15.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 305/48

—

poudarja, da je optimalno vključevanje migrantk in migrantov, tudi zaradi njihove vloge pri vzgoji, ključnega pomena tudi za učinkovito vključevanje druge in tretje generacije oseb tujega porekla, če upoštevamo vlogo žensk v družbenem razvoju;

—

poudarja, da je pri vključevanju potrebno vzajemno spoštovanje dolžnosti in temeljnih pravic posameznika, ki so del evropskega pravnega reda;

—

poudarja ključno vlogo, ki jo imajo na tem področju javne storitve, zlasti na lokalni in regionalni ravni, ter njihovo zmožnost, da ustvarjajo mreže med storitvami ter z lokalnimi skupnostmi, združenji migrantk in prostovoljnimi organizacijami;

—

izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje šolskega neuspeha in predčasne prekinitve šolanja mladih deklet tujega porekla, ki so pri izbiri izobraževanja in poklica prikrajšane in ki jih včasih omejujejo njihove družine, kulturni predsodki ali težke finančne razmere; meni, da je za vzpostavitev enakopravnosti deklet (in fantov) iz priseljenih družin v šolskem sistemu pomembno, da se starši seznanijo s šolskim sistemom in imajo tako možnost sprejemati premišljene odločitve o izobraževanju svojih otrok, zlasti hčera, ki so v skladu z njihovim individualnim potencialom in željami in ki presegajo meje stereotipov, ter meni, da so potrebni ukrepi za ozaveščanje in vključevanje vseh udeleženih, da bi resnično zagotovili enake možnosti.

Poročevalka

:

Sonia MASINI (IT/PES), predsednica pokrajine Reggio Emilia

1.

pozdravlja zaprosilo Komisije za pripravo predhodnega mnenja tudi z vidika evropskega leta enakih možnosti za vse in evropskega leta medkulturnega dialoga 2008;

2.

poudarja, da je treba razviti strukturirano evropsko politiko priseljevanja, ki bo vsebovala instrumente, usklajene med državami ter lokalnimi in regionalnimi skupnostmi, ter ukrepe za področje zakonitega priseljevanja. Cilj takšne politike je spodbujati vključevanje priseljencev, ki spoštujejo zakone države gostiteljice, in okrepiti boj proti nezakonitemu priseljevanju ter s tem povezanim kršitvam;

3.

opozarja, da Komisija v sporočilu o skupnem programu za vključevanje priznava, da je pri vsakem ukrepu treba upoštevati vidik enakosti spolov ter položaj mladih priseljencev in otrok;

4.

poudarja, da je optimalno vključevanje migrantk in migrantov, tudi zaradi njihove vloge pri vzgoji, ključnega pomena tudi za učinkovito vključevanje druge in tretje generacije oseb tujega porekla, če upoštevamo vlogo žensk v družbenem razvoju;

5.

opozarja, da je v mnenju o načrtu politike zakonitega priseljevanja že opozoril na zaskrbljenost lokalnih in regionalnih skupnosti zaradi problemov v zvezi z enakostjo spolov. Tako je treba upoštevati dejstvo, da so ženske zaradi svojega spola ter etničnega in geografskega izvora, pa tudi iz drugih razlogov, navedenih v členu 13 Pogodbe ES, lahko žrtve diskriminacije;

6.

znova opozarja, da je treba zagotoviti učinkovito pravno varstvo proti diskriminaciji, razmisliti o prihodnjih ukrepih, ki bodo dopolnjevali trenutni pravni okvir, v politike Unije zakoreniniti načeli nediskriminacije in enakih možnosti za vse, spodbujati inovacije in dobro prakso, izboljšati ozaveščenost vpletenih strani in prebivalstva države gostiteljice in sodelovanje z njimi ter se boriti proti diskriminaciji in socialni izključenosti mnogih etničnih manjšin;

7.

znova poudarja, da je vključevanje dvosmeren proces, pri katerem sodelujejo tako skupnosti države gostiteljice kot tudi migrantke same, in sicer kot posameznice ali kot članice svoje narodnostne skupnosti, ter da je ozaveščenost treba izboljšati tako v priseljenskih skupnostih kot tudi v skupnostih države gostiteljice;

8.

poudarja, da je pri vključevanju potrebno vzajemno spoštovanje dolžnosti in temeljnih pravic posameznika, ki so del evropskega pravnega reda in ki jih priznavajo Evropska konvencija o človekovih pravicah, skupne ustavne tradicije držav članic, Listina o temeljnih pravicah Evropske unije in Splošna deklaracija ZN o človekovih pravicah;

9.

ugotavlja, da lahko v primeru migrantk pride do konflikta med individualnimi pravicami in pravico do kulturne in verske identitete, in meni, da je treba pravico do kulturne in verske identitete varovati, pod pogojem, da ravnanja, ki so izraz te identitete, ne kršijo neodtujljivih temeljnih pravic in temeljijo na svobodnih in zavestnih odločitvah žensk ter da jih k temu ne prisilijo družina ali družba, kateri pripadajo ali iz katere izvirajo;

10.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti veliko izkušenj s politikami na področju sprejema migrantk, posredovanja, njihovega dostopa do trga dela in socialnega varstva ter z bojem proti različnim vrstam izkoriščanja in nasilja, ki so lahko koristne pri oblikovanju novih evropskih strategij in programov; prav tako poudarja, da je vključevanje združenj migrantk in drugih predstavnic tovrstnih skupin migrantk v stalni dialog z regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter zastopanje teh skupin v upravi nujno potrebno, da bi lahko razvili uspešne strategije in programe;

11.

zato v skladu s stališčem Evropskega parlamenta poziva države članice in Evropsko unijo, naj ta prizadevanja podprejo s finančnimi in – na podlagi izmenjave informacij in dobrih praks – človeškimi viri;

12.

izrecno pozdravlja odobritev okvirnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov ter zlasti predviden sklad za vključevanje, pri katerem je treba upoštevati vidik enakosti spolov ter najboljše možno vključevanje žensk vseh starosti, mladih priseljencev in otrok iz priseljenskih družin;

13.

ponavlja zahtevo, ki jo je izrazil že v mnenju o načrtu politike zakonitega priseljevanja, da je treba pri upravljanju sklada za vključevanje upoštevati posebne potrebe lokalnih in regionalnih skupnosti ter jim omogočiti aktivno in konstruktivno sodelovanje pri pogajanjih o nacionalnih programih in operativnih načrtih;

14.

poudarja bistven prispevek organiziranih skupin migrantk in nevladnih organizacij;

15.

poudarja, da so za spodbujanje pravic migrantk pomembni ukrepi, ki se izvajajo skupaj z državami izvora, ter poziva Komisijo in države članice, naj podprejo ukrepe, ki jih lokalne in regionalne skupnosti izvajajo skupaj z državami izvora ter njihovimi lokalnimi in regionalnimi skupnostmi, da bi določili ustrezne kazalnike;

16.

opozarja na velik pomen razlikovanja spolov pri uporabi jezika.

17.

poudarja, da ni natančnih statistik o priseljevanju v Evropsko unijo, zlasti o nezakonitem priseljevanju in vseh oblikah nepravilnosti pri zaposlovanju;

18.

meni, da je pri zbiranju podatkov nujno treba upoštevati neobvezujoče spremenljivke enakosti spolov in oblikovati kazalnike neenake obravnave moških in žensk;

19.

opozarja na možnost analize podatkov, ki so bili zbrani na lokalni in regionalni ravni ter so nujno potrebni za izvajanje decentraliziranih politik in zagotavljanje učinkovitega pristopa k pojavu migracij.

20.

ugotavlja, da socialne in zdravstvene storitve za migrantke pogosto pomenijo prvi stik z javnimi storitvami in pravili družbe države gostiteljice, ter meni, da je za zmanjševanje razlik v zdravstvu nujen boj proti dejansko obstoječim oblikam diskriminacije;

21.

poudarja, da morajo imeti vse migrantke in migranti dostop do zdravstvenih pregledov in preventivnih ukrepov ustreznih služb; poudarja tudi, da je treba na podlagi objektivnih raziskav specifičnih zdravstvenih problemov oblikovati in financirati ustrezne socialne in zdravstvene programe za zdravljenje ponavljajočih se bolezni med migranti;

22.

poudarja, da je treba okrepiti obveščanje in ozaveščanje na področju zdravja za osebe tujega porekla, zlasti ženske, in meni, da je treba uvesti oblike svetovanja, pri katerih se bodo bolj upoštevale individualne in kulturne posebnosti. Razmisliti bi bilo treba o instrumentih, kot so jezikovno in kulturno posredovanje ter dialog, tako s posamezniki in skupinami kot tudi z združenji. Spoštovanje kulturne raznolikosti mora temeljiti na temeljni pravici žensk do zdravja in samoodločanja (zlasti na področjih zdravja in spolnosti);

23.

zato podpira uvedbo usmerjenih ukrepov za obveščanje, preprečevanje, podporo in ozaveščanje s ciljem boriti se proti vsem diskriminatornim in/ali ponižujočim praksam ali tradicijam ter izkoristiti učinkovite in visokokakovostne instrumente za preprečevanje in spodbujanje, ki se uporabljajo v različnih državah članicah ter na lokalni in regionalni ravni in imajo vlogo mostu/dialoga ter multidisciplinarni in medkulturni značaj (npr. jezikovno ali kulturno posredovanje, tečaji predporodne priprave, pobude za socialno udeležbo migrantk, medkulturno svetovanje itd.);

24.

poudarja ključno vlogo, ki jo imajo na tem področju javne storitve, zlasti na lokalni in regionalni ravni (npr. družinsko svetovanje), ter njihovo zmožnost, da ustvarjajo mreže med storitvami ter z lokalnimi skupnostmi, združenji migrantk in prostovoljnimi organizacijami, tj. s terciarnim sektorjem;

25.

meni, da je treba razširjati dobre prakse na socialnem in zdravstvenem področju ter oblikovati pravi evropski register politik odličnosti in dobrih praks na tem področju.

26.

poudarja, da so mladi ključni dejavnik, od katerega bo v prihodnosti odvisno vključevanje, tudi z vidika pomembne posredovalne funkcije med družbo, v kateri odraščajo, in družino, iz katere izvirajo;

27.

poudarja, da je treba izvajati posebne in ustrezne ukrepe za zagotavljanje popolne vključitve priseljencev v izobraževalni sistem države gostiteljice (predvsem učenje jezikov), zlasti v začetnem obdobju njihovega bivanja;

28.

opozarja, da je učne načrte treba oblikovati tako, da bodo odražali raznolikost;

29.

opozarja na ugotovitve v mnenju o načrtu politike zakonitega priseljevanja glede visoke stopnje šolskega neuspeha v mnogih državah EU pri mladih tujega porekla ter na predlog, da se uvedejo posebni finančni in politični instrumenti za reševanje teh problemov; še posebej poudarja, da si je treba prizadevati, da bodo vsi mladi lahko uresničili svoje cilje in razvili svoj potencial, in opozarja, da je treba posebno pozornost posvetiti šolskemu uspehu in možnostim deklet za izobraževanje; tesno sodelovanje med učitelji in starši in obsežne informacije o izobraževalnem sistemu bi morali zagotoviti, da se individualni potencial deklet prepozna in spodbuja v skladu z njihovimi željami in potrebami;

30.

opozarja na poseben položaj migrantk vseh starosti, zlasti mladih deklet tujega porekla, ki so včasih razdvojene med kulturno identiteto svojih družin in privlačnostjo novih identitet, ki jih ponujajo družbe, v katerih odraščajo, ter poudarja, da jim je treba nameniti posebno pozornost, saj se lahko izkažejo kot eden resničnih stebrov nove Evrope;

31.

izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje šolskega neuspeha in predčasne prekinitve šolanja mladih deklet tujega porekla, ki so pri izbiri izobraževanja in poklica prikrajšane in ki jih včasih omejujejo njihove družine, kulturni predsodki ali težke finančne razmere; meni, da je za vzpostavitev enakopravnosti deklet (in fantov) iz priseljenih družin v šolskem sistemu pomembno, da se starši seznanijo s šolskim sistemom in imajo tako možnost sprejemati premišljene odločitve o izobraževanju svojih otrok, zlasti hčera, ki so v skladu z njihovim individualnim potencialom in željami in ki presegajo meje stereotipov, ter meni, da so potrebni ukrepi za ozaveščanje in vključevanje vseh udeleženih, da bi resnično zagotovili enake možnosti;

32.

podpira zahtevo Evropskega parlamenta v resoluciji o priseljevanju žensk, da je treba spodbujati dostop mladih migrantk k celostnemu programu dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja (2007-2013);

33.

meni, da je treba v okviru oblikovanja mladinskih politik razviti ukrepe, ki upoštevajo tudi kulturno raznolikost mladih tujega porekla in vidik enakosti spolov, izkoristiti njihov potencial kot vir posredovanja med kulturami ter spodbujati ustanavljanje forumov za medkulturni dialog in združevanje žensk;

34.

poudarja, da je komunikacija, zlasti prek medijev, izredno pomembna pri vključevanju migrantk, in poziva k spodbujanju ukrepov v zvezi z mediji, da bo mogoče izkoristiti njihov potencial, zapolniti informacijske vrzeli tako med priseljenci kot med prebivalci države gostiteljice ter tako premagati stereotipe in predsodke;

35.

zato ponavlja, kako koristno je najti načine za sodelovanje z mediji (s spodbujanjem prostovoljnih kodeksov ravnanja za novinarje), kar je izrazil že v svojem mnenju o sporočilu Skupni program za vključevanje.

36.

poudarja, da je treba spodbujati dostop migrantk k zaposlovanju in poklicnemu usposabljanju, med drugim s pozitivnimi ukrepi za boj proti različnim oblikam diskriminacije in za odstranitev ovir, da bi enake možnosti postale resničnost;

37.

opozarja, da so migrantke pogosto zaposlene na slabo plačanih, nizko kvalificiranih delovnih mestih za določen čas, v sivi ekonomiji ali nezakonitih dejavnostih, zato poziva Komisijo, naj pripravi študijo, ki bo proučila to vprašanje, in predlaga priporočila za reševanje tega problema;

38.

poudarja pomen ukrepov za priznavanje poklicnih kvalifikacij in sposobnosti ter izobrazbe, ki so jih migrantke pridobile v svojih državah izvora;

39.

potrjuje svojo podporo cilju Komisije, da pripravi splošno okvirno direktivo o pravicah državljanov tretjih držav, ki so zakonito zaposleni v eni izmed držav članic, in da v okviru tega obravnava tudi problem priznavanja diplom in poklicnih kvalifikacij;

40.

ugotavlja, da so priseljenke, zlasti v nekaterih državah članicah, v glavnem zaposlene na področju nege in pomoči v gospodinjstvu, kar spreminja razmere v evropskem socialnem skrbstvu, ter Komisijo poziva, naj prouči ta pojav ter razmisli o oblikovanju posebnih instrumentov;

41.

poudarja, da je treba tako v državi izvora kot državi gostiteljici tudi na gospodarskem področju spodbujati neodvisnost in podjetništvo žensk s posebnimi ukrepi, npr. mikrokrediti;

42.

pozdravlja, da druga izdaja Priročnika o vključevanju namenja pozornost ukrepom za podporo podjetništva priseljencev, in meni, da so takšni ukrepi bistven prispevek k dejanski neodvisnosti žensk, ter poziva Komisijo, naj podpre primerne pobude, na primer poklicno in jezikovno izobraževanje v državah izvora;

43.

opozarja na posebne probleme zaposlenih priseljenk z otroki in s tem povezano potrebo po ukrepih za spodbujanje združljivosti poklicnega in družinskega življenja in poudarja, da so se na lokalni in regionalni ravni izvajale pomembne pobude, med drugim skupaj z združenji žensk in prostovoljnimi organizacijami, ter poziva Komisijo, naj podpre takšne pobude;

44.

ugotavlja, da uveljavljanje pravic žensk v praksi pogosto ovirajo težave s prevozom in mobilnostjo, deloma zaradi kulturnih omejitev skupnosti, iz katerih izvirajo, ter Komisijo in države članice poziva, da podprejo prizadevanja za neodvisnost glede prevoza (na primer s tečaji za pridobitev vozniškega dovoljenja);

45.

opozarja, da delo na črno prispeva k izkoriščanju žensk, in podpira ukrepe za boj proti delu na črno in njegovo izkoreninjenje;

46.

poudarja, da je treba predvideti primerne preventivne ukrepe za boj proti nezakonitemu zaposlovanju in za pravično ravnanje z žrtvami takšnih praks, ter ugotavlja, da je Komisija nedavno predložila predlog direktive o enotnih sankcijah zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence ali zakonite priseljence zaposlujejo nezakonito;

47.

v skladu z mnenjem o načrtu politike zakonitega priseljevanja ponavlja svoj poziv Komisiji in državam članicam, naj sprejmejo ukrepe, ki bodo priseljencem olajšali pošiljanje denarja in spodbujali uporabo teh sredstev za produktivne naložbe v njihovih državah izvora.

48.

ugotavlja, da so nekatere priseljenke lahko še posebej močno izpostavljene oblikam izkoriščanja, kršenja temeljnih pravic ter fizične in psihične prisile, in se strinja z Evropskim parlamentom, da kulturni ali verski razlogi nikakor ne morejo upravičevati teh nedopustnih praks;

49.

zato se pridružuje pozivu Evropskega parlamenta državam članicam, naj z učinkovitimi ukrepi nemudoma začnejo reševati problem nasilja nad ženskami in se boriti proti vsem oblikam takšnega nasilja v skladu z nacionalnimi zakonodajami, mednarodnimi predpisi in pravom EU, ter meni, da je pomembno obsežno informiranje o teh predpisih in določbah, da se jih bodo migranti tudi zavedali;

50.

poziva Komisijo, naj podpre takšne ukrepe in prizadevanja lokalnih in regionalnih skupnosti;

51.

opozarja na posebno razširjen pojav nasilja nad ženskami v družini ter Komisijo poziva, naj prouči učinkovite ukrepe za preprečevanje takšnega nasilja in boj proti njemu ter čim prej predlaga takšne ukrepe, da bi jih lahko vključili v zakonodajo EU; zločini iz časti so posebna oblika nasilja v družini, ki jim je treba nameniti posebno pozornost;

52.

poudarja, da so zakonske zveze (ali izvenzakonske skupnosti) med osebami različnih narodnosti državljanska pravica in da lahko predstavljajo možnost pozitivnega vključevanja med različnimi kulturami, senzibilnostmi, verstvi in zakoni; hkrati poudarja, da mora biti varstvo temeljnih pravic žensk in mladoletnih otrok vedno zagotovljeno, ne glede na pravila recipročnosti;

53.

opozarja, da je združevanje družin vedno pogostejši in pozitiven način izboljševanja vključevanja, ki je bistvenega pomena za varstvo pravice do družinskega življenja, in se strinja z Evropskim parlamentom, da se Direktiva 2003/86/ES še vedno ne uporablja zadovoljivo v vseh državah članicah;

54.

opozarja, da mora združevanje družin temeljiti na spoštovanju pravic vseh članov družine in na svobodni odločitvi ženske;

55.

obsoja prisilne poroke in prakse, ki niso v skladu z evropskimi predpisi (npr. infibulacija ali poligamija), in države članice poziva, naj nemudoma ustrezno ukrepajo in zagotovijo popolno izvajanje zakonov, ki prepovedujejo te prakse;

56.

v skladu z mnenjem o boju proti nezakonitemu priseljevanju ponavlja priporočilo, da je treba prednostno sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo trgovine z ljudmi, katere žrtve so predvsem ženske, ter za izkoreninjenje organizacij, ki se s tem ukvarjajo, in vseh drugih oblik suženjstva, tudi tistih, ki vključujejo otroke in mladoletne osebe, ter v ta namen sprejeti ustrezne predpise in posebne akcijske programe ter priznati, da je treba nekatere žrtve, čeprav so nezakoniti priseljenci, obravnavati kot posebne primere in da so v določenih okoliščinah zaradi izgona lahko izpostavljeni hudemu nasilju ali celo smrti, če so se prisiljeni vrniti v državo izvora;

57.

podpira poziv Evropskega parlamenta državam članicam v resoluciji o priseljevanju žensk, naj bodo v skladu z nacionalno zakonodajo posebej razumevajoče pri spodbujanju sodelovanja migrantk v socialnem in političnem življenju.