(2)

Pravica do enakosti pred zakonom in zaščita proti diskriminaciji za vse ljudi predstavlja univerzalno pravico, ki jo priznava Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Konvencija Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, sporazumi Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah ter o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencija ZN o pravicah invalidov, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Evropska socialna listina, katerih podpisnice so [vse] države članice. Zlasti Konvencija ZN o pravicah invalidov vključuje odrekanje razumnih prilagoditev v svoji opredelitvi diskriminacije.

(2)

Pravica do enakosti pred zakonom in zaščita proti diskriminaciji za vse ljudi predstavlja univerzalno pravico, ki jo priznavajo Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Konvencija Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Sporazumi Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah ter o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, Konvencija ZN o pravicah invalidov, člen 14 in izbirni protokol 12 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Evropska socialna listina, katerih podpisnice so [vse] države članice. Zlasti Konvencija ZN o pravicah invalidov vključuje odrekanje razumnih prilagoditev v svoji opredelitvi diskriminacije.

(2a)

Načelo enakosti in prepoved dikriminacije sta splošni načeli mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava, ki zavezujeta EU in njene države članice v vseh zadevah v njihovi pristojnosti. Ta direktiva prispeva k doseganju tega cilja in k premagovanju diskriminacije, ki ni združljiva s tem ciljem.

(2b)

Ta direktiva je sredstvo, s pomočjo katerega Skupnost izpolnjuje svoje obveznosti po konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov, in si jo je treba v skladu s tem tudi razlagati.

(2c)

V skladu s členom 5 politične deklaracije, ki je bila dogovorjena na koncu svetovne konference Združenih narodov o staranju v Madridu leta 2002, je bilo sklenjeno, da se ponovno poudari zaveza k prizadevanju za odstranitev vseh vrst diskriminacije, tudi diskriminacije zaradi starosti; priznanje, da bi morale osebe, ko se starajo, uživati izpolnjeno, zdravo in varno življenje, v katerem bi se dejavno vključevali v gospodarsko, družbeno, kulturno in politično življenje svoje družbe; k povečanju priznanja dostojanstva starejših oseb; in k odpravi vseh oblik zanemarjanja, zlorabe in nasilja.

(2d)

Telesno in duševno zdravje ter dobro počutje so bistveni za kakovost življenja posameznikov in družbe ter so temeljni dejavniki v ciljih lizbonske strategije Evropske unije.

(3)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva temeljna načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Člen 10 Listine priznava pravico do svobode misli, vesti in vere; člen 21 prepoveduje diskriminacijo, vključno na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; člen 26 pa priznava pravico invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti:

(3)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva temeljna načela, ki jih priznavata zlasti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s členoma 9 o pravici do svobode misli, vesti in vere ter člena 10 o svobodi izražanja, kakor tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Člen 10 Listine priznava pravico do svobode misli, vesti in vere; člen 20 določa, da so vsi enaki pred zakonom; člen 21 prepoveduje diskriminacijo, vključno na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; člen 24 daje posebne pravice otrokom; člen 26 pa priznava pravico invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti:

(4)

Evropsko leto invalidov 2003, evropsko leto enakih možnosti za vse 2007 in evropsko leto medkulturnega dialoga 2008 so izpostavila vztrajnost diskriminacije, vendar tudi prednosti različnosti.

(4)

Evropsko leto invalidov 2003, Evropsko leto enakih možnosti za vse 2007 in Evropsko leto medkulturnega dialoga 2008 so izpostavila vztrajnost neposredne in posredne, raznovrstne diskriminacije in diskriminacije prek povezave , vendar tudi potrebo po spodbujanju prednosti različnosti.

(4a)

Raznolikost evropske družbe je osrednji dejavnik kulturnega, političnega in družbenega povezovanja Unije in jo je treba spoštovati.

(7a)

Diskriminacija na osnovi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti lahko omaja doseganje ciljev Pogodbe ES, zlasti doseganje visoke ravni zaposlovanja in socialnega varstva, boljšega življenjskega standarda ter večje kakovosti življenja, ekonomske in socialne kohezije in solidarnosti. Poleg tega lahko oslabi cilj razvijanja Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice.

(8)

Skupnost je sprejela tri pravne instrumente na podlagi člena 13(1) Pogodbe ES za preprečevanje diskriminacije zaradi spola, rase in narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti ter boj proti njej. Ti instrumenti so dokazali pomembnost zakonodaje v boju proti diskriminaciji. Zlasti Direktiva 2000/78/ES vzpostavlja splošni okvir za enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti. Vendar ostajajo med državami članicami razlike glede stopnje in oblike zaščite pred diskriminacijo, ki temelji na teh razlogih, izven področij zaposlovanja.

(8)

Skupnost je sprejela niz direktiv na podlagi člena 13(1) Pogodbe ES za preprečevanje diskriminacije zaradi spola, rase in narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti ter boj proti njej. Te direktive so dokazale pomembnost zakonodaje v boju proti diskriminaciji. Direktiva 2000/43/ES vzpostavlja okvir zoper diskriminacijo, ki temelji na rasi ali narodnosti, na trgu dela in zunaj njega. Direktiva 2004/113/ES vzpostavlja okvir za enako obravnavanje moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi. Direktiva 2000/78/ES vzpostavlja splošni okvir za enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti. Direktiva ne zajema drugih področij.

(9)

Zato mora zakonodaja prepovedati diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti na celi vrsti področij izven trga dela, vključno s socialno zaščito, izobraževanjem in dostopom do blaga in storitev, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi. Predvideti mora ukrepe za enak dostop invalidov do zajetih področij.

(9)

Zato bi morala zakonodaja prepovedati neposredno in posredno diskriminacijo , raznovrstno diskriminacijo in diskriminacijo prek povezave na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali spola na celi vrsti področij izven trga dela, vključno s socialno zaščito, izobraževanjem in dostopom do blaga in storitev, kot na primer stanovanj, prevoza, združenj in zdravstvenih storitev , in preskrbo z njimi. Predvideti bi morala ukrepe za enak dostop do zajetih področij za osebe določene vere ali prepričanja, invalide, osebe določene starosti ali spolne usmerjenosti ali osebe s kombinacijo teh posebnih značilnosti, in osebe, ki so z njimi povezane .

(9a)

V tej direktivi bi bilo treba blago pojmovati v smislu določb Pogodbe ES v zvezi s prostim pretokom blaga. Storitve bi bilo treba pojmovati v smislu člena 50 Pogodbe ES.

(9b)

Invalidi se pogosto srečujejo z diskriminacijo v obliki nedostopnega javnega prevoza in grajenega okolja, pa tudi nedostopnih komunikacijskih in informacijskih sredstev. Države članice morajo sprejeti ukrepe, da bodo zagotovile dostopnost na teh področjih in da bo tako začelo veljati načelo enakega obravnavanja.

(11)

Ta direktiva ne bi smela posegati v pristojnosti držav članic na področjih izobraževanja , socialne varnosti in zdravstvenega varstva . Prav tako ne bi smela posegati v bistveno vlogo in široka pooblastila držav članic pri zagotavljanju, naročanju in organiziranju storitev splošnega gospodarskega pomena.

(11)

Ta direktiva ne posega v izvajanje pristojnosti držav članic na področju izobraževanja in socialne zaščite, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom. Prav tako ne posega v bistveno vlogo in široka pooblastila držav članic pri zagotavljanju, naročanju in organiziranju storitev splošnega gospodarskega pomena.

(12)

Diskriminacija pomeni neposredno in posredno diskriminacijo, nadlegovanje, navodila, da se nekoga diskriminira, ter zavrnitev razumne prilagoditve.

(12)

Diskriminacija pomeni neposredno in posredno diskriminacijo , raznovrstno diskriminacijo , nadlegovanje, navodila, da se nekoga diskriminira, ter zavrnitev razumne prilagoditve.

(12a)

Invalidi so osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami, tako vedenjskimi kot okoljskimi, lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovale v družbi

(12b)

Zaradi preobremenitev za mikropodjetja bi jih bilo treba posebno zaščititi po vzoru zakona o državljanskih pravicah (Civil Rights Act) v ZDA

(12c)

Kot diskriminacija šteje tudi zavrnitev zdravstvene oskrbe samo na osnovi starosti.

(12d)

Diskriminacija na podlagi invalidnosti vključuje diskriminacijo na podlagi tega, da osebo spremlja ali ji pomaga izšolan pes vodnik ali pes pomočnik, usposobljen v skladu s standardi federacije za pse vodnike ali mednarodne organizacije za pse pomočnike.

(12e)

Učinkovit dostop brez diskriminacije je mogoče nuditi na različne načine, tudi s pomočjo koncepta „oblikovanje za vse“ ter tako, da se invalidom olajša uporaba pripomočkov, vključno s pomočjo za mobilnost in dostop, kamor spadajo izšolani psi vodiči in drugi psi pomočniki.

(12f)

Sprememba iz člena 4 je bistvena, če se spremeni blago ali storitve ali narava obrti, poklica ali podjetja do take mere, da ponudnik blaga ali storitev dejansko zagotavlja popolnoma drugo vrsto blaga ali storitev.

(13)

Pri uresničevanju načela enakega obravnavanja ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost si mora Skupnost v skladu s členom 3(2) Pogodbe ES prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk, zlasti ker so ženske pogosto žrtev raznovrstne diskriminacije.

(13)

Ta direktiva upošteva tudi raznovrstno diskriminacijo. Glede na to, da lahko do diskriminacije pride na podlagi dveh ali več razlogov iz členov 12 in 13 Pogodbe ES, si mora Skupnost pri uresničevanju načela enakega obravnavanja v skladu s členoma 3(2) in 13 Pogodbe ES prizadevati za odpravo neenakosti zaradi spola, rase ali narodnosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti, vere, prepričanja ali starosti, ali zaradi kombinacije teh razlogov, in za spodbujanje enakosti ne glede na kombinacijo osebnih značilnosti, ki se nanašajo na omenjene dejavnike . Za obravnavanje primerov raznovrstne diskriminacije bi morali biti na razpolago učinkoviti sodni postopki. Nacionalni sodni postopki bi morali zagotoviti zlasti, da tožnik lahko obravnava vse vidike raznovrstne diskriminacije v enem postopku.

(14a)

Različno obravnavanje na podlagi starosti in invalidnosti je lahko dovoljeno, če je to objektivno in razumno utemeljeno z legitimnim ciljem in če so načini za uresničevanje tega cilja primerni in nujni. Takšno različno obravnavanje lahko vključuje na primer posebne starostne pogoje glede dostopa do nekaterih vrst blaga ali storitev, kot so alkoholne pijače, orožje ali vozniško dovoljenje. Spodbujanje gospodarskega, kulturnega in družbenega vključevanja mladih, starejših oseb ali invalidov se šteje za legitimni cilj. Ukrepi, povezani s starostjo in invalidnostjo, ki ustvarjajo boljše pogoje od tistih, ki veljajo za druge ljudi, denimo brezplačni ali cenejši dostop do prevoza, muzejev ali športnih objektov, so zato skladni z načelom nediskriminacije.

(15)

Aktuarni dejavniki in dejavniki tveganja, povezani z invalidnostjo in starostjo se uporabljajo pri zagotavljanju zavarovalniških, bančnih in drugih storitev. Teh se ne bi smelo šteti za diskriminatorne, kadar so dejavniki odločilni za oceno tveganja.

(15)

Aktuarni dejavniki in dejavniki tveganja, povezani z invalidnostjo in starostjo se uporabljajo pri zagotavljanju zavarovalniških, bančnih in drugih storitev. Teh se ne bi smelo šteti za diskriminatorne, kadar so dejavniki bistveni za oceno tveganja, in kadar ponudnik storitve lahko dokaže občutno višje tveganje z uporabo aktuarskih načel in statističnih ali zdravstvenih podatkov. Podatki bi morali biti natančni, novi in pomembni ter biti na voljo na zahtevo. Aktuarski dejavniki in dejavniki tveganja bi morali odražati pozitivne spremembe pri pričakovani življenjski dobi in aktivnem staranju, pa tudi pri povečani mobilnosti in dostopnosti za invalide. Medicinski podatki so omejeni na objektivne in preverjene medicinske podatke ter nesporno medicinsko znanje, ki ustrezajo standardom zbiranja medicinskih podatkov.

(15a)

Za oddajo naročil, sklenjenih v državah članicah v imenu države, regionalnih ali lokalnih oblasti in drugih organov, ki jih ureja javno pravo, veljajo načela iz Pogodbe in zlasti načelo prostega pretoka blaga, načelo svobode ustanavljanja in načelo svobode opravljanja storitev ter načela, ki iz teh izhajajo, kot so načelo enakega obravnavanja, načelo nediskriminacije, načelo vzajemnega priznavanja, načelo sorazmernosti in načelo preglednosti. Pravne zahteve za usklajevanje postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev so opredeljene v Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (1), tako da oddaja javnega naročila v državi članici v imenu držav članice, regionalnih ali lokalnih oblasti in drugih organov, ki jih ureja javno pravo, mora biti v skladu z načeli Pogodbe ES, zlasti z načelom enakega obravnavanja, ne glede na spol, raso ali narodnost, invalidnost, spolno usmerjenost, vero ali prepričanje ali starost, in načelom nediskriminacije. Vseeno pa veljajo za javna naročila nad določeno vrednostjo določbe za usklajevanje nacionalnih postopkov za oddajo takih naročil s strani Skupnosti, da se tako zagotovi, da je postopek oddaje javnih naročil odprt za konkurenco. Države članice bi morale razlagati te usklajevalne določbe v skladu z načeli enakega obravnavanja ne glede na spol, raso, narodnost, invalidnost, spolno usmerjenost, vero, prepričanje ali starost ter v skladu z drugimi določbami Pogodbe.

(16)

Vsi posamezniki uživajo svobodo sklepanja pogodb, vključno s svobodo izbire pogodbenega partnerja za posel. Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za gospodarske posle, ki jih izvajajo posamezniki, za katere ti posli ne predstavljajo njihove poklicne ali komercialne dejavnosti.

(16)

Vsi posamezniki uživajo svobodo sklepanja pogodb, vključno s svobodo izbire pogodbenega partnerja za posel. V smislu dostopa do dobrin in storitev ter preskrbe z njimi je pomembno spoštovati zaščito zasebnega in družinskega življenja in poslovanja v tem okviru. Posli med fizičnimi osebami, ki nastopajo kot zasebniki, zato niso zajeti v tej direktivi, ko ti posli za pogodbene stranke ne predstavljajo poklicne ali komercialne dejavnosti.

(17)

Pri prepovedi diskriminacije je pomembno spoštovati druge temeljne pravice in svoboščine, vključno z zaščito zasebnega in družinskega življenja in poslov, ki se izvajajo v zvezi s tem, svobodo veroizpovedi in svobodo združevanja. Ta direktiva ne posega v nacionalne zakone o zakonskem ali družinskem statusu, vključno z reproduktivnimi pravicami. Prav tako ne posega v laično naravo države, državnih ustanov ali organov ali izobraževanja.

(17)

Pri prepovedi diskriminacije je pomembno spoštovati druge temeljne pravice in svoboščine, vključno s svobodo veroizpovedi, svobodo združevanja , svobodo izražanja in svobodo tiska . Ta direktiva ne posega v laično naravo države, državnih ustanov ali organov ali izobraževanja. Direktiva ne spreminja delitve pristojnosti med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, vključno z zakonsko in družinsko zakonodajo ter zakonodajo o zdravstvenem varstvu.

(18)

Države članice so pristojne za organizacijo in vsebino izobraževanja. Sporočilo Komisije o pristojnostih za 21. stoletje: agenda za evropsko sodelovanje na področju šolstva opozarja na potrebo, da se posebna pozornost nameni prikrajšanim otrokom in otrokom s posebnimi izobraževalnimi potrebami. Nacionalna zakonodaja lahko zlasti ureja razlike pri dostopu do izobraževalnih ustanov na podlagi vere ali prepričanja. Države članice lahko tudi dovolijo ali prepovejo nošenje ali razkazovanje verskih simbolov v šolah.

(18)

Države članice so pristojne za organizacijo in vsebino izobraževanja. Zagotoviti bi morale učinkovito zaščito pred diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Sporočilo Komisije o pristojnostih za 21. stoletje: agenda za evropsko sodelovanje na področju šolstva opozarja na potrebo, da se posebna pozornost nameni prikrajšanim otrokom in otrokom s posebnimi izobraževalnimi potrebami. Države članice lahko samo na podlagi objektivnih razlogov dovolijo razlike pri dostopu do izobraževalnih ustanov na podlagi vere ali prepričanja , ko se od posameznikov zahteva, naj delujejo v dobri veri in v skladu z moralnimi načeli organizacije, pod pogojem, da to ne upravičuje diskriminacije na kateri koli drugi podlagi ter da so druge izobraževalne ustanove geografsko dostopne in predstavljajo razumno alternativo, da bi preprečili posredno diskriminacijo. Države članice zagotovijo, da zaradi tega ne bo prišlo do odrekanja pravice do izobrazbe.

(19)

Evropska unija v svoji Deklaraciji št. 11 o statusu cerkva in nekonfesionalnih organizacij, ki je priloga Sklepne listine Amsterdamske pogodbe, izrecno priznava, da spoštuje in ne vpliva na status cerkva in verskih združenj ali skupnosti, ki ga imajo na podlagi nacionalne zakonodaje v državah članicah, in da enako spoštuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij. Ukrepi, s katerimi se omogoči invalidom učinkovit nediskriminatoren dostop do področij, ki so zajeta s to direktivo, imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju polne enakosti v praksi. Nadalje so lahko v nekaterih primerih potrebni posamezni ukrepi razumnih prilagoditev, da se zagotovi takšen dostop. V nobenem primeru se ne zahtevajo ukrepi, ki bi naložili nesorazmerno breme. Pri oceni, ali je breme nesorazmerno, bi se upoštevali številni dejavniki, vključno z velikostjo, viri in naravo organizacije. Načelo razumne prilagoditve in načelo nesorazmernega bremena sta določena v Direktivi/2000/78/ES in v Konvenciji ZN o pravicah invalidov.

(19)

Evropska unija v svoji Deklaraciji št. 11 o statusu cerkva in nekonfesionalnih organizacij, ki je priloga Sklepne listine Amsterdamske pogodbe, izrecno priznava, da spoštuje in ne vpliva na status cerkva in verskih združenj ali skupnosti, ki ga imajo na podlagi nacionalne zakonodaje v državah članicah, in da enako spoštuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij.

(19a)

Ukrepi, s katerimi se invalidom omogoči učinkovit nediskriminatoren dostop do področij, zajetih s to direktivo, imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju polne enakosti v praksi. Nadalje so lahko v nekaterih primerih potrebni posamezni ukrepi razumnih prilagoditev, da se zagotovi takšen dostop. V nobenem primeru se ne zahtevajo ukrepi, ki bi naložili nesorazmerno breme. Pri oceni, ali je breme nesorazmerno, bi bilo potrebno upoštevati, ali je zadevni ukrep neizvedljiv in nevaren ter ga ni mogoče narediti izvedljivega in varnega z razumnimi spremembami pravil, politik ali praks, z odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir ali ovir v prometu, ali z zagotovitvijo dodatne pomoči ali storitev. Za razumne prilagoditve niso nujno potrebne bistvene strukturne spremembe stavb, katerih struktura je izrecno zaščitena z nacionalnim pravom zaradi njihove zgodovinske, kulturne ali arhitekturne vrednosti. Načelo razumne prilagoditve in načelo nesorazmernega bremena sta določena v Direktivi/2000/78/ES in v Konvenciji ZN o pravicah invalidov.

(21)

Prepoved diskriminacije ne sme vplivati na ohranjanje ali sprejetje s strani držav članic ukrepov, katerih namen je preprečevanje ali nadomestilo za neugodnosti, ki jih utrpi skupina oseb določene vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Taki ukrepi lahko dovolijo organizacije oseb določene vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kjer je glavni cilj promoviranje posebnih potreb teh oseb.

(21)

Prepoved diskriminacije ne sme vplivati na ohranjanje ali sprejetje s strani držav članic ukrepov, katerih namen je preprečevanje ali nadomestilo za neugodnosti, ki jih utrpijo osebe določene vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali osebe s kombinacijo značilnosti, ki se nanašajo na te posebne dejavnike, in osebe, ki so z njimi povezane. S to prepovedjo se lahko povežejo ukrepi, katerih cilj je spodbujati enako obravnavo in enake možnosti, ki upoštevajo načelo enakosti spolov, in pozitivni ukrepi, katerih cilj je odgovoriti na posebne potrebe oseb ali kategorij oseb, ki zaradi svojih značilnosti potrebujejo strukture, storitve in pomoč, ki jih druge osebe ne potrebujejo. Taki ukrepi spremljajo ustanavljanje neodvisnih organizacij oseb določene vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kjer je glavni cilj promoviranje posebnih potreb teh oseb.

(25)

Učinkovito izvajanje načela enakega obravnavanja zahteva ustrezno sodno varstvo pred viktimizacijo.

(25)

Učinkovito izvajanje načela enakega obravnavanja zahteva ustrezno sodno varstvo pred viktimizacijo. Učinkovito zakonsko zaščito pravic posameznikov mora spremljati dejavno spodbujanje nediskriminacije in enakih možnosti.

(26)

V svoji resoluciji o nadaljnjem spremljanju Evropskega leta enakih možnosti za vse (2007) je Svet pozval k polnemu vključevanju civilne družbe, vključno z organizacijami, ki zastopajo osebe, pri katerih obstaja tveganje diskriminacije, socialnih partnerjev in zainteresiranih skupin pri oblikovanju politik in programov, katerih cilj je preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakosti in enakih možnosti na evropski in na nacionalni ravni.

(26)

V svoji resoluciji o nadaljnjem spremljanju Evropskega leta enakih možnosti za vse (2007) je Svet pozval k polnemu vključevanju civilne družbe, vključno z organizacijami, ki zastopajo osebe, pri katerih obstaja tveganje diskriminacije, socialnih partnerjev in zainteresiranih skupin pri oblikovanju politik in programov, katerih cilj je preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakosti in enakih možnosti na evropski in na nacionalni ravni. V ta namen Komisija in države članice bi morale poskrbeti, da se javnost in zainteresirane osebe na primerne, ustrezne in dostopne načine (kot so znakovni jezik ali posebne spletne strani za slabovidne osebe) seznanijo z določbami, ki jih predvideva ta direktiva, in določbami, ki že veljajo na tem področju, z informacijskimi kampanjami in s kampanjami v tiskanih medijih, katerih cilj je tudi odpravljanje stereotipov.

(31a)

Pri razlaganju pomena razlogov za diskriminacijo sodišča bi se moralo upoštevati mednarodne in evropske instrumente človekovih pravic, vključno s priporočili in pravno prakso svojih nadzornih organov, kot je Evropsko sodišče za človekove pravice.

(a)

kombinaciji različnih razlogov, tj. na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali

(b)

enem ali več razlogov iz odstavka 1, pa tudi na podlagi enega ali več naslednjih razlogov:

(a)

Šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji iz katerega koli razloga iz člena 1.

(b)

Šteje, da gre za posredno diskriminacijo, kadar bi bile zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse osebe določene vere ali prepričanja, določene invalidnosti, določene starosti ali določene spolne usmerjenosti v posebej neugodnem položaju v primerjavi z drugimi osebami, razen če ta predpis, merilo ali praksa objektivno temelji na zakonitem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.

(a)

šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba, ali osebe, ki so s to osebo povezane ali pa se to za njih domneva, obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji na podlagi enega ali več razlogov iz člena 1;

(b)

šteje, da gre za posredno diskriminacijo, kadar bi bile zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse osebe določene vere ali prepričanja, določene invalidnosti, določene starosti ali določene spolne usmerjenosti ali osebe, ki so s takimi osebami povezane ali pa se to za njih domneva, v posebej neugodnem položaju v primerjavi z drugimi osebami, razen če ta predpis, merilo ali praksa objektivno temelji na zakonitem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.

(d)

dostopom do blaga in drugih storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi.

(d)

dostopom do blaga in drugih storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji in prevozom , in preskrbo z njimi.

(da)

članstvom in sodelovanjem v združenjih, vključno s koristmi, ki jih zagotavljajo take organizacije.

a)

se ukrepi, potrebni, da se invalidnim osebam omogoči učinkovit nediskriminatoren dostop so socialne zaščite, socialnih ugodnosti, zdravstvenega varstva, izobraževanja in dostop do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji in prevozom, predvidijo na podlagi vnaprejšnjih predvidevanj, vključno z ustreznimi spremembami ali prilagoditvami. Taki ukrepi ne bi smeli nalagati nesorazmernega bremena niti zahtevati temeljite spremembe socialne zaščite, socialnih pravic, zdravstvenega varstva, izobraževanja ali zadevnega blaga in storitev niti zahtevati zagotovitve njihovih alternativ;

a)

se ukrepi, potrebni, da se invalidom omogoči učinkovit nediskriminatoren dostop do socialne zaščite, socialnih ugodnosti, zdravstvenega varstva, izobraževanja in dostop do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, telekomunikacijami in elektronskimi komunikacijami, informacijami, vključno s tistimi v dostopnih oblikah, finančnimi storitvami, kulturo in prostim časom, stavbami, ki so odprte za javnost, načini prevoza ter drugimi javnimi prostori in zmogljivostmi, predvidijo na podlagi vnaprejšnjih predvidevanj, vključno z ustreznimi spremembami ali prilagoditvami. Kjer ni mogoče zagotoviti učinkovitega nediskriminatornega dostopa zaradi prakse, politike ali postopkov, se sprejme ukrepe, zato da ni več takega učinka.

b)

ne glede na obveznost zagotoviti učinkovit nediskriminatoren dostop in po potrebi v določenem primeru zagotoviti razumne prilagoditve, razen če ne nalagajo nesorazmernega bremena .

(b)

za namene tega odstavka, učinkovit nediskriminatoren dostop pomeni prepoznavanje in odstranitev preprek in ovir ter preprečevanje novih preprek in ovir, ki onemogočajo dostop invalidom do blaga, storitev in zmogljivosti, ki so na voljo splošni javnosti, ne glede na naravo ovire ali invalidnosti. V skladu z določbami te direktive in ne glede na ukrepe, izbrane za odpravo preprek ali ovir, se invalidom – če je le mogoče – učinkovit nediskriminatoren dostop zagotovi pod enakimi pogoji kot neinvalidom, omogoči pa se jim tudi lažja uporaba pripomočkov, vključno s pomočjo za mobilnost in dostop, kot so izšolani psi vodiči in drugi psi pomočniki. Ko z razumnimi prilagoditvami kljub vsem prizadevanjem ni mogoče zagotoviti učinkovitega nediskriminatornega dostopa pod enakimi pogoji, se v skladu z določbami direktive poišče primerna alternativa za dostop. Za namene te določbe „razumna prilagoditev“ pomeni alternativne ukrepe, ki so potrebni, da bi v določenem primeru invalidom omogočili dostop do pravic, oziroma njihovo uživanje ali uveljavljanje na enaki podlagi, kot to velja za druge pravice s področja uporabe te direktive, kakor je opredeljeno v členu 3(1).

—

olajševanje upravnih in sodnih postopkov, povezanih z diskriminacijo, kadar njena žrtev prebiva v drugi državi članici kot tožena oseba, in sicer tako da stopijo v stik z ustreznim organom ali organi v državi članici tožene osebe,

—

zagotavljanje dostopa tožniku do pravne pomoči v skladu z Direktivo Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o zboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih (2), kadar je to potrebno.

—

izvajanje neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo,

—

nadziranje in izvajanje neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo, vključno glede uporabe protidiskriminacijske zakonodaje ,

—

sodelovanje in izmenjavanje informacij z Agencijo EU za temeljne pravice in drugimi ustreznimi organi EU.

a)

se odpravijo vsi zakoni in drugi predpisi, ki so v nasprotju z načelom enakega obravnavanja;

(a)

se takoj odpravijo vsi zakoni in drugi predpisi, ki so v nasprotju z načelom enakega obravnavanja;