18.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 67/5

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. januarja 2007 z naslovom „Agenda za trajnostni razvoj splošnega in poslovnega letalstva“ (KOM(2007)0869),

—

ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2008 o spremembah uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (KOM(2008)0388),

—

ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z letališči, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa ter o razveljavitvi Direktive Sveta 2006/23/ES (KOM(2008)0390),

—

ob upoštevanju Direktive 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (2), Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (3) in Uredbe (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (5) (Uredba o Evropski agenciji za varnost v letalstvu),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (6) (Uredba o dodeljevanju slotov),

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 375/2007 z dne 30. marca 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1702/2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (7),

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 376/2007 z dne 30. marca 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2042/2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (8),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (9),

—

ob upoštevanju projekta za stroškovno učinkovit mali zrakoplov (CESAR) v okviru Šestega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu socialno-ekonomskemu odboru in Odboru regij z dne 25. junija 2008 z naslovom „Enotno evropsko nebo II: v smeri trajnostnega in uspešnejšega letalstva“ (KOM(2008)0389),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 24. januarja 2007 z naslovom „Akcijski načrt za zmogljivost letališč, učinkovitost in varnost v Evropi“ (KOM(2006)0819),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 30. aprila 2008 o izvrševanju Uredbe (EGS) št. 95/93 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti, kakor je bila spremenjena (KOM(2008)0227),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. marca 2007 z naslovom „Stanje napredovanja projekta za uresničitev nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR)“ (KOM(2007)0103),

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0501/2008),

A.

ker splošno in poslovno letalstvo obsega številne zrakoplovne dejavnosti; ker termin zajema vse operacije civilnih zrakoplovov, razen komercialnega zračnega prometa, pa tudi operacije v civilnem zračnem prometu na zahtevo in za plačilo,

B.

ker ta sektor obsega tudi zelo raznolike dejavnosti velike vrednosti, kot so specializirana dela v zraku (zračna kartografija, poleti za kmetijske namene, gašenje požarov, nadzorovanje prometa), usposabljanje pilotov in športno letenje,

C.

ker trenutno primanjkuje informacij in statističnih podatkov o splošnem in poslovnem letalstvu,

D.

ker je splošno in poslovno letalstvo najhitreje rastoči segment civilnega letalstva v Evropi; ker splošno in poslovno letalstvo dopolnjuje redni zračni promet, ki ga izvajajo komercialni letalski prevozniki, in daje tako specifične družbene in ekonomske koristi, kot so denimo povečana mobilnost državljanov, produktivnost podjetij in boljše regionalno povezovanje,

E.

ker ima splošno in poslovno letalstvo vse večji gospodarski pomen zlasti za evropsko proizvodnjo, ki stalno povečuje delež na svetovnem trgu in ima velike možnosti za nadaljnjo rast,

F.

ker se je letalska politika EU tradicionalno osredotočala na komercialni zračni promet, ni pa ustrezno upoštevala vse večjega vpliva te politike na splošno in poslovno letalstvo,

G.

ker predpisi, katerih namen je urejati upravljanje zelo zapletenih komercialnih zrakoplovov, lahko nesorazmerno finančno in regulativno obremenijo upravljavce malih zasebnih zrakoplovov; ker sta se zato enak pristop za vse in enako izvrševanje predpisov za različne sektorje letalstva v nekaterih pogledih izkazala za neprimerna,

H.

ker je dostop do zračnega prostora in letališč ključno vprašanje za splošno in poslovno letalstvo, saj se razmak med povpraševanjem in zmožnostjo povečuje; ker splošno in poslovno letalstvo vse bolj konkurira s širšo letalsko panogo za dostop do zračnega prostora in letališč,

1.

pozdravlja sporočilo Komisije o splošnem in poslovnem letalstvu, saj smiselno analizira težave, s katerimi se spopada ta sektor, in nudi številne primerne pristope za zadovoljevanje specifičnih potreb tega sektorja v okviru stalnega dialoga med vsemi zainteresiranimi stranmi;

2.

poudarja potrebo po upoštevanju interesov in posebnosti splošnega in poslovnega letalstva pri razvoju prihodnjih pobud v okviru politike zračnega prometa, da se poveča njegova konkurenčnost; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi izvajanje načel sorazmernosti in subsidiarnosti pri načrtovanju in izvrševanju tako obstoječe kot prihodnje zakonodaje o letalstvu;

3.

opozarja Komisijo, da je treba sistematično izvajati segmentirane ocene učinka, da se omogoči raznolikost ureditev, ki vplivajo na različne kategorije podjetij in uporabnikov zračnega prostora, če je to potrebno in v kolikor to ne ogroža varnosti;

4.

poziva Komisijo, naj ob sprejemanju izvedbenih ukrepov o varnosti v letalstvu zagotovi, da so ti sorazmerni in primerni glede na zapletenost različnih kategorij zrakoplovov in operacij;

5.

pozdravlja nedavno prilagoditev standardov vzdrževanja za zrakoplove, ki niso vključeni v komercialni zračni promet, in zlasti za zrakoplove, ki ne spadajo v kategorijo „kompleksnih zrakoplovov na motorni pogon“, saj gre za dober primer sorazmerne ureditve;

6.

meni, da bi glede splošnega letalstva bila zaželena določena mera prilagodljivosti na stopnji izvrševanja; verjame, da bi to bilo mogoče doseči z zaupanjem nekaterih nadzorstvenih pooblastil društvom in organizacijam za športno in rekreacijsko letalstvo, ob primernem nadzoru ustrezne uprave za letalstvo in pod pogojem, da ni navzkrižja interesov;

7.

poziva Komisijo, naj preuči možnost določitve poenostavljenih varnostnih in kontrolnih postopkov za potnike v poslovnem letalstvu, ne da bi bili kakor koli ogroženi njihova varnost in zaščita;

8.

predlaga, da Komisija olajša izmenjavo najboljše prakse o varnostnih ukrepih na majhnih in srednje velikih letališčih;

9.

izpostavlja, da je za splošno in poslovno letalstvo vse težje dostopati ne le do večjih, ampak tudi do regionalnih letališč, saj vse večje povpraševanje komercialnega zračnega prometa ustvarja pritisk na razpoložljivost slotov in parkirnih mest;

10.

poziva Komisijo in države članice, naj se s pomočjo svojih letaliških organov spopadejo s temi težavami tako, da uvedejo ukrepe za optimizacijo uporabe obstoječih zmogljivosti z boljšim načrtovanjem in z uporabo moderne tehnologije, kot predvideva akcijski načrt Komisije za zmogljivost letališč, učinkovitost in varnost v Evropi („akcijski načrt Komisije“);

11.

čaka nasvet nove opazovalnice Skupnosti za zmogljivost letališč glede razvoja ukrepov, da bi se izboljšala zmogljivost evropskega letališkega omrežja, in pričakuje, da bo imela opazovalnica pomembno vlogo pri izvajanju akcijskega načrta Komisije;

12.

meni, da so helikopterji lahko pomembno sredstvo za povezovanje na kratkih razdaljah med letališči ter poziva Komisijo in države članice, naj jih vključijo v strategije za povečanje zmogljivosti;

13.

spodbuja države članice ter regionalne in lokalne organe, naj vlagajo v posodobitev in izgradnjo majhnih in srednje velikih letališč, ki so zelo pomembna za splošno in poslovno letalstvo;

14.

spodbuja države članice, naj vlagajo v posebno infrastrukturo, potrebno za delovanje in namestitev zrakoplovov na področju splošnega in poslovnega letalstva;

15.

spodbuja države članice ter regionalne in lokalne organe, naj v postopek posvetovanja vključijo vse zainteresirane strani, da se možna ali obstoječa letališča po potrebi namenijo zgolj za potrebe splošnega in poslovnega letalstva; kadar gre za opuščena vojaška letališča, bi morali biti v posvetovanje vključeni vojaški organi;

16.

meni, da je izredno pomembno, da določanje koridorjev zračnega prostora pri majhnih in srednje velikih letališčih ustreza uporabnikom splošnega in poslovnega letalstva in da je pred vsakršnimi spremembami teh območij potrebno posvetovanje z uporabniki;

17.

poudarja, da bi bilo treba poslovnemu letalstvu omogočiti primeren dostop do večjih letališč, kadar je to mogoče, da bi evropske regije lahko povezali z njihovimi gospodarskimi središči in poziva, da Komisija do konca leta 2009 pripravi poročilo za Parlament o tem, ali je treba določbe obstoječe Uredbe o dodelitvi slotov prilagoditi;

18.

poudarja potrebo po razvoju usklajenega pristopa za zagotovitev doslednosti med letališkimi sloti in načrti letov na evropski ravni, poziva Komisijo, naj predlaga ustrezne ukrepe, in v zvezi s tem spodbuja sodelovanje evropskih letaliških koordinatorjev;

19.

pričakuje, da bo uvedba sistema upravljanja zračnega prometa s sodobnimi in inovativnimi tehnologijami v okviru skupnega podjetja SESAR prispevala k boju proti razdrobljenosti evropskega zračnega prostora in njegove predvidene prezasedenosti ter znatno povečala zmogljivost zračnega prostora, kar bo ugodno za vse uporabnike zračnega prostora, vključno s splošnim in poslovnim letalstvom;

20.

vseeno poudarja, da mora program SESAR v celoti upoštevati posebnosti splošnega in poslovnega letalstva ter prispevati prave koristi temu sektorju, ne da bi ga nepotrebno obremenjeval;

21.

meni, da bi eden od ciljev moral biti, da se uporabnikom pravil vizualnega letenja (VFR) nudi dostop do prometnih, vremenskih in letalskih informacij na uporabnikom prijazen in stroškovno učinkovit način;

22.

vztraja, naj zakonodaja o enotnem evropskem nebu in pobuda SESAR ne vodita do nesorazmernih in predragih tehnoloških zahtev za majhne zrakoplove, ki so upravljani v skladu s pravili vizualnega letenja, pri tem pa se popolnoma zaveda, da morajo imeti vsi zrakoplovi, ki uporabljajo nadzorovan zračni prostor, opremo, ki bo zagotovila ustrezno raven varnosti, kot so na primer naprave za pozicioniranje;

23.

meni, da glede emisij CO2 in hrupa splošno in poslovno letalstvo v primerjavi s komercialnim zračnim prometom nima velikega vpliva na okolje;

24.

meni, da je vseeno treba zmanjšati emisije, in sicer z izboljšanjem okoljske zmogljivosti manjših zrakoplovov z uporabo čistejšega goriva in s spodbujanjem raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; v zvezi s tem poudarja pomen pobud, kot sta „Čisto nebo“ in CESAR;

25.

ugotavlja, da večina splošnega in poslovnega letalstva ne sodi v področje uporabe Direktive za vključitev letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti;

26.

meni, da bi se s težavo glede hrupa bilo treba spopasti na nacionalni in lokalni ravni v skladu z načelom subsidiarnosti, in meni, da je kartiranje hrupa eno izmed orodij za omogočanje uravnotežene metodologije za zagotavljanje razvoja letališč brez povzročanja znatnega onesnaževanja s hrupom za lokalne prebivalce;

27.

meni, da morajo oblikovalci politike imeti na razpolago ustrezne informacije in statistične podatke o splošnem in poslovnem letalstvu, da bodo lahko v celoti razumeli delovanje sektorja in ga bodo lahko na primeren način regulirali; zato poziva Komisijo in Eurostat, naj razvijeta in uporabita sistematičen pristop do zbiranja in izmenjave mednarodnih in evropskih podatkov;

28.

pozdravlja pojasnilo Komisije o pravnih opredelitvah, vključno z opredelitvijo delnega lastništva, in ponovno opozarja, da je to vprašanje obravnavano v revidirani Uredbi o Evropski agenciji za varnost v letalstvu in v s tem povezanimi izvedbenih določbah, ki so trenutno v pripravi;

29.

poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe za olajšanje dostopa proizvodne industrije s področja splošnega in poslovnega letalstva EU do svetovnih trgov;

30.

meni, da je pri razvoju zunanje letalske politike EU treba upoštevati interese splošnega in poslovnega letalstva, zlasti glede čezatlantskih letov;

31.

poziva Komisijo, naj poveča podporo za raziskave, razvoj in inovacije v letalstvu, zlasti s strani malih in srednje velikih podjetij, ki razvijajo in proizvajajo zrakoplove za splošno in poslovno letalstvo;

32.

meni, da je spodbujanje rekreacijskega in športnega letalstva in evropskih letalskih klubov bistveno, saj predstavljajo pomemben vir znanja in spretnosti za ves letalski sektor;

33.

poziva Komisijo, naj upošteva pomembno vlogo, ki jo ta letalski sektor ima in jo bo imel še naprej pri razvoju poklicnega usposabljanja za pilote;

34.

poziva, da Komisija do konca leta 2009 Evropskemu parlamentu poroča o doseženem napredku glede vprašanj, opredeljenih v tej resoluciji;

35.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.