19.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 279/5

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 3. septembra 2002 o trgovini in razvoju za izkoreninjanje revščine (1), z dne 30. januarja 2003 o svetovni lakoti in odpravi ovir pri trgovini z najrevnejšimi državami (2), z dne 10. aprila 2003 o krizi na mednarodnem trgu kave (3), z dne 1. junija 2006 o trgovini in revščini: oblikovanje trgovinske politike, ki bo povečala prispevek trgovine k odpravi revščine (4), z dne 15. februarja 2007 o makroekonomskem učinku zvišanja cene energije (5), z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti (6), z dne 23. maja 2007 o pomoči EU za trgovino (7) in z dne 29. novembra 2007 o trgovini in podnebnih spremembah (8),

—

ob upoštevanju deklaracije tisočletja z dne 8. septembra 2000, v kateri so določeni razvojni cilji tisočletja, ki predstavljajo skupno začrtana merila mednarodne skupnosti za izkoreninjanje revščine, ter pregleda in posodobitve te deklaracije na svetovnem vrhunskem srečanju Združenih narodov 2005, ki je potekalo od 14. do 16. septembra 2005,

—

ob upoštevanju poročil treh delovnih skupin Medvladnega foruma o podnebnih spremembah z naslovi „Podnebne spremembe 2007: osnove fizikalnih ved“, „Podnebne spremembe 2007: vplivi, prilagoditev in ranljivost“ ter „Podnebne spremembe 2007: ublažitev podnebnih sprememb“, objavljenih leta 2007,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Verige kmetijskih pridelkov, odvisnost in revščina – predlog akcijskega načrta EU“ (KOM(2004)0089),

—

ob upoštevanju sporočil Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Globalna Evropa: Konkurenca v svetu – Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“ (KOM(2006)0567) in „Globalna Evropa: Okrepljeno partnerstvo za olajšanje dostopa na trge evropskim izvoznikom“ (KOM(2007)0183),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „O konkurenčnosti industrij kovin – prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta“ (KOM(2008)0108),

—

ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih dne 15. septembra 1995 na četrti svetovni konferenci Združenih narodov o ženskah,

—

ob upoštevanju poročila Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) z naslovom „Livestock's Long Shadow“, objavljenega leta 2006,

—

ob upoštevanju dela v okviru konference Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD) ter sporazuma iz Akre in deklaracije iz Akre, sklenjenih na dvanajsti mednarodni konferenci UNCTAD 25. aprila 2008 v Akri v Gani,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Tematska strategija trajnostne rabe naravnih virov“, objavljenega dne 21. decembra 2005 (KOM(2005)0670),

—

ob upoštevanju deklaracije vrha G8 o rasti in odgovornosti v svetovnem gospodarstvu, podpisane v Heiligendammu dne 7. junija 2007, zlasti njenega poglavja o odgovornosti za surovine: preglednost in trajnostni razvoj, po katerem so svobodni, pregledni in odprti trgi bistveni za svetovno rast, stabilnost in trajnostni razvoj,

—

ob upoštevanju četrtega poročila skupine na visoki ravni za konkurenčnost, energetiko in okolje z dne 11. junija 2007, ki podpira razvoj politike surovin, ki bi temeljila na dobro delujočem svobodnem in poštenem svetovnem trgu za surovine in bi se posluževala trgovinske politike, zlasti mednarodnih večstranskih in dvostranskih dogovorov, za zagotovitev, da bi EU in tretje države podpirale odprte in neizkrivljene trge,

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A6-0134/2008),

A.

ker je treba surovine in izdelke razumeti kot kmetijske živilske izdelke, osnovne kmetijske izdelke, kovine, rude in energente, ki služijo kot vložek v industrijskih procesih, bodisi v predelani, nepredelani ali reciklirani obliki, kot so odpadki,

B.

ker je indeks cen za blago, ki ni gorivo, od leta 2002 zrasel za 159 %, ker so cene kovin in mineralov zrasle za 285 %, cene kmetijskih surovin pa za 133 %,

C.

ker je gospodarstvo EU v veliki meri odvisno od uvoza surovin iz tretjih držav, dostop do surovin pa ima bistveno vlogo za zagotovitev konkurenčnosti EU,

D.

ker je nedavno zvišanje cen surovin privedlo do pomanjkljive gospodarske rasti v Evropski uniji in ogroža njeno konkurenčnost,

E.

ker se v prihodnje pričakuje dodatno povečanje povpraševanja po surovinah na svetovni ravni; ker bo do tega prišlo zaradi gospodarske rasti v državah v vzponu,

F.

ker so se v preteklosti kratkoročna nihanja cen surovin in izdelkov pokazala kot izjemno nestanovitna ter se sčasoma še poslabšala, to pa spremlja menjavanje obdobij prevelike proizvodnje in obdobij pomanjkanja,

G.

ker nedavna zvišanja cen na mednarodnih trgih ne smejo zakriti dejstva, da cene surovin in izdelkov v primerjavi s cenami končnih izdelkov kažejo dolgoročen trend upadanja,

H.

ker ta zvišanja cen – zlasti, ko do njih pride zaradi industrije držav v vzponu – pomenijo izziv za konkurenčnost proizvodne industrije EU in sprožajo dolgoročna vprašanja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s surovinami,

I.

ker 95 od 141 držav v razvoju s proizvodi ustvari najmanj 50 % svojih prihodkov iz izvoza,

J.

ker je Evropska unija med glavnimi akterji v mednarodni trgovini s surovinami in izdelki, zlasti kot neto uvoznik surovin,

K.

ker sta konkurenčnost in gospodarski razvoj Evropske unije zaradi značilnosti evropske industrijske baze zelo odvisna od uvoza surovin,

L.

ker obstaja veliko primerov politik in ukrepov, ki so jih uvedle tretje države, ter trend ustvarjanja ovir za svoboden in pravičen dostop do surovin v državah v vzponu, katerih posledica je omejevanje dostopa industrijam EU do surovin in izdelkov,

M.

ker ima krepitev raziskav in inovacij pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostnih zalog surovin,

N.

ker se v sistemih STABEX, SYSMIN in FLEX kažejo pretekli in sedanji napori Evropske unije za podporo državam v razvoju, ki jih je prizadela nestabilnost cen in prihodkov,

O.

ker so nedavna zvišanja cen na mednarodnih trgih s surovinami in izdelki posledica občutnega povečanja povpraševanja v državah v vzponu, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, spremenjenih podnebnih razmer, nekaterih omejevalnih praks nekaterih držav izvoznic ter razcveta trga z biogorivi, živinoreje, pa tudi špekulacij na trgu vrednostnih papirjev,

P.

ker ženske predstavljajo veliko večino revnega prebivalstva sveta in je njihovo preživetje pogosto odvisno od pridobivanja, proizvodnje in predelave surovin in izdelkov,

Q.

ker je mednarodna skupnost izrazila potrebo po mednarodnih prizadevanjih za izkoreninjenje revščine s konkretnimi cilji, določenimi v okviru razvojnih ciljev tisočletja, ki jih je treba izpolniti pred letom 2015; ker je treba ključnemu pomenu, ki ga imajo izdelki za države v razvoju, posvetiti dovolj pozornosti,

R.

ker lahko s spodbujanjem dobrega upravljanja trajnostno izkoriščanje naravnih virov zmanjša revščino in pospeši gospodarsko rast; ker šibko upravljanje v državah, bogatih z naravnimi viri, tudi lahko privede do revščine, korupcije in sporov,

S.

ker sta ohranjanje biološke raznovrstnosti in razpoložljivost obdelovalnih površin bistvena elementa za prihodnost katerega koli gospodarstva na svetu; ker je treba to upoštevati pri vseh oblikah pridobivanja surovin,

T.

ker se deloma zaradi človekove dejavnosti spreminja podnebje; ker pridobivanje, proizvodnja in predelava surovin in izdelkov povzroča znatne emisije toplogrednih plinov; ker se industrija EU sooča z vse večjimi omejitvami pri obravnavanju tega vprašanja na račun njene konkurenčnosti,

U.

ker Evropska unija še nima usklajene strategije za soočanje z izzivi konkurenčnosti svojega gospodarstva zaradi okrepljene konkurence pri dostopu do surovin,

1.

poziva Komisijo in trgovinske partnerje EU, naj pri vseh pogajanjih o trgovinskih sporazumih resno upoštevajo zahteve glede podnebnih sprememb, ki narekujejo naglo zmanjšanje črpanja in izkoriščanja naravnih virov, ter naj spodbujajo širjenje tehnologije, ki je energijsko varčna, obnovljiva in učinkovito izrablja vire;

2.

priznava, da je dostop do surovin in izdelkov bistven za gospodarstvo EU zaradi pomanjkanja notranje oskrbe s številnimi surovinami;

3.

je zaskrbljen zaradi predvidenega povečanja povpraševanja po surovinah na svetovnih trgih; je zaskrbljen zaradi omejitev zmogljivosti raziskovanja za bližnjo prihodnost; je seznanjen z omejeno udeležbo evropskih podjetij pri raziskovanju surovin v tretjih državah;

4.

je zaskrbljen zaradi težnje po omejitvi prostega dostopa do surovin v tretjih državah z ukrepi, ki izkrivljajo trgovino, vendar priznava pravico držav, da po potrebi omejijo dostop do svojih surovin iz okoljskih razlogov ali za reševanje kritičnega pomanjkanja preskrbe; to pravico je treba uveljavljati v povezavi z drugimi notranjimi ukrepi;

5.

je zaskrbljen zaradi tistih investicijskih dejavnosti, usmerjenih v boljši dostop do surovin, ki niso skladne s standardi pravične in proste konkurence ter z načeli dobrega upravljanja in trajnosti;

6.

poziva Komisijo, naj spodbuja naložbe v raziskave in razvoj v tehnologijah za reciklažo surovin ter za učinkovito in gospodarno rabo surovin; poziva Komisijo in države članice, naj temu cilju v svojih raziskovalnih dejavnostih pripišejo večji pomen;

7.

poziva Komisijo, naj se spoprime z vprašanjem prostega in pravičnega dostopa do surovin v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO); poziva Komisijo, naj si dejavno prizadeva za doseganje cilja večstranske odprave ukrepov, ki izkrivljajo trgovino, v sektorju surovin, pri tem pa v celoti upošteva omejitve, osnovane na razvoju najmanj razvitih držav;

8.

poziva Komisijo, naj začne pogajanja za nediskriminatoren dostop do trgov surovin v vseh dvostranskih pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini v zameno za dostop do tehnologij, ki so varčne, obnovljive in učinkovito izrabljajo vire; določa cilj, da se opustijo vsi ukrepi, ki izkrivljajo trgovino in vodijo k povečanju rabe in porabe surovin kot pomemben cilj v vseh možnih dogovorih, ob polnem upoštevanju razvojnih ciljev;

9.

poziva Komisijo, naj vprašanje surovin vključi v strategijo za dostop do trga; pozdravlja posvetovanje o preskrbi s surovinami; poziva Komisijo, naj izdela usklajeno strategijo za preskrbo s surovinami; opozarja, da je treba Parlament vključiti v vse faze teh dejavnosti;

10.

obžaluje, da so se mnoge države v razvoju in najmanj razvite države ujele v proizvodnjo in izvoz surovin in izdelkov, katerih nestabilne cene se dolgoročno znižujejo, to pa resno ovira blaženje revščine in uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, vendar priznava, da je povišanje cen izdelkov prispevalo k znatnemu izboljšanju zunanjih računov nekaterih držav v razvoju, ki so odvisne od primarnih proizvodov; poudarja priložnosti za države proizvajalke, ki izhajajo iz lastnega odkrivanja nahajališč surovin in upravljanja z njimi, če se spoštujejo temeljna pravila preglednosti in pravične konkurence;

11.

poziva Komisijo, naj si prizadeva za učinkovito odpravo vzrokov za izkrivljanje, tako da odločno izpostavi ta vprašanja v dvostranskih posvetovanjih in pogajanjih ter naj spodbuja razvoj novih pravil Svetovne trgovinske organizacije na večstranski ravni;

12.

podpira tekoča prizadevanja v državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih, za večjo razvejanost gospodarstva in razvoj gospodarskih dejavnosti v zahtevnejših fazah proizvodnega procesa, za vključitev predelave in trženja ter za povečanje kakovosti, produktivnosti in proizvodnje izdelkov z višjo dodano vrednostjo; poziva Komisijo, naj, kadar je to potrebno, podpre razvoj nacionalnih izdelkov in strategije za večjo razvejanost gospodarstva s sredstvi iz Evropskega razvojnega sklada;

13.

meni, da je vzpostavitev regionalnih gospodarskih okvirjev in povečano regionalno sodelovanje med državami v razvoju izredno pomembno za trajnostni gospodarski razvoj teh držav; v zvezi s tem poudarja pomen trgovine jug-jug za gospodarski razvoj teh držav;

14.

meni, da je treba dolgoročno pospeševati regionalno gospodarsko in trgovinsko sodelovanje, kar bi lahko privedlo do sporazumov o prosti trgovini; hkrati opaža, da se sporazumi o prosti trgovini v različnih regionalnih okvirih soočajo s težavami; meni, da bi moral sporazum o prosti trgovini EuroMed imeti prednost glede na pomen trgovine s surovinami v tej regiji;

15.

spodbuja države v razvoju, zlasti najmanj razvite države, naj povečajo potrebne investicije ter okrepijo razvejanost gospodarstva z izboljšano infrastrukturo in s krepitvijo zmogljivosti institucij, spodbujanjem dobrega upravljanja pri vodenju gospodarskega razvoja ter z olajšanjem dostopa in distribucije izdelkov malih proizvajalcev na lokalne trge, kar bo tudi okrepilo regionalno povezovanje in ekonomije obsega; poziva Komisijo, naj uporabi „'pomoč za trgovino“ kot pomembno sredstvo za razvoj ter naj okrepi obstoječe mehanizme prenosa tehnologije, zlasti kot sredstvo za soočanje s podnebnimi spremembami; poziva Komisijo, naj spodbuja preglednost dohodka iz surovin prek programov, kot je pobuda za preglednost v ekstraktivni industriji;

16.

spodbuja Komisijo in podjetja EU, naj podpirajo prenos okolju prijazne tehnologije in vlagajo vanj;

17.

meni, da mora izid razvojne agende iz Dohe zagotoviti pravične, uravnotežene in enakopravne obveznosti na vseh trgih s surovinami, ki bodo prispevale k odpiranju trgov;

18.

priznava, da bi razplet pogajanj o razvojni agendi iz Dohe znatno zmanjšal povečevanje tarif; opaža, da je Evropska unija postopoma že odpravila tarife za kmetijske proizvode iz najmanj razvitih držav (prek pobude Vse razen orožja) in iz številnih držav AKP (prek sporazumov o gospodarskem partnerstvu) ter podpira države v razvoju pri oblikovanju in uveljavljanju pravil v zvezi s posebnimi izdelki in učinkovitimi varovalnimi mehanizmi za trajnost njihovih trgov in proizvodnje;

19.

poziva države članice EU in partnerje po vsem svetu, tudi države v vzponu, naj sprejmejo osnovne delovne standarde Mednarodne organizacije dela ter ustrezne smernice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, zlasti v zvezi z odkrivanjem in prečiščevanjem surovin; meni, da je udeležba civilne družbe in nacionalnih parlamentov ključna za dosego trajnostnega okoljskega in družbeno-gospodarskega razvoja;

20.

priznava, da špekulacije močno vplivajo na določanje cen surovin in izdelkov, njihova posledica pa je vse večja nestanovitnost;

21.

poziva Komisijo, naj izvaja celovito in uravnoteženo strategijo na področju dostopa do surovin, ob upoštevanju interesov industrije EU in držav v razvoju;

22.

poziva Komisijo, naj pregleda svoj načrt kompenzacijskega financiranja (FLEX), da zagotovi njegovo odzivnost in učinkovitost pri pomoči državam v razvoju, zlasti najmanj razvitim; meni, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe na nacionalni ravni, da se podpre delo, ki ga opravlja UNCTAD;

23.

poziva Komisijo, naj zbira podatke in izdela statistike o dejanski mednarodni trgovini s surovinami in izdelki; meni, da je treba pridobiti jasno sliko svetovnih trgovinskih tokov na področju izdelkov in surovin, ki ni prirejena s popolnoma špekulativnimi transakcijami, da bi bolje usmerili ukrepe gospodarske politike;

24.

se zaveda, da je liberalizacija trgovine s kmetijskimi živilskimi izdelki in primarnimi kmetijskimi izdelki manjše kmetovalce v državah v razvoju, zlasti najmanj razvitih, izpostavila mnogim novim izzivom; manjši kmetovalci so po večini ženske, zato ima lahko ta izpostavljenost nesorazmerno negativen učinek nanje, če se ne bodo mogle soočati z zunanjo konkurenco;

25.

poudarja, da je pravica do hrane temeljna pravica ter da je treba izboljšati stalen dostop vseh ljudi do zadostnih količin hrane za aktivno in zdravo življenje;

26.

zato močno priporoča, da se na evropski in mednarodni ravni sprejmejo vsi potrebni ukrepi, da se zagotovijo zmerne cene hrane za takojšen izhod iz prehrambene krize; dolgoročno je treba zagotoviti zadostno ureditev za boljše soočanje s špekulativnimi dejavnostmi; poleg tega priporoča, da se raziščejo pristojnosti nacionalnih in mednarodnih nadzornih organov na področju prehrambenih izdelkov, da bi v prihodnosti zagotovili stabilne in varne trge s hrano in preprečili poseganje špekulacij v pravico do hrane;

27.

pozdravlja vzpostavitev delovne skupine ZN z visokimi pooblastili, ki obravnava sedanjo prehrambeno krizo in njen vpliv na revščino; spodbuja svetovne voditelje, naj se udeležijo Konference na visoki ravni o svetovni varnosti preskrbe s hrano, ki bo v Rimu od 3. do 5. junija 2008;

28.

podpira države v razvoju v njihovih prizadevanjih, da lokalnemu prebivalstvu zagotovijo preskrbo s hrano; meni, da je treba še dodatno okrepiti delovanje politik, da se bo omogočilo oblikovanje nacionalnih pravil in ukrepov za razvoj tega sektorja ter pomoč ženskam, ki nosijo glavno odgovornost za preživljanje svojih družin in lokalnih skupnosti;

29.

priznava, da bodo zvišane cene kmetijskih živilskih in drugih izdelkov morda škodljivo vplivale na varnost preskrbe s hrano in dejanski dostop do hrane v državah v razvoju, hkrati pa med najrevnejšimi ljudmi teh držav obstaja tveganje lakote, podhranjenosti ali s prehrano povezanih nemirov; nujno zahteva povečanje humanitarne pomoči za ublažitev krize, povezane s prehrano, saj ta ogroža življenja 100 milijonov oseb;

30.

poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bodo večstranski, regionalni in dvostranski sporazumi o trgovini, ki jih podpiše Evropska unija, v skladu s cilji trajnostnega razvoja; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne zakonodajne ukrepe za zagotovitev integracije presoj vplivov trgovine na trajnost pri oblikovanju trgovinske politike EU, zlasti z vidika podnebja, spola in trajnostnega razvoja;

31.

pozdravlja najavo Komisije, da bo leta 2008 predstavila sporočilo, namenjeno izboljšanju pogojev dostopa do mineralov in sekundarnih surovin na ravni EU in na mednarodni ravni;

32.

je seznanjen z vse večjo kritiko glede gospodarske in okoljske koristi pridelave biogoriv; poziva Komisijo, naj spodbuja raziskave in inovacije o trajnostni preskrbi s surovinami prek učinkovitega pridobivanja virov ter razvoja, uporabe materialov in ponovne uporabe izrabljenih materialov;

33.

meni, da mora pridobivanje, zbiranje in proizvodnja surovin in izdelkov potekati v skladu z načelom trajnosti, ki upošteva naravne procese ekosistemov in jih ne spreminja;

34.

poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za dosego mednarodnega sporazuma o virih, ki so predmet spora, katerega osnovni cilj bo prepoved vse trgovine z viri, ki so vzrok ali posledica oboroženih sporov; medtem vztraja pri oblikovanju uredbe, ki prepoveduje trženje virov, ki so predmet spora, v Evropski uniji ter poziva vse države, ki so vpletene v trgovino z diamanti, naj v celoti podprejo Kimberleyev sistem certificiranja za mednarodno trgovino s surovimi diamanti; poziva k spodbujanju preglednosti prek pobude za preglednost v ekstraktivni industriji in drugih pobud;

35.

ponovno poziva Svet in Komisijo, naj spodbujata pravično trgovino in druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k dvigovanju družbenih in okoljskih standardov s podpiranjem malih in obrobnih proizvajalcev v državah v razvoju; spodbuja državne organe v Evropski uniji, naj merila o pravični trgovini in trajnostna merila vključijo v svoja javna naročila in nabavne politike;

36.

je zaskrbljen, ker je vse večji delež zemeljskih virov namenjen živinoreji; opozarja na zgoraj navedeno poročilo Organizacije za prehrano in kmetijstvo z naslovom „'Livestock's Long Shadow“, objavljeno novembra 2006, ki ocenjuje, da mesna industrija in živinoreja prispevata 18 % vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov, ki med drugim pospešujejo krčenje gozdov v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj v tem sektorju ustrezno ukrepa in v okviru mednarodnih pogajanj o podnebju vzpostavi spodbujevalne mehanizme za preprečevanje krčenja gozdov;

37.

meni, da bi bilo treba pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji, katere namen je okrepiti upravljanje z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti v ekstraktivnem sektorju, izvajati na svetovni ravni, da bi zagotovili boljše priložnosti za države v razvoju, tako da bi prejele ekvivalentno vrednost njihovih naravnih virov;

38.

poudarja, da visoke cene nafte dodatno spodbujajo potrebo po nujnem in drugačnem pristopu v energetski politiki, s ciljem povečati energetsko učinkovitost in rabo energetskih virov, tudi obnovljivih;

39.

se zaveda, da bodo podnebne spremembe najbolj prizadele skupnosti, ki se že zdaj soočajo z znatnimi družbenimi in gospodarskimi težavami; razume, da so ženske še posebno ranljiva skupina; spodbuja prizadevanja za prilagajanje na lokalni ravni z ustrezno finančno in tehnično mednarodno podporo;

40.

je zaskrbljen, da Kitajska ne dovoljuje tujim podjetjem, da bi imela večinski delež v sektorjih, kot je jeklo, in je uvedla različne mehanizme, ki omejujejo izvoz kovin in surovin ali zagotavljajo vladno podporo za njihov nakup od zunanjih virov; priznava, da take prakse povzročajo resne težave interesom industrije EU pri spoštovanju ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in pri izvozu tehnologije, ki je energetsko varčna, obnovljiva in učinkovito izrablja vire, in da je to je treba rešiti z uporabo vseh razpoložljivih instrumentov, tudi z olajšanjem prenosa tehnologij na politični in finančni ravni;

41.

poudarja, da ima nova trgovinska politika nekaterih držav v vzponu, zlasti Kitajske, ki iščejo surovine po vsem svetu, zlasti v Afriki, velik in negativen vpliv na svetovno zanesljivost dostopa do izdelkov; poudarja, da je potrebno preseči sedanji pristop, ki temelji na dvostranskem odnosu med državami in zanemarja sklicevanje na človekove pravice, družbeno odgovornost gospodarskih družb ter okoljske in socialne standarde, v prid večstranskemu pristopu, ki bi temeljil na merilih zadostnosti in trajnosti uporabe virov;

42.

pozdravlja pobudo Komisije, da še naprej uporablja vse obstoječe instrumente za spoprijemanje s trgovinskimi praksami, ki kršijo mednarodne trgovinske sporazume, kot je napovedano v njenem zgoraj omenjenem sporočilu o konkurenčnosti industrij kovin;

43.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter ustreznim mednarodnim organizacijam, kot so Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), Svetovna trgovinska organizacija (STO), Svetovna banka, Skupni sklad za osnovne proizvode in Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO).