodologija, ki ju je Računsko sodišče uporabilo pri reviziji, sta opisana v delu 2 Priloge 1.1 . Glede revizije skupine politik kmetijstvo in naravni viri je treba navesti naslednje:

3.18

Rezultati preizkušanja transakcij so povzeti v Prilogi 3.1. Na osnovi tega Sodišče ocenjuje, da je najverjetnejša stopnja napake za kmetijstvo in naravne vire med 2 % in 5 %.

3.18

Poleg tega je tveganje za proračun EU ustrezno zajeto v postopku potrditve skladnosti.

3.19

Leta 2009 so na 66 (27 %) (20) od 241 revidiranih transakcij vplivale napake. Na 42 (64 %) (21) teh transakcij so vplivale količinsko opredeljive napake predvsem v zvezi z upravičenostjo in točnostjo. V nadaljevanju so navedeni primeri napak.

3.20

V EKJS so napake vplivale na 35 (24 %) (22) od 148 transakcij v vzorcu. Na 24 (69 %) teh transakcij so vplivale količinsko opredeljive napake. Pri odhodkih za razvoj podeželja so napake vplivale na 25 (31 %) od 80 transakcij v vzorcu. Na 16 (64 %) teh transakcij so vplivale količinsko opredeljive napake.

3.20

3.21

Primeri napak v zvezi z upravičenostjo, ki jih je ugotovilo Sodišče, so:

—

najemno pogodbo za 57 hektarov omenjenih pašnikov,

—

podizvajalsko pogodbo, s katero je pašne pravice odstopil nazaj zakupodajalcu.

3.22

Večina količinsko opredeljivih napak so napake v zvezi s točnostjo (87 % za EKJS in 81 % za razvoj podeželja), večina napak v zvezi s točnostjo pa so prijavljanje prevelikih upravičenih površin. Drugi primeri napak v zvezi s točnostjo, ki jih je ugotovilo Sodišče, so:

3.23

Pri količinsko neopredeljivih napakah je Sodišče ugotovilo na primer za EKJS, da parcele v zahtevku niso bile jasno opredeljene, da so bila plačila izvedena po zakonskem roku in da datum, ko morajo biti vlagatelji izključni uporabniki parcel, za katere je bil vložen zahtevek, ni bil določen. Za EKSRP je Sodišče opazilo primer, pri katerem nekateri pogoji v zvezi s pomočjo, plačano za ekološko kmetovanje, niso bili popolnoma izpolnjeni.

3.23

3.24

V zvezi z okoljem, pomorskimi zadevami in ribištvom ter zdravjem in varstvom potrošnikov, so napake vplivale na šest (46 %) od 13 transakcij v vzorcu. Na dve (33 %) od teh transakcij so vplivale količinsko opredeljive napake.

3.24

V zvezi z eno transakcijo na področju pomorskih zadev in ribištva je Komisija pri izračunu vmesnega plačila pravilno uporabila veljavna pravila za izračun takšnih plačil, kakor so opredeljena v členu 76 Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006, ki določa, da Komisija ne sme uporabiti drugačne metode za izračun po svoji presoji.

3.25

Pri finančnem instrumentu za usmerjanje ribištva (FIUR) je Sodišče ugotovilo primere projektov, ki so bili zaključeni po obdobju upravičenosti.

3.25

3.26

Sodišče je ugotovilo tudi količinsko neopredeljive napake.

3.27

Glavni kontrolni sistem, ki se uporablja za zagotavljanje pravilnosti transakcij, je integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS) (25).

3.28

IAKS v vsaki državi članici obsega podatkovne zbirke o kmetijskih gospodarstvih, zahtevkih, parcelah kmetijskih zemljišč in, kjer so plačila še vedno povezana s številom živali, podatkovno zbirko o živalih ter register pravic v državah članicah, ki izvajajo SEP. Sistem predvideva več kontrol v zvezi z upravičenostjo: administrativni pregled vseh zahtevkov, navzkrižna preverjanja v podatkovnih zbirkah za preprečevanje dvojnih zahtevkov za nekatera zemljišča/živali in minimalno 5-odstotno stopnjo za preglede, ki jih na kmetijskih gospodarstvih izvajajo plačilne agencije.

3.29

IAKS obsega SEP, SEPP in vse vezane sheme pomoči na površino ter sheme premij za živali. Pri EKSRP, zlasti pri kmetijsko-okoljskih ukrepih in ukrepih za območja z omejenimi možnostmi, se nekateri ključni elementi, kot sta površina in število živali, preverjajo z IAKS, za druge zahteve pa se uporabljajo posebej zanje zasnovane kontrole (26).

3.30

Sodišče je ocenilo osem sistemov IAKS v okviru EKJS in osem posebnih kontrolnih sistemov v okviru EKSRP (glej odstavek 3.17).

3.31

Sodišče je v revizijo zajelo skladnost z določbami ustreznih uredb in oceno uspešnosti sistemov pri zagotavljanju pravilnosti transakcij. Pregledani so bili naslednji elementi:

I)

administrativni postopki in kontrole za zagotovitev pravilnega plačila, vključno s kakovostjo podatkovnih zbirk;

II)

kontrolni sistemi, ki temeljijo na pregledih na kraju samem;

III)

sistemi, ki zagotavljajo izvajanje in kontroliranje navzkrižne skladnosti.

III)

3.32

Čeprav je sistem IAKS načeloma dobro zasnovan, se je pri letnih revizijah sistemov IAKS, ki jih izvaja Sodišče, v zadnjih letih pokazalo, da na uspešnost IAKS negativno vplivajo netočni podatki v podatkovnih zbirkah, nepopolno navzkrižno preverjanje ali nepravilno ali nepopolno nadaljnje ukrepanje v zvezi z odstopanji. Sodišče je za proračunska leta 2006–2008 preučilo delovanje sistemov IAKS v zvezi s SEP ali SEPP v 20 plačilnih agencijah v 17 državah članicah in o rezultatih poročalo v svojih letnih poročilih. IAKS je bil ocenjen kot uspešen pri eni plačilni agenciji, pri 12 kot delno uspešen, pri sedmih pa so bile ugotovljene pomembne slabosti, zaradi česar je Sodišče prišlo do zaključka, da sistem ni uspešen.

3.33

Sodišče je pri svoji reviziji osmih plačilnih agencij leta 2009 ugotovilo, da je sistem pri zagotavljanju pravilnosti plačil uspešen samo pri eni agenciji, delno uspešen pri štirih, neuspešen pa pri ostalih treh (v Grčiji, na Cipru in Malti).

3.32–3.33

Učinkovitost in stalno izboljševanje IAKS potrjujejo rezultati revizij skladnosti, ki jih je Komisija v zadnjih letih izvajala v vseh državah članicah razen v Luksemburgu, ter nizka stopnja napak, navedena v kontrolnih statističnih podatkih, ki jih Komisija prejme od držav članic, certifikacijski organi pa jih preverijo in potrdijo. Ta nizka stopnja napak je skladna tudi s tisto, ki jo je Sodišče samo navedlo v svojem letnem poročilu za leto 2008.

Komisija je ugotovila, da je v letu oddaje zahtevkov 2008 prišlo do precejšnjih pomanjkljivosti pri IAKS v Bolgariji in Romuniji. Ti dve državi članici sta zato leta 2009 vzpostavili akcijske načrte, ki jih Komisija skrbno spremlja.

Pri drugih državah članicah so bile ugotovljene manjše pomanjkljivosti v zvezi z njihovimi IAKS, vendar to še ne pomeni, da so njihovi sistemi neučinkoviti, temveč jih je treba le izboljšati, zato so že sprejeli oziroma sprejemajo ukrepe v tej smeri.

Vse te pomanjkljivosti se spremljajo na podlagi postopkov potrditve skladnosti, kar omogoča, da je tveganje za proračun EU ustrezno pokrito.

3.34

Za osem revidiranih nadzornih in kontrolnih sistemov v okviru razvoja podeželja je Sodišče ugotovilo, da so trije uvedeni kontrolni sistemi uspešni, pet pa jih je le delno uspešnih pri zagotavljanju pravilnosti plačil.

3.34

Kontrolni sistem za druge države članice, ki jih je Komisija revidirala v letu 2009, se je izkazal kot učinkovit. Kljub temu se priporočajo izboljšave pri naslednjih točkah:

3.35

Glavne revizijske ugotovitve Sodišča so navedene v naslednjih odstavkih. Rezultati preverjanja sistemov so povzeti v Prilogi 3.2 .

3.36

Administrativni pregledi se opravijo za vse zahtevke za podporo in zahtevke za plačila ter zajemajo vse sestavne dele, ki jih je mogoče in primerno administrativno nadzorovati (27). Kadar je to mogoče in primerno, morajo administrativni pregledi vključevati navzkrižna preverjanja, med drugim s podatki iz podatkovnih zbirk IAKS. Sodišče je preverilo, ali so podatkovne zbirke popolne in zanesljive ter ali so pregledi primerni za ugotavljanje odstopanj in izvajanje popravnih ukrepov. Najpomembnejše slabosti sistemov so navedene v nadaljevanju.

3.37

Identifikacijski sistem za zemljišča (LPIS) je podatkovna zbirka, v kateri so evidentirane vse kmetijske površine (referenčne parcele) države članice. Sodišče je v treh državah članicah odkrilo pomembne pomanjkljivosti v LPIS, ki vplivajo na učinkovitost administrativnega navzkrižnega preverjanja, kot je prikazano v nadaljevanju:

Primera

Tehnologija LPIS-GIS je postala obvezna leta 2005. V Grčiji do vključno leta vložitve zahtevkov 2008 v LPIS-GIS ni bilo grafičnih informacij (orto-foto posnetkov), ki bi prikazovale dejanske upravičene površine evidentiranih referenčnih parcel. LPIS-GIS še decembra 2009 ni deloval v celoti, da bi se lahko izvajali potrebni navzkrižni pregledi.

V Litvi je Sodišče ugotovilo, da pristojni organi iz površine parcel, ki je v LPIS evidentirana kot 100-odstotno upravičena, niso izločili neupravičenih delov v skupni površini 13 700 ha.

Na Cipru so bili leta 2008 posneti in analizirani novi orto-foto posnetki. Pri analizi se je pokazalo, da so na več kot 39 000 referenčnih parcel vplivale spremembe v zvezi z rabo zemljišča, površina, upravičena do SEPP, pa se je zmanjšala za več kot 7 000 ha (tj. 5 % kmetijskih površin). Čeprav so bile na voljo posodobljene informacije, so ciprski organi kot osnovo za izračun plačil za leto vložitve zahtevkov 2008 uporabili zastarele orto-foto posnetke iz leta 2003.

3.37

Komisija se strinja, da so se v letu oddaje zahtevkov 2008 pojavile težave z grškim IAKS. Vendar je finančno tveganje za preteklost zajeto v postopku potrditve skladnosti, v katerem je bilo do zdaj iz financiranja EU izvzetih ali je v postopku izvzema približno 866 milijonov EUR.

LPIS-GIS se je v skladu z akcijskim načrtom začel uporabljati 31. decembra 2008, postopno uvajanje pa je bilo opravljeno pred začetkom obdobja za oddajo zahtevkov 2009. V letu 2009 je težavo povzročila pozna digitalizacija parcel s strani kmetov, medtem pa so bili sprejeti ukrepi za izboljšanje položaja z določitvijo končnega roka za digitalizacijo.

Komisija že od leta 2005 na podlagi postopkov potrditve skladnosti spremlja pomanjkljivosti, do katerih je prišlo v litovskem LPIS-GIS. Litovski organi so medtem Komisijo že obvestili, da so decembra 2009 izvedli popravne ukrepe v LPIS-GIS.

Komisija že od leta 2005 spremlja pomanjkljivosti v ciprskem LPIS-GIS. Na podlagi opravljenih misij je Ciper sprejel ukrepe za izboljšanje, zato se šteje, da je sistem od leta 2009 učinkovit. Položaj se še naprej spremlja v okviru postopka potrditve skladnosti.

3.38

Sodišče je tudi za dve drugi državi članici (Italija, Španija) ugotovilo, da pri omejevanju upravičenih površin za izračun plačil niso bili uporabljeni najnovejši razpoložljivi orto-foto posnetki.

Primera

V Italiji (Emilija-Romanja) in Španiji (Baskija) stopnja upravičenosti za pašnike slabe kakovosti ne temelji na najnovejših informacijah, ki so na voljo (orto-foto posnetki ali pregledi na kraju samem), ampak na podatkih iz zahtevkov, ki so jih kmetje vložili pred uvedbo SEP. V pregledanih primerih so italijanski in španski kmetje lahko vložili zahtevek za višjo stopnjo zgodovinske upravičenosti za pašnike slabe kakovosti, ki so glede na najnovejše orto-foto posnetke upravičeni do precej nižje stopnje. Razlike so privedle do dodeljevanja pomoči za površino, ki je bistveno večja od dejansko upravičene.

3.38

Države članice morajo vrniti vse zneske iz prejšnjih let, če se kot posledica posodobljenih orto-foto posnetkov naknadno odkrijejo previsoke prijave. Če Komisija meni, da država članica ni dovolj proaktivna pri zaščiti proračuna EU, mora spremljati položaj v skladu s postopkom potrditve skladnosti.

Italija končuje popolno osvežitev svoje LPIS. To pomeni, da bodo novi orto-foto posnetki zajeli celotno državo in bodo osveženi vsaka tri leta, referenčne parcele pa bodo sistematično ocenjene, vključno z obiski na terenu, kjer bo to potrebno. Previsoke prijave, ki so bile ugotovljene po osvežitvi, so v postopku vračanja. Komisija meni, da je ta pristop velik korak naprej.

V zvezi s Španijo je Sodišče pregledalo slikovni material, ki še ni bil obdelan. Ta slikovni material je bil dan na voljo kmetom za oddajo zahtevkov za leto 2008.

Komisija aktivno spremlja ukrepe, ki so bili sprejeti za odpravo preteklih previsokih prijav.

3.39

Sodišče je v več državah članicah (Ciper, Grčija, Italija, Slovaška in Litva) opazilo, da podatkovna zbirka zahtevkov ni omogočala ugotavljanja značilnosti in časovnega poteka izvedenih sprememb ali popravkov. Ker ni zanesljive revizijske sledi, Sodišče ne more oceniti pravilne uporabe kazni EU.

Primera

V Grčiji se večina administrativnih navzkrižnih preverjanj in potrebnih popravkov podatkov iz zahtevkov izvaja s postopkom brez revizijske sledi, ki ne vodi do uporabe kazni. Na Cipru so bili v zahtevkih na papirju in v podatkovni zbirki navedeni nasprotujoči si podatki o datumih in vsebini sprememb.

3.39

V okviru Odbora za kmetijske sklade so bile države članice pozvane, da v svojih IT-aplikacijah zagotovijo popolno revizijsko sled.

3.40

Zanesljiva podatkovna zbirka o pravicah je prvi pogoj za pravilna plačila SEP. Države članice morajo upoštevati tudi skupne nacionalne zgornje meje za SEP in SEPP. Sodišče je ugotovilo prekoračitve zgornje meje (Ciper), kar sicer ni vplivalo na proračun EU, in netočno dodeljevanje pravic (Malta).

3.41

V zvezi s pravilnostjo plačil je Sodišče v eni državi članici odkrilo precejšnje pomanjkljivosti, zaradi katerih so bili v nekaterih primerih za gozdne površine vloženi zahtevki za trajne pašnike (Grčija). Poleg tega Grčija še vedno dopušča, da površine, za katere so bili vloženi zahtevki, presegajo upravičene površine referenčne parcele, kot so evidentirane v LPIS, z uporabo 5-odstotnega dovoljenega odstopanja, ki v uredbi ni predvideno. O tem opažanju je Sodišče poročalo že leta 2005. Poleg tega je Sodišče odkrilo primere plačil upravičencem, ki so bila izvedena brez odprave znanih odstopanj (Italija) in brez navzkrižnih preverjanj površine, za katero je bil vložen zahtevek, in upravičene površine, ki je evidentirana v LPIS (Španija). Odkriti pa so bili tudi primeri sistematično nepravilnega izračunavanja pomoči in neustrezne uporabe kazni za napačno prijavljene površine in za prepozno vložene zahtevke.

3.41

Španski organi potrjujejo, da se je v letu oddaje zahtevkov 2008 LPIS-GIS resnično uporabljal samo za določen del navzkrižnih preverjanj, vendar pa so ta položaj od leta oddaje zahtevkov 2009 izboljšali.

3.42

Administrativni pregledi se nanašajo na pravilnost zahtevkov vlagateljev in izpolnjevanje zahtev za upravičenost do odobritve pomoči (28). Te kontrole obsegajo navzkrižna preverjanja s podatki, ki so organom že na voljo, na primer v podatkovnih zbirkah IAKS.

3.43

Pri reviziji so bile odkrite napake pri določanju menjalnega tečaja, ki je bil uporabljen za pretvorbo zneskov plačane pomoči iz EUR v nacionalne valute (Združeno kraljestvo, Češka), in slabosti pri izračunu znižanja pomoči po pregledih na kraju samem (Nemčija (Bavarska)). Slabosti so bile odkrite tudi pri tehničnih pregledih zmanjševanja onesnaževanja z nitrati (Grčija) in pri izpolnjevanju posebnega pogoja za upravičenost, kot je primernost kmetijskih strojev glede na obdelovalno površino (Bolgarija).

3.43

Ugotovitve Sodišča glede Nemčije (Bavarska) ne vplivajo na proračun EU, saj je bilo zmanjšanje dela pomoči, izplačanega iz proračuna EU, pravilno izračunano.

Slabosti, ki jih je Sodišče ugotovilo v Bolgariji, se nadalje obravnavajo v okviru postopka potrditve skladnosti.

3.44

Države članice morajo vsako leto opraviti preglede na kraju samem, ki morajo za večino shem pomoči zajeti vsaj 5 % vseh upravičencev (29). Revizija, ki jo je izvedlo Sodišče, je bila usmerjena na ustreznost postopkov za analizo tveganja pri izbiri upravičencev za takšne preglede, kakovost pregledov in primernost izvedenih popravkov. Revizija, ki jo je opravilo Sodišče, je pokazala nekatere slabosti pri pregledih na kraju samem.

3.45

Pri EKJS je Sodišče ugotovilo primere nepravilne uporabe tolerance pri meritvah (Malta, Italija) ter neustrezne kakovosti in nezadostnega obsega inšpekcijskih pregledov na kraju samem (Grčija).

3.45

3.46

Pri EKSRP je Sodišče odkrilo slabosti v zvezi z natančnostjo in popolnostjo poročil o kontroli (Nemčija (Bavarska), Romunija), skupnim ovrednotenjem rezultatov kontrol (Bolgarija) in spoštovanjem rokov za poročanje Komisiji o izvedenih kontrolah (Nemčija (Bavarska), Francija).

3.46

3.47

Zahteve v zvezi z navzkrižno skladnostjo so sestavljene iz predpisanih zahtev ravnanja in standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje (glej odstavek 3.7). Predpisane zahteve ravnanja so določene v različnih direktivah in uredbah EU, standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje pa je treba opredeliti na nacionalni ravni.

3.48

Sodišče je odkrilo pomanjkljivosti v opredelitvi zahtev za ohranjanje zemljišč v stanju, ki je v skladu s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, in pri kontroli tega stanja.

3.48

3.49

Sodišče je med obiskom na kraju samem na podlagi omejene revizije (glej tretjo alineo odstavka 3.17) opazilo kršitve navzkrižne skladnosti pri približno 5 % plačil, za katera veljajo obveznosti v zvezi z navzkrižno skladnostjo. Opažene kršitve so se nanašale na predpisane zahteve ravnanja (onesnaževanje podzemne vode, registracijo živali, dobro počutje živali, nepravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev) in dobre kmetijske in okoljske pogoje (širitev nezaželene vegetacije).

3.49

3.50

50 % vsakega neupravičenega plačila, ki ga države članice od upravičencev ne izterjajo v štirih letih, ali v osmih letih v primeru sodnih postopkov, samodejno bremeni nacionalni proračun te države članice (30) (tako imenovano pravilo pol-pol) (31). Države članice pa morajo nadaljevati svoje postopke izterjatve. Leta 2009 se je uporabljalo pravilo pol-pol (32), zato so bili potrjeni obračuni neizterjanih zneskov iz obdobja 2000–2004 (stari osem let oz. štiri leta): 31,4 milijona EUR je bilo zaračunanih državam članicam, 20,1 milijona EUR pa proračunu EU.

3.50

3.51

GD AGRI v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2009 (33) poroča, da je do konca proračunskega leta 2009 dosegel splošno stopnjo izterjave v višini 42 % od neporavnanih 1 266 milijonov EUR na koncu proračunskega leta 2006. Po podatkih Komisije so države članice v obdobju 2007–2009 neposredno od upravičencev izterjale 121 milijonov EUR, dodatnih 411 milijonov EUR pa je Komisija z uporabo pravila pol-pol izterjala od držav članic. Sodišče ugotavlja, da 121 milijonov EUR, ki so bili izterjani od upravičencev, ustreza manj kot 10 % skupnih izterjav.

3.51

3.52

Glede na to, da se za upravljanje odhodkov za kmetijstvo v glavnem uporablja deljeno upravljanje med državami članicami in Komisijo, pomoč izplačajo države članice, Komisija pa jim nato povrne sredstva (34). Odhodki so dokončno sprejeti v dvostopenjskem postopku, ki se imenuje potrditev obračunov. Ti stopnji sta sprejetje sklepa o letni finančni potrditvi in sprejetje večletnih odločb o skladnosti, ki jih sprejme Komisija.

3.53

Komisija je 30. aprila 2010 sprejela tri sklepe o finančni potrditvi obračunov za odhodke iz EKJS, EKSRP in ZIRP ter potrdila obračune vseh plačilnih agencij, razen tistih iz Priloge 3.5 . Ti sklepi temeljijo na potrdilih, ki so jih zagotovili neodvisni revizorji (certifikacijski organi). Sodišče med revizijo ni odkrilo nepravilno potrjenih odhodkov v sklepih o finančni potrditvi.

3.54

Sodišče je v zvezi z zanesljivostjo izkazov dolžnikov v zadnjih treh letih ugotovilo pomanjkljivosti. Komisija je za proračunsko leto 2009 v desetih državah članicah pri 13 plačilnih agencijah uvedla finančne popravke v višini 14,8 milijona EUR, kar je približno 1,43 % zneska 1 037 milijonov EUR, ki ga je bilo treba izterjati na koncu proračunskega leta 2009.

3.54

3.55

Odločbe o skladnosti se sprejmejo, potem ko Komisija dodatno preveri odhodke, ki jih prijavijo države članice. Zajemajo več let, njihov cilj pa je izločitev odhodkov iz financiranja EU, če Komisija ugotovi, da niso nastali skladno s pravili EU (35).

3.56

Sodišče je v svojih prejšnjih letnih poročilih kritiziralo dejstvo, da finančne popravke krijejo uprave držav članic in ne končni upravičenci. Poleg tega metoda Komisije, ki je predvidena v pravilih za izračunavanje popravkov zaradi skladnosti in ki predvideva precejšnjo uporabo pavšalnih popravkov, pomeni, da tako izterjani zneski niso neposredno povezani z dejanskim zneskom nepravilnih plačil. Sistem potrditve skladnosti je leta 2009 ostal nespremenjen.

3.56

Namen potrditve skladnosti je izvzem tistih odhodkov iz financiranja EU, ki niso bili izvršeni v skladu s predpisi EU. Nikakor pa to ni mehanizem za izterjavo nepravilnih plačil upravičencem, kar je v skladu z načelom deljenega upravljanja v izključni pristojnosti držav članic.

Če so bila kot rezultat potrditve skladnosti opredeljena neupravičena plačila upravičencem, morajo države članice te upravičence nadalje spremljati in zoper njih uvesti ukrepe za izterjavo. Tudi kadar izterjave od upravičencev niso potrebne, ker se finančni popravek nanaša samo na pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora, ki ga vodijo države članice, in ne na neupravičena plačila, so ti popravki pomembno sredstvo za izboljšanje sistemov držav članic ter za preprečevanje, odkrivanje in izterjavo nepravilnih plačil upravičencem.

Finančni popravki se določijo na podlagi narave in teže kršitve ter glede na finančno škodo, ki je bila povzročena EU. Znesek se izračuna na podlagi dejansko povzročene izgube ali na podlagi ekstrapolacije. Kadar to ni mogoče, se uporabljajo pavšalni zneski glede na resnost pomanjkljivosti v nacionalnih kontrolnih sistemih, ki odražajo finančno tveganje za EU. Zato Komisija meni, da obstaja utemeljena povezava med tovrstnimi finančnimi popravki in stopnjo nepravilnih plačil končnim upravičencem.

Sodišče Evropske unije je potrdilo, da je uporaba pavšalnih zneskov skladna s pravnimi predpisi, ki urejajo delo na področju skladnosti, pod določenimi pogoji pa jo je potrdil tudi Evropski parlament v svoji resoluciji o razrešnici za leto 2007 (§ 83).

Končno, Komisija je ob tem, da so pravni predpisi, ki urejajo sistem potrditve skladnosti, ostali nespremenjeni, sprejela ukrepe za izboljšanje njegovega delovanja, vključno z novimi smernicami o finančnih popravkih in predlogom za okrepitev zagotovila, ki ga je Sodišče navedlo v odstavku 3.62.

3.57

V rezultatih inšpekcijskih pregledov, o katerih plačilne agencije poročajo Komisiji, je ocenjena pravilnost zahtevkov, ki so jih predložili kmetje in ki jih morajo od leta 2007 potrditi certifikacijski organi. Certifikacijski organi morajo podati mnenje o kakovosti inšpekcijskih pregledov na kraju samem po pregledu vzorca vsaj desetih inšpekcijskih pregledov za vsako od naslednjih štirih populacij: EKJS-IAKS, EKJS-zunaj IAKS, EKSRP-IAKS in EKSRP-zunaj IAKS. Po drugi strani pa morajo preveriti in potrditi kontrolne statistične podatke držav članic. Generalni direktor GD AGRI v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2009 navaja, da so certifikacijski organi večinoma (v približno 90 % primerov) potrdili kakovost inšpekcijskih pregledov na kraju samem za različne populacije in da je bilo mnenje certifikacijskih organov v zvezi s točnostjo kontrolnih statističnih podatkov pozitivno za 70 % populacije EKJS in samo 54 % populacije EKSRP.

3.58

Smernice Komisije certifikacijskim organom prepuščajo izbiro, ali bodo spremljali ali ponovno izvedli deset inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Iz poročil certifikacijskih organov, ki jih je analiziralo Sodišče, je razvidno, da je samo šest certifikacijskih organov ponovno izvedlo inšpekcijske preglede, 23 jih je preglede spremljalo, ostali pa niso podrobneje opisali svojega pristopa. Sodišče meni, da bi ponovna izvedba že izvedenih inšpekcijskih pregledov zagotovila boljšo osnovo za oceno kakovosti inšpekcijskih postopkov, saj prisotnost certifikacijskega organa lahko vpliva na vedenje ocenjevanih inšpektorjev.

3.58

Analiza poročil certifikacijskih organov za proračunsko leto 2009 kaže, da so certifikacijski organi skupno preverili približno 3 700 kontrol. Kjer so certifikacijski organi opravili zahtevane preglede: