9.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 110/49

1.1

Ponovni zagon lizbonske strategije je merila trajnosti uvrstil med prednostne cilje politike EU. EESO meni, da lahko to mnenje na lastno pobudo o obnovljivih surovinah zagotovi pobude na pomembnih vmesnih področjih:

1.1.1

Tudi če se vedno bolj uporabljajo obnovljive surovine, ostaja varčna in učinkovita uporaba surovin na vseh področjih osrednji izziv za prihodnji razvoj.

1.1.2

Odbor ugotavlja, da je zaposlovanje v gospodarstvu z obnovljivimi surovinami v regijah zelo učinkovito, in meni, da je treba oblikovati ustrezno politiko usposabljanja in nadaljnjega izobraževanja zaposlenih in uporabnikov na vseh področjih, povezanih s proizvodnjo in uporabo obnovljivih surovin.

1.2

Odbor opaža, da se s to temo ukvarjajo številne službe Komisije. Pogreša pa službo, ki bi se primarno ukvarjala z usklajevanjem na tem področju, ali projektno skupino za to politično področje EU. Zato poziva Komisijo, da s pomočjo ustreznih novih struktur zagotovi ciljno usmerjenost politike za obnovljive surovine.

1.3

Nevezanost neposrednih plačil iz agrarne reforme EU iz Luksemburga 2003 in iz uredbe o podpori za razvoj podeželja Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter prihodnja sprostitev trga sladkorne pese kot obnovljive surovine sta bistvena dejavnika za povečanje pridelave v Evropi.

1.3.1

Pri proučitvi leta 2006 bi bilo treba premijo za rastline za pridobivanje energije prilagoditi v naslednjih točkah:

1.4

Odbor pričakuje, da bodo tudi pri načrtovanju dodelitve sredstev iz strukturnih skladov razvoju tega gospodarskega področja namenjeni visoki deleži.

1.5

Raziskave in razvoj tehnologij za obnovljive surovine so v 6. okvirnem raziskovalnem programu močno zapostavljeni. Zato EESO v 7. okvirnem raziskovalnem programu poleg sredstev za energijo iz biomase zahteva posebne ukrepe za razvoj obnovljivih surovin ter ustreznega materialnega izkoriščanja. Za to bo potrebnih več finančnih sredstev.

1.6

Odbor ugotavlja, da trenutno omejujoč razvojni dejavnik ni količinska ponudba doslej pridobljenih obnovljivih surovin ali surovin, ki jih je mogoče pridobivati. Zaostala je stopnja tehnologij za predelovanje možnih tržnih proizvodov.

1.7

EESO pozdravlja akcijski načrt EU za biomaso. Obžaluje, da ne obravnava materialnega izkoriščanja, temveč le energijo iz biomase, in pričakuje oceno akcijskega načrta ter pobude za nacionalne in regionalne akcijske načrte.

1.7.1

Zaradi nezadostnih pravnih okvirov se možnosti obnovljive energije, posebej biomase, v večini držav članic ne izkoriščajo dovolj. Zato Odbor poziva Komisijo in Svet, da oblikujeta bolj učinkovito politiko.

1.8

EESO se izrecno zavzema, da bi EU oblikovala cilje za delež obnovljivih virov surovin. Predlaga 4 x 25 do leta 2020, tj. po 25 % za električni tok, toploto, gorivo in nove materiale, kot je npr. zloženi material, umetne snovi z več naravnimi vlakni ali drugi proizvodi kemije nafte.

1.9

Odbor poudarja, da je odločilnega pomena na vseh področjih (električni tok, toplota, goriva in materialno izkoriščanje) razviti in tudi uresničiti učinkovite ukrepe za uvajanje na trg. Uspešni primeri bi lahko bili zakoni o dovajanju energije nekaterih držav članic. Pomembno je prilagodljivo oblikovanje, ki zagotavlja varnost in spodbude naložb v nove tehnologije in upošteva različne izhodiščne položaje, npr. v tehnologiji, in zmanjševanje stroškov.

1.10

Glede opredelitve političnih pristopov in političnih ovir mnenje obravnava različne nadaljnje točke: pravne predpise glede emisij in odpadkov, pakiranja in starih avtomobilov, davčno pravo, standardizacijo in tržno ureditev za predivnice. Uredba REACH o pravnih predpisih za kemikalije tukaj odpira nove perspektive za postopke na osnovi biomase. Politične in administrativne ovire so v 25 državah zaradi različne politične prakse in različnih sistemov mnogoplastne. Odbor poziva Komisijo, da poišče politične ovire in pripravi predloge rešitev.

1.11

Za pridelavo Odbor oblikuje zahteve v zvezi s površinsko konkurenco hranljivih rastlin, energije in ekološkega ravnovesja ter varstva narave, okolja in pokrajine. Predlaga akreditacijski sistem, ki označuje izvor in predelavo proizvodov.

1.12

V zvezi z mednarodno razsežnostjo to mnenje poudarja priložnosti EU na področju izvoza tehnologije. Za mednarodno trgovino bioenergetskih virov pa EESO zahteva kvalifikacijska pravila STO. Vsebovati morajo predvsem neodvisnost na področju prehrane ter ekološke in socialne standarde.

1.13

Odbor bo v posebnem mnenju obravnaval akcijski načrt Skupnosti za biomaso.

2.1

Cilji politike EU: ob ponovnem zagonu lizbonske strategije in kriterijih trajnosti pa primanjkuje pobud za prihodnost na naslednjih pomembnih vmesnih področjih:

To mnenje na lastno pobudo izpostavlja najpomembnejše dejavnike z vidika evropske civilne družbe.

2.2

Opredelitev: obnovljive surovine so kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi, ki se ponovno uporabijo, vendar ne za prehrano ali krmo. Sem torej sodi vse, kar nastane s pomočjo fotosinteze in nadaljnjih življenjskih procesov. To je nakopičena sončna energija. Pri tem lahko izkoriščanje biomase poteka materialno ali energetsko.

2.3

Zgodovina: pridobivanje obnovljivih surovin sodi poleg proizvodnje živil in krme med najpomembnejše naloge kmetijskega gospodarstva. Uporaba teh kmetijskih proizvodov se je začela zmanjševati z industrijsko revolucijo. Šele od sredine 20. stoletja so petrokemični proizvodi odločilno nadomestili proizvode biomase. Na osnovi znanja iz preteklosti, ob podpori novih tehnologij in ustvarjalne znanosti se danes ponujajo mnoge nove možnosti uporabe na področju energetike, farmacije, kemije, gradbeništva in prometa.

2.4

Svetovni okvir politike upravljanja virov: gospodarstva EU so v veliki meri odvisna od svetovnega uvoza energentov in surovin. Vedno večja poraba in odvisnost od fosilnih surovin, kot je nafta, zemeljski plin, pa tudi premog, je dosegla svoje meje, kar ima številne negativne posledice.

2.4.1

Pomanjkanje inovativnega razvoja in naložb v preobrat v uporabi surovin v industrijskih državah je posledica enostransko usmerjenih politik. Dramatični spremni pojavi odvisnosti od fosilnih surovin so poleg ekoloških posledic in globalne spremembe podnebja tudi zunanje- in varnostnopolitična tveganja.

2.4.2

Posledice globalnih podnebnih sprememb, višje cene energije in pomanjkanje učinkovitih alternativ so nadaljnje pojavne oblike napačnega razvoja, zaradi katerih se med drugim širi revščina v državah v razvoju.

2.4.3

Dokumenti EESO se intenzivno poglabljajo v resne posledice podnebnih sprememb, težave vseh držav po svetu pri izvajanju Kjotskega protokola ter velika pričakovanja in slabe rezultate konference o podnebnih spremembah v Montrealu. Povsod in vsak dan se vedno znova pojavljajo zahteve po evropskih in mednarodnih rešitvah.

2.5

Obnovljive surovine so nenehno obnavljajoč se vir surovin in energije. Ker ustvarjajo pozitivno ekološko bilanco, lahko zmanjšajo obremenitve okolja, zlasti količine CO2. Ponujajo tudi priložnost za regionalne verige gospodarstva in ustvarjanja vrednosti. Prispevajo tudi k ustvarjanju in vzdrževanju delovnih mest na evropskih podeželskih območjih in lahko na teh območjih ter na industrijskih področjih, povezanih s kmetijskimi in gozdarskimi dejavnostmi, delujejo kot motor nove gospodarske dinamike. Popestrijo lahko kolobarjenje v kmetijstvu in tako prispevajo k biološki raznovrstnosti. Njihov potencial inovacij ponuja raznolike možnosti in široko materialno osnovo za kemične proizvode.

2.6

Nacionalne politike v EU se odzivajo na spreminjajoče se stanje surovin

Številne evropske države imajo zakone za dovajanje obnovljive električne energije, pridobljene iz obnovljivih surovin. Tukaj je cena dovajanja po različnih tehnoloških in gospodarskih merilih postavljena višje. To povzroča široko proizvodnjo in uvajanje novih tehnologij, zniževanje stroškov na osnovi številnih obratovalnih izkušenj in izpopolnjevanju tehnologij. Kot pa izhaja iz sporočil Komisije KOM(2005) 627 in 628, je v mnogih evropskih državah treba uvesti ukrepe za učinkovito spodbudo razvoju in uvajanju na trg.

2.7

Globalne politike: obnovljive surovine zavzemajo v različnih kulturah in državah, zlasti v podeželskih regijah, vedno bolj izpostavljeno mesto. Politične in gospodarske pobude so na primer program za etanol v Braziliji, poskusi z oreški jatrofe (oljnice) v suhih območjih Indije in Afrike. Obstajajo pa tudi zelo sporne smeri razvoja, na primer v jugovzhodni Aziji in Južni Ameriki, kjer izginjajo cele površine gozda, da bi se te države lahko odzvale na globalno povečanje povpraševanja po gorivnih oljih. Izredno negativne posledice tega ne vplivajo le na podnebno ravnovesje. ZDA načrtujejo novo usmeritev energetske politike, ki bi jo bilo treba že davno uvesti. Do leta 2030 nameravajo uvesti proizvodnjo 20 % pogonskega goriva in 25 % kemikalij na osnovi biomase. Predsednik in kongres ZDA si trenutno prizadevata, da bi s pomočjo zakona o zagotavljanju energije biomaso utrdili kot steber gospodarstva ZDA.

2.8

Obravnava obnovljivih surovin v EU: v Komisiji EU se več kot deset različnih generalnih direktoratov z različnih perspektiv ukvarja s to temo. Težišče pa leži v GD za kmetijstvo in GD za energijo in promet. Toda tudi generalni direktorati za podjetništvo, industrijo, razvoj, raziskave, regionalno politiko, trgovino, konkurenco, davke se posvečajo temu področju. Evropska agencija za varstvo okolja v Kopenhagnu tudi bistveno prispeva k tej temi.

2.8.1

Pobude EU za razvoj obnovljivih virov so:

Nazadnje je Komisija 7.12.2005 objavila:

Naslednji postopki odločanja pa še potekajo pri evropskih organih:

3.1

EESO poudarja temeljni pomen gospodarjenja z obnovljivimi surovinami za trajnost gospodarstev. Odbor meni, da je energetska vrednost kmetijskih proizvodov danes večja kot srednja vrednost teh proizvodov za živila ali krmo. S tem naj se ne začne razprava o vrednostih, toda: cena energije sedaj pogosto določa raven na trgu, pri čemer pa cene kmetijskih proizvodov dosežejo spodnjo mejo. S tega vidika se na področju materialne in energetske uporabe ponujajo nove alternative in predvsem potreba po razvoju in uvedbi novih tehnik.

3.2

Integrirano izkoriščanje površin: Odbor načeloma priznava konkurenco med različnimi zahtevami za površine za živila, zagotovitev biološke raznovrstnosti, varstvo narave in okolja, krmo in surovine, ki niso namenjene prehrani. Ta konkurenca je regionalno zelo različna in se razvija zelo diferencirano. Tudi razpoložljivost površin za te namene je zelo diferencirana.

3.2.1

Na osnovi povečane proizvodnje in pojemajoče porabe živil se v EU pričakuje, da bo srednjeročno na razpolago nadaljnjih 13,7 milijona ha od 104 milijonov ha obdelovalnih površin. Prišteti je treba tudi površine, ki so trenutno opuščene v okviru SKP. Pri sedanji strukturi potrošnje oplemenitenih živalskih proizvodov bo za proizvodnjo krme potreben velik delež evropskih obdelovalnih površin.

3.2.2

Toda z evropskega vidika primanjkuje kmetijske in gozdne površine. V svetovnem merilu je Evropa največji uvoznik živil in krme. EESO je zelo zaskrbljen zaradi globalnega krčenja obdelovalnih površin. Letno se izgubi približno 7 milijonov ha kmetijske obdelovalne površine. 25 % celotne obdelane površine velja za ogroženo. Leta 1970 je bilo na razpolago še 0,18 ha obdelovalne površine na prebivalca, danes pa le še 0,11 ha. Poleg tega sta negotovost pridelkov in njihov izpad zaradi podnebnih sprememb vedno večja.

3.2.3

Odbor je zato sklenil, da je treba poleg povečanja pridelkov posvetiti veliko pozornosti tudi učinkoviti uporabi rastlin, ki vsebujejo lignocelulozo, kot so trave in les, ter kmetijskih stranskih pridelkov, npr. slama. Nadalje je energetski predelavi treba dodati še druge stranske pridelke kroženja materialov, kot je npr. gnojevka v bioplinskih napravah. Razvoju učinkovitih predelovalnih tehnologij in tehnologiji konverzije biomase je treba postaviti nove velike zahteve. Tukaj je mogoče identificirati največje izzive, ki morajo postati sestavni del evropske raziskovalne in razvojne politike.

3.2.4

Odbor ugotavlja, da je v novih državah pristopnicah srednje in vzhodne Evrope na razpolago veliko kmetijskih površin. Hkrati se velik del sredstev iz strukturnih skladov steka v te države. Tako je mogoče ustvariti dobre pogoje za politiko EU in nacionalne politike, investicijske in inovativne spodbude za obnovljive surovine. EESO izrecno poziva EU in zlasti države članice, da na področju obnovljivih surovin s pomočjo ustreznih pravnih predpisov in načrtov uporabijo znatna sredstva iz strukturnih skladov.

3.2.4.1

Kot posledica preobrazbenih procesov v nekaterih državah članicah velike kmetijske površine niso bile obdelane. Ker po pravilih SKP za te površine ni več mogoče uveljavljati pravic do neposrednih plačil, Odbor opozarja na slabši konkurenčni položaj pri gospodarjenju s temi površinami. Komisijo, Svet in države članice poziva, da proučijo ciljno uporabo strukturnih skladov, da bi regije te površine lahko uporabile tako s strukturnega vidika kot z vidika učinkovitega zaposlovanja.

3.2.4.2

Premija za rastline za pridobivanje energije (45 EUR/ha) za 1,5 milijona ha iz sklepov k agrarni reformi v Luksemburgu (2003) bo pregledana že konec leta 2006. EESO poziva Komisijo, da preveri, ali višina premije zadošča. Odbor meni, da je sedanji postopek preveč birokratski in predlaga nujne spremembe. Za premijo za rastline za pridobivanje energije ni mogoče zaprositi v novih državah pristopnicah, ki so izbrale poenostavljeni postopek SKP (8 do 10 novih držav članic). Odbor zahteva, da se v okviru spremembe od leta 2006 uvede možnost, da se tudi v teh državah zaprosi za to premijo na površino. Glede višine bi bilo treba proučiti posebno prilagoditev za lokacije, ki zaradi preobrazbenega procesa niso prejele pravic do plačil.

3.3.1

Za krepitev regionalnega gospodarstva podeželja je po mnenju EESO treba prav prve predelovalne stopnje ohraniti v regiji sami. Velik potencial za razvoj in krepitev regij v tem smislu ponujajo decentralizirane tehnologije, saj se po eni strani znižajo stroški tehnologij za biogene surovine, po drugi pa se z oplemenitenjem in predelavo poveča ustvarjanje vrednosti v regiji sami. Taki regionalni gospodarski krogotoki po eni strani ohranjajo delovna mesta v kmetijskem sektorju in ustvarjajo dodatna na industrijskih področjih, povezanih s kmetijskimi dejavnostmi.

3.3.1.1

Petodstotno povečanje deleža obnovljivih virov energije do leta 2010 bi že samo na področju biomase ustvarilo od 250 000 do 300 000 novih delovnih mest večinoma na podeželju, pod pogojem, da se od 70 do 90 % biomase pridobi v Evropi. Intenzivnost zaposlovanja na področju biogoriv je približno 50- do 100-krat večja kot na področju fosilnih goriv. Pridobivanje električne energije iz biomase je glede zaposlovanja 10- do 20-krat bolj intenzivno. Proizvajanje toplote je dvakrat tolikšno. Mnoga delovna mesta bodo nastala zaradi preusmeritve in gradnje ogrevalnih sistemov, tako da je na področju proizvajanja toplote v mnogih regijah mogoče pričakovati kar največje učinke na področju zaposlovanja. Poročilo MITRE Syntesis Report iz leta 2003 v strategiji z visoko zastavljenimi cilji za uporabo obnovljivih surovin v EU predvideva skoraj 2,5 milijona dodatnih delovnih mest neto do leta 2020 že samo v 15 državah EU. Od tega sta dve tretjini predvideni na področju biomase. EESO zato poudarja izredne možnosti zaposlovanja na področju biomase, pod pogojem, da se ob visokih predvidljivih stroških oblikujejo ustrezne spodbude. Določiti je treba zanesljive okvirne pogoje, ki se bodo dinamično razvijali naprej.

3.3.1.2

Te pozitivne perspektive zaposlovanja bodo prišle prav ravno podeželskim regijam. Prav na področju raziskav in razvoja se kaže nova potreba po visoko usposobljeni delovni sili. Ocenjena je na 400 000. Sočasno pa nastaja tudi potreba po nižje ali manj usposobljeni delovni sili. Na splošno je treba uvesti obsežne nove ukrepe za izobraževanje in usposabljanje tako za proizvajalce kot za uporabnike.

3.3.1.3

Hkrati EESO ugotavlja, da je na področjih raziskav, visokošolskega izobraževanja, industrije, obrti, kmetijstva, uprave, medijev in potrošništva potrebna večja ponudba izobraževanja in nadaljnjega usposabljanja v zvezi z obnovljivimi surovinami.

3.3.2

Glede na spremembo struktur v podeželskih regijah, kot npr. trenutno v okviru reforme ureditve trga za sladkorno peso, Odbor poudarja zahtevo, da se izkoristijo razpoložljive gospodarske in industrijske možnosti in da se ta potencial usmeri v uporabo obnovljivih surovin. Ustrezen instrument za nove usmeritve ponujajo skladi za prestrukturiranje, za nove lokacije pa strukturni skladi EU. EESO obžaluje, da uporaba sredstev iz sklada za prestrukturiranje ni vezana na koncepte lokacij, ki so inovativni in učinkoviti v smislu zaposlovanja.

3.4.1.1

Po oceni Odbora je treba na področju gradbeništva nadalje razviti številne nove možnosti uporabe lesa. V to se je treba intenzivno poglobiti tudi v okviru gozdarskega načrtovanja. Čeprav se vrsta proizvodov na navedenih področjih uporabe že proizvaja do končne uporabniške oblike za trženje, je treba nadalje razviti za to potrebno procesno tehniko.

3.4.1.2

Odbor v okviru izvajanja uredbe o kemikalijah vidi nove izhodiščne točke za nadaljnji razvoj kemije na osnovi biomase, ki je šele v povojih in zato zahteva okrepljeno raziskovalno dejavnost. Pri ugotavljanju, katere so problematične substance, v okviru procesa REACH, je treba razviti alternative. To bi lahko bilo obetavno raziskovalno področje za obnovljive surovine. Tako je že v Nemčiji delež obnovljivih virov v kemični industriji od leta 1991 do 2005 narasel z 8 % na 10,4 % (samo v kemično-farmacevtski industriji brez papirne industrije in industrije predelovanja naravnih vlaken).

3.4.1.3

Odbor poudarja naslednje cilje pri razvoju proizvodnje na osnovi biomase:

3.4.1.4

V proizvodnji različnih izdelkov oviro predstavlja še večinoma neuresničeno znižanje stroškov. Razlogi za to so pomanjkljivo spodbujanje proizvodnje in odpiranja trga ter prešibke naložbe v raziskave in razvoj. Poleg tega so te surovine v nekaterih državah dodatno davčno zapostavljene. Odbor zato predlaga, da se za izkoriščanje surovin s pomočjo načrtovanja uporabe, podobno kot je urejeno dovajanje električne energije, doseže hitrejše trženje in konkurenčnost.

3.4.2.1

Drugače kot na področjih električne energije in goriv pa na področju proizvodnje toplote primanjkuje pravnih predpisov za uporabo obnovljive energije. Da bi spodbudil pridobivanje toplote na osnovi biomase na evropski ravni, EESO zahteva nadaljnje pravne pobude za obnovljivo proizvodnjo in izkoriščanje toplote. EESO izhaja iz tega, da lahko predpisi, podobni zakonom, ki uravnavajo dovajanje energije, sprožijo ustrezno dinamiko izvajanja.

3.4.2.2

Trenutno je 56 milijonov državljanov EU priključenih na omrežje toplovodnega ogrevanja, od tega 61 % v novih državah članicah. EESO zahteva ciljno uporabo strukturnih sredstev za nadaljnjo gradnjo in sanacijo teh sistemov na osnovi obnovljivih virov surovin. Tukaj je treba posebej spodbuditi tudi uporabo tehnike soproizvodnje električne in toplotne energije in (kogeneracija).

3.4.2.3

Ker so naložbe v tehniko ogrevanja, soproizvodnje električne in toplotne energije, daljinskega ogrevanja in sisteme toplotne oskrbe dolgoročne, Odbor kratkoročno predvideva več potrebe po ukrepih tudi v starih državah EU. Tukaj so poleg informacij nujno potrebne predvsem upravne prilagoditve.

3.4.2.4

Različni lastninskopravni položaji v posameznih državah članicah posameznim gospodinjstvom povzročajo probleme pri dostopu do odpadnega lesa iz gozdov. Tukaj si je treba ravno zaradi novega položaja v povpraševanju prizadevati za nebirokratske ureditve.

3.4.3.1

Približno 30 % porabe energije EU odpade na promet. Rastlinsko olje, biodizel, etanol in sintetična goriva iz biomase so na razpolago kot alternative nafti. EESO opaža, da izvajanje direktive o biogorivih poteka le počasi. Cilj je 5,75-odstotni tržni delež do leta 2010, primerjalna vrednost 2 % leta 2005 je z manj kot 1,4 % bistveno prenizka. Odbor izrecno podpira cilje iz programa „Inteligentna energija — Evropa“, sklep 1230/2003/ES:

3.4.3.2

Trenutno se na področju širjenja evropske proizvodnje etanola v okviru STO zahteva, da se uvozni kontingenti za etanol oblikujejo tako. Le tako lahko ta mlada veja gospodarstva, ki bi lahko nadomestila bencin, tudi v EU pričakuje perspektive razvoja.

3.4.3.3

Komisija EU in države članice nameravajo pri spodbujanju uvedbe obnovljivih goriv nadomestiti instrument davčne olajšave s fiksnimi kvotami primesi. EESO je zaskrbljen, saj bo to ogrozilo nedavne investicije v to mlado vejo gospodarstva in zahteva več politične zanesljivosti. Nadalje poudarja, da ravno instrument davčne olajšave na področju biogoriv sploh omogoča regionalno ustrezne investicije.

3.4.3.4

Tudi po ugodnih prognozah lahko v prihodnje rastlinski nadomestki nadomestijo največ 35 % sedanje porabe goriv. BTL-goriva (biomass to liquid) druge generacije se morajo s tehničnega in tržnega vidika še zelo razviti. Pri teh prognozah je treba opozoriti tudi na to, da je mogoče površino le enkrat izkoristiti. Odbor poudarja, da morata učinkovitejša prometna politika in bistveno zmanjšanje porabe goriva ostati prednostna cilja, da bi zagotovili prihodnost naših gospodarstev.

3.4.4.1

V prihodnjih treh desetletjih bo v Evropi treba zamenjati elektrarne z zmogljivostjo proizvodnje 200 000 MW električne energije. To pomeni naložbeni obseg vsaj 200 milijard EUR. Pri tem bodo postavljene smernice za prihodnjo energetsko osnovo. Po mnenju EESO je tukaj tudi priložnost, da preko ustreznih velikosti elektrarn dosežemo več sistemov soproizvodnje električne in toplotne energije (kogeneracije). S tem se bo zelo povečala učinkovitost.

3.4.4.2

Doslej so se na trgu električne energije kot biomasa uporabljali v glavnem star les, gnojevka, biološki odpadki in drugi odpadki živalskega in rastlinskega izvora. Delež biomase pri pridobivanju električne energije le počasi narašča. Če uporaba biomase ne bo bolj intenzivna, ciljev iz direktive o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (2001/77/ES) ne bo mogoče doseči.

3.4.4.3

Ker sistem oskrbe z električno energijo na tem energetskem področju predstavlja ozko grlo, je mogoče učinkovito oblikovati trdne pogoje dovajanja. EESO naslednje točke ocenjuje kot pomembne: zanesljivost naložb v inovacije, diferenciranje cen dovajanja po proizvodnih stroških in ustrezno razpoložljivi tehniki, petletno ocenjevanje, na podlagi katerega se cene dovajanja prilagodijo novim naložbam v učinkovitejše tehnologije, bonusni sistem za nove tehnologije, izkoriščanje toplote, manjše in zato bolj regionalne enote. Smiseln je tudi bonusni sistem na podlagi surovin. Odbor meni, da je treba predvsem zelene površine in vmesne posevke, stranske proizvode, npr. slamo, pa tudi predelavo stranskih proizvodov, kot je oljna pogača in droži, odkupiti s pomočjo bonusnega sistema.

3.4.5.1

Glede oblikovanja ciljev je Odbor mnenja, da bi se bilo treba osredotočiti na cilj 4 x 25 do leta 2020. To z vidika prihodnjega izkoriščanja biomase pomeni, da bi 25 % potreb po električni energiji, 25 % toplotne oskrbe, 25 % goriva in 25 % materialnih proizvodov zemeljskega plina, npr. umetne mase, krile obnovljive surovine in obnovljivi viri energije. Osnova je današnja poraba fosilnih virov. Ob upoštevanju teh ciljev pri novi usmeritvi v obnovljive vire ostaja učinkovito izkoriščanje vseh virov odločilno za razvoj gospodarstev. Za širše izvajanje to pomeni, da je bistveno boljša materialna in energetska učinkovitost v Evropski uniji nepogrešljiva.

3.6.1.1

EESO pozdravlja skupni akcijski načrt za biomaso, ki ga je pripravila Komisija. Na osnovi akcijskega načrta bi morali nastati nacionalni/regionalni akcijski načrti. Pri tem je treba spremljati uresničevanje cilja. EESO pozdravlja dejstvo, da se akcijski načrt poglablja v velik neizkoriščen potencial na področju toplote. Vendar obžaluje, da se akcijski načrt za biomaso posveča le energetskemu izkoriščanju biomase. Zato zahteva, da se akcijski načrt za biomaso dopolni z izkoriščanjem obnovljivih surovin kot material, podpre raziskovalne dejavnosti v zvezi z novimi vrstami uporabe in spodbudi naloge v zvezi z informiranjem, obveščanjem javnosti in posvetovanjem. Na področju gospodarske politike je treba uvesti pobude za ustanavljanje podjetij na področju obnovljivih surovin, s katerimi bi okrepili predvsem MSP, ki imajo težave s pridobivanjem rizičnega kapitala. Odbor obžaluje, da akcijski načrt v zvezi s težavami svetovne trgovine ne predlaga dovolj prilagojenih pogojev za dostop na trg.

3.6.1.2

V sporočilu Komisije o podpori električni energiji iz obnovljivih virov energije (KOM(2005) 627 z dne 7. decembra 2005) je prikazano, da so se v večini evropskih držav predvsem zaradi nezadostnih pravnih okvirov potenciali biomase in bioplina zelo slabo izkoriščali. Kot zelo učinkoviti so se za uvajanje obnovljive energije na trg izkazali sistemi, pri katerih je bila cena dovajanja nastavljena v skladu s stroški. EESO pričakuje, da bo Komisija na podlagi tega poročila oblikovala nadaljnje cilje.

3.6.2.1

Odbor še ni zadovoljen z deležem, ki ga 7. okvirni raziskovalni program namenja izkoriščanju biomase. Tako pri energetskih raziskavah kot na področju materialnega izkoriščanja obnovljivih surovin so potrebni obsežni raziskovalni programi. EESO opozarja na vmesna področja drugih raziskovalnih področij, kot so na primer raziskave materiala, kemične raziskave in nanotehnologija, ki jih je treba poglobiti. Odbor v sprejetju uredbe REACH vidi dodatno spodbudo za krepitev raziskovalnih dejavnosti na področju kemije na osnovi biomase.

3.6.2.2

Brez temeljne spremembe vzorca, ki jo v novem okvirnem programu raziskav zahteva Odbor, bo preobrat pri izkoriščanju surovin oviran. Trenutno omejujoč dejavnik ni količina obnovljivih surovin. Veliko bolj se pozna, da je v razvoju zaostala tehnologija predelave oz. konverzije do posameznega tržnega izdelka ali polizdelka. Na tem področju je treba okrepiti raziskovalne dejavnosti.

—

za pridobivanje obnovljivih surovin veljajo ista načela dobre strokovne prakse kot za pridobivanje živil;

—

površine morajo tudi po pridobitvi surovin, ki niso namenjene za živila, ostati primerne za pridobivanje živil. Pridobitev surovin, ki niso namenjene za živila, pa mora potekati v skladu z določbami iz točk od 3.2 do 3.2.3;

—

za pridobivanje obnovljivih surovin bi bilo treba uporabiti kmetijsko že izkoriščene in opuščene površine. K temu sodijo tudi površine, ki na primer zaradi preoblikovanja prehodno niso obdelane. Pridobivanje pa ne sme pripeljati do trajnega zmanjšanja zelenih površin;

—

zaradi zmanjšanja prometa, katerega škodljivi učinki na okolje so dobro znani, si je treba prizadevati za regionalni oz. lokalni krogotok proizvodnje;

—

v okviru varstva narave je treba zaščititi ekološko dragocene površine in z njimi gospodariti v okviru varovanih ciljev;

—

spodbujati in pridobivati je treba predvsem tiste obnovljive surovine, ki zagotavljajo dobro ekološko ravnovesje.

3.8.1

Oskrba z živili vseh skupin prebivalstva mora biti v vseh državah prva prednostna naloga. Zato Odbor glede na mednarodno trgovino zahteva, da pridobivanje in izvoz virov bioenergije nikakor ne sme ogrožati oskrbe z živili posamezne države. V tej točki je treba opredeliti pravila STO. Posamezne vlade morajo določiti potrebne politične okvirne pogoje, ki bodo zagotovili varnost prehrane. EESO meni, da so v netarfnih pravilih Svetovne trgovinske organizacije za mednarodno trgovino z obnovljivimi surovinami potrebne socialne delovne norme in ekološki standardi. Odbor podpira ustanovitev mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) in zahteva bolj pregledno mednarodno gospodarjenje s surovinami.

3.8.2

EESO poudarja, da je gospodarstvo EU odvisno od razvoja in izvoza inovativnih tehnologij  (1). Inovativni postopki in proizvodi iz obnovljivih surovin ponujajo temelj, da bi EU prevzela vodilno vlogo v svetovni trgovini na področju tehnologij prihodnosti. Politični okvirni pogoji za razvoj obnovljivih surovin bodo zato osrednjega pomena za gospodarski razvoj v Evropski uniji.