16.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 192/21

1.

lahko informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) posredno ali neposredno znatno prispevajo k uresničitvi ciljev lizbonske strategije,

2.

mora ambiciozen načrt širokopasovnih povezav, ki temelji na enakih pravicah, nediskriminaciji in digitalnem dostopu v okviru evropske informacijske infrastrukture, igrati osrednjo vlogo pri zbliževanju Evrope, držav članic EU in vseh prihodnjih držav kandidatk, njihovih mestnih in podeželskih občin, podjetij in državljanov,

3.

so vlaganja v raziskave in inovativnost ključnega pomena in jih je treba zato povečati, da bo sektor IKT lahko še naprej prispeval k večanju rasti in delovnih mest,

4.

je izjemno pomembno, da se za nova in že obstoječa podjetja ter za prenovljene javne službe razvijejo učinkovite in moderne informacijske infrastrukture,

5.

mora enakost možnosti na področju informacijske družbe vključevati tudi pravico evropskih državljanov do povezav in storitev, ne glede na vrsto uporabnika, družbeni položaj in lokacijo,

6.

je treba zasnovo in upravljanje informacijske infrastrukture dojemati tako kot oskrbo z vodo in elektriko,

1.1.

ceni jedrnatost in jasnost analize in zaključkov poročila Komisije z naslovom i2010 — Informacijska družba za rast in zaposlovanje,

1.2.

se strinja z ugotovitvijo, da so znanje, raziskave in inovativnost gibalo trajnostne rasti,

1.3.

trdno podpira idejo, da je ena od prednostnih nalog ustvariti informacijsko družbo, ki bo v celoti vključujoča,

1.4.

potrjuje tezo, da so IKT pomembno gibalo za doseganje večje rasti in zaposlovanja, kar potrjujejo statistični kazalniki, ki kažejo, da se je po zaslugi IKT BDP Evropske unije povečal za 25 %, produktivnost pa za 40 %,

1.5.

poudarja, da digitalna konvergenca storitev, omrežij, naprav in medijev napreduje hitro, kar se kaže v širjenju kanalov, ki državljanom omogočajo dostop do bogatega vira informacij,

1.6.

opaža, da bo družbena konvergenca in opredelitev okvirov regulativne ureditve pripomogla k uspešnejši digitalni konvergenci,

1.7.

odobrava strategijo i2010 za informacijsko družbo in podpira ključne smernice te dejavnosti ter njene glavne prednostne naloge,

1.8.

se strinja, da je strategija i2010 koristna za odprto in konkurenčno digitalno ekonomijo in si prizadeva za kakovost in preprečevanje socialne izključenosti,

1.9.

poudarja pomen treh prednostnih nalog strategije i2010, in podpira

1.10.

je prepričan, da bo pobuda i2010 pomagala izboljšati kakovost življenja državljanov in družbe na splošno.

1.11.

podpira v prihodnost usmerjen politični pristop Evropske komisije, saj meni, da ima sektor IKT Evropske unije ogromen potencial, ki ga je treba izkoristiti. Enoten evropski trg s pravili, ki so v vseh državah enaka, ponuja posebno ugodne priložnosti za podjetja,

1.12.

poudarja, da je treba priznati in opredeliti vlogo regionalnih in lokalnih skupnosti pri izvajanju strategije i2010,

1.13.

z zadovoljstvom opaža prizadevanja za uresničitev velikih izzivov in dodaja, da bodo rezultati ocenjeni na podlagi predlaganih akcijskih načrtov,

1.14.

poudarja, da je treba za povečanje hitrosti širokopasovnih storitev na strukturno šibkih in zapostavljenih območjih nameniti veliko finančnih sredstev iz strukturnih skladov in v okviru vrednosti digitalnih vsebin, interoperabilnosti in varnosti izmenjav nameniti veliko finančnih sredstev iz raziskovalnih in razvojnih programov,

1.15.

meni, da je visokokakovosten širokopasovni dostop po razumnih cenah, predvsem večja kakovost storitev, ki jih ponujajo lokalne oblasti, eno od poglavitnih meril kakovosti storitev za državljane, hkrati pa majhnim in srednje velikim podjetjem pomaga pri prodaji izdelkov. Predvidevamo lahko, da bodo imele od večjega in hitrejšega dostopa do širokopasovnih storitev veliko korist predvsem regije in skupnosti, ki so oddaljene od središč, predvsem najbolj obrobne,

1.16.

poudarja, da družba namenja veliko pozornost vprašanju varstva potrošnikov in osebnih podatkov, kar bo treba upoštevati pri oblikovanju strategije in pravil delovanja trga IKT,

1.17.

zato izraža prepričanje, da morajo nove storitve in aplikacije IKT v vsakem primeru upoštevati predpise o varstvu podatkov, uporabniki pa morajo vedno imeti možnost preveriti, kako so obravnavani njihovi osebni podatki. „Osveščanje o potrebi po samozaščiti“, ki ga predlaga Komisija, (8) morajo spremljati močnejši zaščitni mehanizmi,

1.18.

posebej poudarja, da je treba zagotoviti varne izmenjave, da se je treba boriti proti nezakonitim in škodljivim internetnim vsebinam, ter da mora EU zagotoviti dostopne cene visoko kakovostnih storitev in komunikacij, kar bo zagotovilo ozemeljsko kohezijo celotnega območja EU s posebnim poudarkom na regijah, ki so najbolj oddaljene od središča, in najbolj obrobnih regijah,

1.19.

meni, da vsebine novih storitev in digitalnih medijev ne smejo biti zasnovane samo na podlagi ekonomskih dejavnikov, temveč jih je treba razvijati glede na socialne in kulturne potrebe,

1.20.

priporoča ustanovitev znanstvenih parkov in oblikovanje primernega okvira za naložbe majhnih in srednje velikih podjetij.

1.21.

močno podpira pristop Evropske komisije do povečanja obsega in kakovosti raziskav o IKT v Evropi. Na tej točki bi bilo treba kljub vsemu zagotoviti prenos pridobljenega znanja za doseganje rezultatov, ki jih bo lahko koristno uporabila celotna evropska industrija, in da bo napredek pri izpolnjevanju lizbonskih ciljev opazen v vseh regijah,

1.22.

še vedno meni, da je treba v raziskave za obdobje 2007-2013 vložiti precej finančnih sredstev, „čeprav bi se spremenili drugi deli proračunskih načrtov“ za to obdobje (9),

1.23.

poudarja, da bi morali glede na to, da je prenos izsledkov raziskav v izdelke izjemno pomemben izziv za vsa gospodarstva in tehnologije, skrbno upoštevati posebnosti sektorja IKT. To je še toliko pomembnejše zaradi vpliva teh tehnologij na način delovanja lokalnih in regionalnih skupnosti (elektronska uprava), zagotavljanja organizacije ter izvajanja njihovih pristojnosti (omogočanje vrste storitev za posameznike, soupravljanje kulturne in naravne dediščine, soupravljanje infrastrukture in mrež lokalne mobilnosti, elektronsko usposabljanje, e-zdravstvo, včasih tudi delo na daljavo itd.).

1.24.

želi opozoriti, da so IKT bistveni element za izboljšanje usklajevanja in sodelovanja na različnih področjih med lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi oblastmi, ter med temi oblastmi in evropskimi državljani ter zasebniki. Poleg tega IKT nudijo priložnost za izboljšanje kakovosti javnih storitev.

1.25.

poudarja, da je treba ohraniti ravnotežje med pozitivnimi ekonomskimi učinki IKT in možnimi socialnimi, pravnimi in kulturnimi posledicami, ki jih imajo IKT na življenje evropskih državljanov. Zato moramo strategije, ki se nanašajo na te tehnologije, povezati s politikami za mlade in politikami izobraževanja in ključnimi človekovimi pravicami,

1.26.

zagovarja stališče, da lahko IKT prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja in da lahko njihova splošna razširjenost okrepi že obstoječe z IKT podprte zdravstvene storitve ter oblikuje nove, kar lahko pripomore k boljšemu stanju na področju zdravja državljanov in povečanju in izboljšanju njihovega dostopa do javnih zdravstvenih storitev,

1.27.

zagovarja tezo, da bo uporaba IKT kot nove „tehnike“ kulture, ki se bo pridružila branju in pisanju, lahko privedla do zmanjševanja vrednosti tradicionalnih virov in kanalov informacij (časopisi, korespondenca). Če želimo ohraniti ta osnovna znanja, bi moralo učenje s pomočjo IKT spremljati klasične oblike komuniciranja, ne pa jih nadomeščati,

1.28.

ponovno opozarja, da je treba upoštevati jezikovno in kulturno raznolikost. Običajna uporaba enega samega jezika v sektorju IKT nikakor ne bi smela nasprotovati potrebi, da se državljanom zagotovijo posebne storitve v drugih jezikih in da se spoštuje mnogovrstnost kultur in jezikov,

1.29.

opaža, da bi bilo treba evropsko pisno dediščino prenesti v elektronsko obliko in jo tako ohraniti za prihodnje generacije. To bi morali narediti za vse jezike, regije in države Evrope,

1.30.

poudarja, da mora uporaba IKT pripeljati do znatnega povečanja stopnje produktivnosti in s tem konkurenčnosti ter ustvarjati korist za celotno družbo,

1.31.

podpira predloge Komisije za tri ključne stebre IKT, ki so: potrebe, povezane s staranjem prebivalstva, zanesljiv in čist promet ter kulturna in jezikovna raznolikost,

1.32.

poudarja pomen uporabe IKT kot novega „socialnega instrumenta“. Zato je treba strategije IKT povezati s socialno politiko Skupnosti,

1.33.

podpira ustanavljanje digitalnih knjižnic in virtualnih muzejev z digitalnimi vsebinami, kjer bi hranili vsem dostopno zgodovinsko in kulturno dediščino,

1.34.

zagovarja spodbujanje digitalnega dialoga (e-svetovanje), namenjenega izmenjavi predlogov, stališč, idej, ugotovitev in dobrih praks med državami, regijami in komponentami civilne družbe na splošno.

2.1.

predlaga Komisiji in državam članicam, da v okviru tematik i2010 postavijo v ospredje in uvrstijo med najpomembnejše prednostne naloge predvsem decentralizacijo in upravljanje

v korist lokalnih in regionalnih skupnosti, da se vzpostavijo infrastruktura in storitve za krepitev razvoja in kakovosti življenja državljanov v regijah,

2.2.

priporoča Komisiji, da si prizadeva za zasnovo in uporabo kazalnikov, s pomočjo katerih bo možen vpogled v razširjenost in uporabo IKT v regijah in primerjalna ocena, kar ji bo omogočilo stalno prihajati do koristnih zaključkov, nujnih za sprejemanje ukrepov na področju ekonomsko-socialnega in tehnološkega približevanja regij,

2.3.

se želi seznaniti z rezultati in zaključki poročila o oceni strategije i2010, pravočasno prejeti sporočilo in o njem podati mnenje,

2.4.

svetuje Komisiji, da pri snovanju akcijskih načrtov upošteva, da precejšen del razvoja na tem področju izhaja iz industrije iger, zaradi česar je treba posvetiti veliko pozornost kakovosti tega razvoja in njegovemu učinku na družbo, predvsem na mlado generacijo,

2.5.

zahteva, da ga Komisija polno vključi v pobude, katerih cilj je ponovni pregled ali prilagoditev strategije, ki je bila sprejeta in ki se je izvajala,

2.6.

obvešča Komisijo o svoji pripravljenosti sprožiti dodatne postopke, da bi države članice učinkovito podprle pobudo i2010 in prilagodile svoje nacionalne programe reform, vključno s tistimi, ki se nanašajo na IKT, za dosego glavnega cilja: okrepiti regije, posebej oddaljene, najbolj obrobne, podeželske ter otoške skupnosti, ki jim lahko socialno-ekonomski učinki razvoja IKT najbolj koristijo,

2.7.

poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost gospodarsko najmanj razvitim regijam, da bodo lahko izkoriščale priložnosti za resnično konvergenco, ki jih ustvarjajo IKT, ter da se bodo lahko izognile tveganju za socialno izključenost tistih, ki nimajo dostopa do IKT.

Odbor regij končno poudarja in ocenjuje, da je treba dialog o strategiji i2010 — informacijska družba za rast in zaposlovanje razvijati in ohranjati brez prekinitev in nasprotovanj. Vzrok za to je hitrost, s katero se razvija tehnologija, in potrebe, ki jih ta razvoj ves čas ustvarja.