4.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 155/2

(1)

Poglavje III, Varovanje zdravja, iz naslova II Pogodbe Euratom zadeva na eni strani določitev temeljnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva (členi 30–33) in na drugi strani nadzor stopnje radioaktivnosti v okolju (zrak, voda, zemlja), kot določajo členi 35–38.

(2)

Člen 35 določa: „Vsaka država članica postavi naprave, potrebne za izvajanje stalnega nadzora stopnje radioaktivnosti zraka, vode in zemlje ter za zagotavljanje spoštovanja temeljnih standardov. Komisija ima pravico dostopa do teh naprav za nadzor; preverja lahko njihovo delovanje in učinkovitost.“

(3)

Člen 36 določa: „Pristojni organi redno sporočajo Komisiji podatke o nadzoru iz člena 35, tako da je ta stalno obveščena o stopnji radioaktivnosti, ki ji je prebivalstvo izpostavljeno.“

(4)

Poleg tega Priporočilo Komisije 2000/473/Euratom z dne 8. junija 2000 o uporabi člena 36 Pogodbe Euratom o nadzoru stopnje radioaktivnosti v okolju za namene ocenjevanja izpostavljenosti prebivalstva kot celote pojasnjuje: „Da bi zagotovili skladnost s temeljnimi varnostnimi standardi, je treba poleg stopenj radioaktivnost zraka, vode in zemlje določiti tudi stopnje radioaktivnosti bioloških vzorcev in zlasti živil in …“ ter „nadzor stopnje radioaktivnosti zemlje ne omogoča neposredne ocene izpostavljenosti prebivalstva. Izpostavljenost, povezana z radioaktivnostjo zemlje, se bolj neposredno oceni na podlagi … radioaktivnosti živil. …“. Zato preverjanja Komisije iz člena 35 vključujejo tudi nadzor raznih bioloških združb (hrana, krma, vegetacija).

(5)

Preverjanja iz člena 35 so se v preteklosti, pred 1. majem 2004, izvajala v vseh državah članicah Evropske unije. Praktična ureditev izvajanja preverjanj je bila določena na podlagi dvostranskih sestankov z zadevnimi organi držav članic, da bi pojasnili obseg, namen in potek takih preverjanj. Sklepi so bili potem povzeti v dvostranskih protokolih, ki so jih stalni predstavniki posredovali nacionalnim organom, države članice pa so jih odobrile.

(6)

Po razširitvi Skupnosti na 25 držav članic se je pokazala potreba po vzpostavitvi skupne osnove za preverjanja iz člena 35 v vseh državah članicah s pomočjo sporočila Komisije, ki se po potrebi lahko dopolni z dvostranskimi protokoli med posameznimi državami članicami in službami Komisije.

(7)

Preverjanja Komisije vključujejo naprave za spremljanje stanja okolja v državah članicah, če so del nacionalne mreže („nacionalno spremljanje stanja okolja“). Take mreže so lahko avtomatske in/ali laboratorijske ter vključujejo tako rutinska merjenja radioaktivnosti zraka, vode, zemlje in različnih bioloških združb kot tudi naprave, ki so namenjene alarmiranju in zagotavljanju podatkov v primeru nesreč. Zadnje so vključene, v kolikor lahko informacije, pridobljene s takimi napravami, okrepijo shemo vzorčenja in meritev.

(8)

Poleg tega preverjanja Komisije vključujejo tudi vse naprave za nadzor lokacijsko pogojene radioaktivnosti v okolju ter tekočih ali plinastih izpustov, ki delujejo v sklopu objektov ali so povezane z dejavnostmi, zaradi katerih lahko pride do izpustov radioaktivnih snovi v okolje, kot so:

Komisija meni, da se okolje prične, ko izpusti niso več pod operativnim nadzorom, in da zato preverjanja iz člena 35 vključujejo naprave za nadzor plinskih in tekočih izpustov objektov. Take naprave za nadzor so lahko znotraj ali zunaj območja objektov.

(9)

Kar zadeva preverjanja iz uvodne izjave (8), se ne razlikuje med napravami za nadzor, ki jih upravljajo nacionalni organi, in tistimi, ki jih upravlja operater obrata v skladu z zakonsko določenimi zahtevami – preverjanje zajema oboje.

Na splošno preverjanje zajema vse naprave za nadzor:

(10)

Glavni cilj preverjanj Komisije je, da se prepriča glede (i) delovanja in učinkovitosti naprav za merjenje radioaktivnosti v okolju in radioaktivnih izpustov ter glede (ii) ustreznosti programa za spremljanje stanja okolja. Učinkovitost in ustreznost se ocenita v povezavi s splošnim pristopom za zagotovitev zaščite prebivalcev v skladu s temeljnimi varnostnimi standardi, razvitim na nacionalni ravni. Ta pristop se upošteva, vendar sam ni predmet preverjanja.

(11)

Vendar sklepi, ki naj izhajajo iz preverjanj, ne vključujejo nobene ocene vira ali obsega vpliva izpustov na okolje ali stopnje radioaktivnosti v okolju.

(12)

Vloga Komisije ne vpliva na primarno odgovornost zagotavljanja skladnosti s temeljnimi varnostnimi standardi, ki ostaja na strani posameznih držav članic, kot določa člen 33 Pogodbe Euratom. Ob graditvi zaupanja v zanesljivost podatkov o spremljanju stanja okolja, pa lahko preverjanja spodbujajo usklajevanje metod za merjenje radioaktivnosti v okolju in radioaktivnih izpustov.

(13)

Preverjanja Komisije bi morala omogočiti oceno:

(14)

Del preverjanja je tudi preverjanje skladnosti dejanske namestitve naprav za nadzor s podatki, posredovanimi v skladu s členoma 36 ali 37 Pogodbe Euratom. Zlasti splošni podatki, predloženi v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom, se po potrebi uporabijo za primerjavo prvotno načrtovanega programa za spremljanje stanja okolja z dejansko izvajanim.

(15)

Preverjanja se na splošno izvajajo v skladu z letnim programom, ki ga pripravijo službe Komisije. Ta program upošteva splošna načela, kot so: zadostna vključitev vseh držav članic; vključitev objektov celotnega jedrskega gorivnega ciklusa, kot tudi nacionalni sistemi za nadzor, industrijski obrati, ki uporabljajo radioaktivne snovi naravnega izvora, in bolnišnice.

(16)

Komisija preuči vse zahteve za preverjanje, ki jih predložijo tretje stranke. V takem primeru službe Komisije pred sprejetjem kakršne koli odločitve o tem, ali bodo izvedle preverjanje, najprej preučijo podlago zahteve skupaj z nacionalnimi organi države članice, na ozemlju katere se zahteva preverjanje.

(17)

Obisk traja ponavadi pet dni in temelji na delovnem programu, določenem v tesnem sodelovanju s pristojnim organom države članice. Obisk lahko vključuje:

(18)

V kolikor je mogoče, so obiski najavljeni vsaj dva meseca vnaprej, tako da lahko pristojni organ uredi vse potrebno. Ko je datum obiska potrjen, službe Komisije pristojni organ obvestijo o sestavi skupine, ki bo izvajala preverjanje in ki ima ponavadi dva do štiri predstavnike, med katerimi so po možnosti tudi nacionalni strokovnjaki, ki so začasno dodeljeni Komisiji.

(19)

Službe Komisije pravočasno zahtevajo podatke, ki so pomembni za pripravo obiska, kot so poročila, opisi, sheme, zemljevidi itd., tako da pristojni organ lahko zbere te podatke.

(20)

Če nameravajo službe Komisije na kateri koli obiskani lokaciji vnesti vir radioaktivnosti (na primer zaradi umerjanja), o tem pisno obvestijo državo članico, da tako omogočijo avtorizacijske in registracijske postopke, če so potrebni.

(21)

Države članice uredijo vse potrebno, da skupino Komisije, ki izvaja preverjanja, spremljajo predstavniki pristojnega organa in po potrebi operater obrata in mreže.

(22)

Država članica, v kateri poteka preverjanje, v skladu s členom 192 Pogodbe Euratom sprejme vse ustrezne ukrepe, da Komisiji olajša delo. Iz tega razloga se od nacionalnih organov pričakuje, da bodo sodelovali s skupino, ki izvaja preverjanje, in sicer na vseh stopnjah preverjanja.

(23)

Vsi člani skupine Komisije, ki izvaja preverjanja, morajo na vseh obiskanih krajih ravnati v skladu s predpisi glede varnosti in zaščite; ti predpisi vključujejo vsa pravila glede higiene, radiološke zaščite in zaščite, ki se nanašajo na vsako lokacijo. Vsi člani skupine Komisije, ki izvaja preverjanja, opravijo potrebne vstopne formalnosti, ki veljajo za obiskovalce.

(24)

Člani skupine Komisije, ki izvaja preverjanja, morajo imeti možnost, da se z organi in osebjem obrata sporazumevajo v jeziku, ki je razumljiv vsem. Državi članici gostiteljici ni treba zagotoviti prevoda dokumentacije. Vendar bi službe Komisije zelo cenile, če bi bili najpomembnejši dokumenti na razpolago v elektronski obliki pred obiskom, saj bi to izboljšalo učinkovitost obiska in olajšalo morebitne prevode.

(25)

Da izpolni svojo nalogo, mora skupina Komisije, ki izvaja preverjanja, pregledati dokumente, ki so nujni za to, da lahko oblikuje svoje stališče o delovanju in učinkovitosti opreme za nadzor. Zaradi tega skupina Komisije, ki izvaja preverjanja, pregleda poročila in registre, ki vsebujejo rezultate, dobljene s pomočjo, naprav za nadzor.

(26)

Noben član skupine Komisije, ki izvaja preverjanja, ne sme vzeti kopij podatkov ali dokumentov, ki niso javnega značaja, razen če ima izrecno dovoljenje predstavnika pristojnega organa.

(27)

Skupina Komisije, ki izvaja preverjanja, sestavi tehnično poročilo, ki služi kot podlaga za glavne ugotovitve. V šestih mesecih po obisku ali po prejemu dodatnih informacij, ki so bile zahtevane med obiskom, se pristojnim organom obiskane države pošlje osnutek tega tehničnega poročila, da se lahko preveri točnost dejstev. To ne vpliva na uveljavljanje pravic Komisije, ki izhajajo iz njene vloge varuha Pogodbe, kot določa zlasti člen 141 Pogodbe Euratom. Pripombe pristojnega organa na osnutek tehničnega poročila se upoštevajo pri pripravi končne različice tehničnega poročila. Tehnično poročilo je priloženo h glavnim ugotovitvam.

(28)

Glavne ugotovitve in priporočila, ki so rezultat iz preverjanja, se posredujejo Komisiji, ki pošlje kopijo obiskani državi članici. Če je zahtevo za preverjanje poslala tretja stranka, se kopijo pošlje njej.

(29)

Praksa Komisije je, da glavne ugotovitve in tehnično poročilo skupaj z izključno za to namenjenimi morebitnimi pripombami držav članic objavi na svoji spletni strani, pri čemer ustrezno upošteva kakršne koli pomisleke držav članic v zvezi z lastniškimi in trgovinskimi vprašanji.

(30)

Obiskane države članice lahko glavne ugotovitve in tehnično poročilo objavijo v nespremenjeni obliki, potem ko jih je že objavila Komisija.

(31)

V primernem roku se za Evropski parlament in Svet sestavi splošno poročilo o programu Komisije za preverjanje.