1

Tožeči stranki, družba Hitachi-LG Data Storage, Inc. in njena hčerinska družba Hitachi-LG Data Storage Korea, Inc., sta proizvajalki in dobaviteljici pogonov za optične diske (v nadaljevanju: POD). Natančneje, družba Hitachi-LG Data Storage je skupno podjetje, ki sta ga ustanovili japonska družba Hitachi, Ltd. in korejska družba LG Electronics Inc. Na trgu deluje od 1. julija 2001.

2

Zadevna kršitev se nanaša na POD, ki se uporabljajo v osebnih računalnikih (namizni računalniki in prenosni računalniki) (v nadaljevanju: PC), ki sta jih proizvajali družbi Dell Inc. in Hewlett Packard (v nadaljevanju: HP). POD se uporabljajo tudi v mnogih drugih potrošniških napravah, kot so predvajalniki zgoščenk (v nadaljevanju: CD) ali digitalnih videodiskov (v nadaljevanju: DVD), igralne konzole in druge zunanje naprave (izpodbijani sklep, točka 28 obrazložitve).

3

POD, ki se uporabljajo v PC, se razlikujejo glede na velikost, mehanizme napajanja (reža ali pladenj) in vrste diskov, ki jih lahko predvajajo ali posnamejo. POD, ki se uporabljajo v PC, se lahko razdelijo na dve skupini: pogone polovične višine (half-height, v nadaljevanju: HH) za namizne računalnike in tanke pogone za prenosne računalnike. V skupino tankih pogonov so vključeni pogoni različnih mer. Glede na tehnično funkcijo obstajajo različne vrste pogonov HH in tankih pogonov (izpodbijani sklep, točka 29 obrazložitve).

4

Družbi Dell in HP sta najpomembnejši proizvajalki originalne opreme na svetovnem trgu PC. Ti družbi uporabljata običajne razpisne postopke, ki se izvajajo na svetovni ravni in med drugim vključujejo četrtletna pogajanja o ceni na svetovni ravni in globalnem obsegu nakupov z majhnim številom vnaprej izbranih dobaviteljev POD. Pri razpisih za POD, ki se niso nanašali na pričakovano povpraševanje za regije, ki vplivajo na globalni obseg nakupov, regionalna vprašanja praviloma niso igrala nobene vloge (izpodbijani sklep, točka 32 obrazložitve).

5

Razpisni postopki so vključevali zahteve za ponudbo, elektronske zahteve za ponudbo, spletna pogajanja, elektronske dražbe in dvostranska pogajanja (zunaj spleta). Po koncu razpisa sta stranki udeleženim dobaviteljem POD (vsem ali vsaj večini, razen če je bil vzpostavljen mehanizem za izključitev) dodelili količine glede na cene, ki so jih ti ponudili. Na primer, zmagovalna ponudba je prejela od 35 do 45 % skupne oddaje naročila za zadevno četrtletje, druga najboljša ponudba od 25 do 30 %, tretja 20 % itd. Te klasične razpisne postopke so skupine strank, odgovorne za razpise, uporabljale, da bi izvedle učinkovit razpis po konkurenčnih cenah. Za to so uporabljale vse mogoče prakse za spodbujanje cenovne konkurence med dobavitelji POD (izpodbijani sklep, točka 33 obrazložitve).

6

Družba Dell je razpise izvajala predvsem s spletnimi pogajanji. To pogajanje je lahko trajalo določen čas ali pa se je končalo po določenem obdobju, na primer deset minut po zadnji ponudbi, če noben dobavitelj POD ni oddal nove ponudbe. V nekaterih primerih je lahko spletno pogajanje trajalo več ur, če je bilo oddajanje ponudb aktivnejše ali če je bilo trajanje spletnega pogajanja podaljšano, da bi dobavitelji POD še naprej oddajali ponudbe. Nasprotno, tudi če je bilo spletno pogajanje razpisano za nedoločen čas in je bilo odvisno od končne ponudbe, je lahko družba Dell v danem trenutku razglasila konec spletnega pogajanja. Družba Dell se je lahko odločila, da postopek „le uvrstitev“ spremeni v „slepi“ postopek. Družba Dell je lahko preklicala spletno pogajanje, če je razpis ali njegov rezultat štela za nezadovoljiv, in ga nadomestila z dvostranskimi pogajanji. Postopek spletnega pogajanja so nadzorovale odgovorne osebe družbe Dell, zadolžene za svetovne nakupe (izpodbijani sklep, točki 34 in 37 obrazložitve).

7

Glavna razpisna postopka, ki sta se uporabljala pri družbi HP, sta bila zahteve za ponudbo in elektronske zahteve za ponudbo. Oba postopka sta bila izvedena prek spleta z uporabo iste platforme. Prvič, zahteve za ponudbo so bile četrtletne. Združevale so spletna pogajanja in dvostranska pogajanja zunaj spleta, ki so bila razporejena skozi določeno obdobje, običajno dva tedna. Dobavitelji POD so bili povabljeni v odprt razpisni krog, da bi na spletni platformi ali po elektronski pošti oddali svojo ponudbo. Po poteku prvega kroga oddajanja ponudb se je družba HP sestala z vsakim udeležencem in začela pogajanja na podlagi ponudbe dobavitelja POD, da bi od vsakega dobavitelja dobila najboljšo ponudbo, ne da bi razkrila istovetnost ali ponudbo drugih dobaviteljev POD. Drugič, elektronske zahteve za ponudbo so bile ponavadi organizirane v obliki obrnjene dražbe. Pri teh so se ponudniki ob določenem času povezali s spletno platformo, prodaja na dražbi pa se je začela po ceni, ki jo je določila družba HP. Ponudniki, ki so oddajali postopoma znižane ponudbe, so bili o svoji uvrstitvi obveščeni vsakič, ko je bila predložena nova ponudba. Ob izteku dodeljenega časa je na dražbi zmagal dobavitelj POD, ki je vnesel najnižjo ponudbo, druga dobavitelja pa sta bila glede na svojo ponudbo uvrščena na drugo in tretje mesto (izpodbijani sklep, točke od 41 do 44 obrazložitve).

8

Komisija je 14. januarja 2009 prejela prošnjo za imuniteto na podlagi Obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah (UL 2006, C 298, str. 17, v nadaljevanju: obvestilo o prizanesljivosti), ki jo je vložila družba Koninklijke Philips NV (v nadaljevanju: Philips). Ta prošnja je bila 29. januarja in 2. marca 2009 dopolnjena, da bi bili poleg družbe Philips vanjo vključeni tudi družba Lite-On IT Corporation in njuno skupno podjetje Philips & Lite-On Digital Solutions Corporation (v nadaljevanju: PLDS).

9

Komisija je 29. junija 2009 podjetjem, ki delujejo v sektorju POD, poslala zahtevo po informacijah.

10

Komisija je 30. junija 2009 družbam Philips, Lite-On IT in PLDS odobrila pogojno imuniteto.

11

Tožeči stranki sta 4. in 6. avgusta 2009 pri Komisiji vložili prošnjo za znižanje zneska globe na podlagi obvestila o prizanesljivosti.

12

Komisija je 18. julija 2012 začela postopek in glede trinajstih dobaviteljev POD, med njimi tudi glede tožečih strank, sprejela obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Komisija je v tem obvestilu v bistvu navedla, da so navedene družbe kršile člen 101 PDEU in člen 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), ker so bile udeležene v kartelu v zvezi s POD od 5. februarja 2004 do 29. junija 2009, ki je zajemal uskladitev ravnanja glede razpisov, ki sta jih organizirali proizvajalki računalnikov, in sicer družbi Dell in HP.

13

Komisija je tožečima strankama istega dne odobrila pogojno imuniteto.

14

Vsi naslovniki obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah so 29. in 30. novembra 2012 sodelovali na zaslišanju pred Komisijo.

15

Komisija je 14. decembra 2012 od vseh strank zahtevala, naj predložijo upoštevne dokumente, ki so jih v obdobju kršitve prejele od družb Dell in HP. Tej zahtevi so ugodile vse stranke in vse so imele dostop do odgovorov, ki so jih predložili drugi dobavitelji POD.

16

Komisija je 18. februarja 2014 sprejela dodatni obvestili o ugotovitvah o možnih kršitvah, da bi dopolnila, spremenila in pojasnila očitke zoper nekatere naslovnike obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah glede njihove odgovornosti za zatrjevano kršitev.

17

Tožeči stranki sta 26. februarja 2015 Komisiji poslali prošnjo za znižanje globe zaradi „posebnih okoliščin“ v smislu točke 37 Smernic o načinu določanja glob v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (UL 2006, C 210, str. 2, v nadaljevanju: Smernice o načinu določanja glob).

18

Tožeči stranki in njun zunanji svetovalec so se 5. marca 2015 sestali s Komisijo, da bi predstavili svoj predlog za znižanje zneska globe.

19

Komisija je 1. junija 2015 izdala še eno dodatno obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Namen tega novega obvestila je bil prejšnja obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah dopolniti tako, da se očitki iz teh obvestil naslovijo na dodatne pravne subjekte, ki so pripadali skupinam podjetij (matične družbe ali pripojeni subjekti), ki so že bile naslovniki obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah.

20

Naslovniki obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah z dne 18. februarja 2014 in z dne 1. junija 2015 so Komisiji predložili pisne pripombe, niso pa zahtevali zaslišanja.

21

Komisija je 3. junija 2015 vsem strankam poslala dopis o ugotovljenih dejstvih. Naslovniki dopisa o ugotovljenih dejstvih so Komisiji predložili pisne pripombe.

22

Tožeči stranki sta 14. septembra 2015 pri Komisiji vložili še drugo prošnjo za znižanje zneska globe. S to prošnjo sta želeli posodobiti nekatere podatke, navedene v njuni prošnji z dne 26. februarja 2015.

23

Tožeči stranki in njun zunanji svetovalec so 18. septembra 2015 sodelovali na drugem sestanku s Komisijo o stanju njunega primera.

24

Komisija se je 5. in 15. oktobra 2015 posvetovala s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje (v nadaljevanju: Svetovalni odbor).

25

Komisija je 21. oktobra 2015 sprejela Sklep C(2015) 7135 final v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva AT.39639 – Pogoni za optične diske) (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).

26

Komisija je v izpodbijanem sklepu ugotovila, da so udeleženci kartela vsaj od 23. junija 2004 do 25. novembra 2008 usklajevali svoje konkurenčno ravnanje. Pojasnila je, da je to usklajevanje potekalo prek omrežja vzporednih dvostranskih stikov. Navedla je, da so udeleženci kartela skušali prilagoditi svoje količine na trgu in zagotoviti, da cene ostanejo na višji ravni, kot bi bile brez teh dvostranskih stikov (izpodbijani sklep, točka 67 obrazložitve).

27

Komisija je v izpodbijanem sklepu pojasnila, da se je usklajevanje med udeleženci kartela nanašalo na račune strank družb Dell in HP, ki sta najpomembnejši proizvajalki originalne opreme na svetovnem trgu PC. Po ugotovitvah Komisije sta družbi Dell in HP poleg dvostranskih pogajanj s svojimi dobavitelji POD uporabljali tudi standardizirane razpisne postopke, ki so potekali vsaj na vsake tri mesece. Poudarila je, da so člani kartela svojo mrežo dvostranskih stikov uporabljali za manipulacijo teh razpisnih postopkov, s čimer so ovirali poskuse svojih strank, da spodbujajo cenovno konkurenco (izpodbijani sklep, točka 68 obrazložitve).

28

Po navedbah Komisije je redna izmenjava informacij članom kartela med drugim omogočila zelo natančno poznavanje namer svojih konkurentov, še preden bi se ti vključili v razpisni postopek, in zato predvidevanje njihove konkurenčne strategije (izpodbijani sklep, točka 69 obrazložitve).

29

Komisija je dodala, da so si člani kartela v rednih časovnih presledkih izmenjavali informacije o cenah glede konkretnih računov strank in s cenami nepovezane informacije, kot so obstoječa proizvodnja in dobavne zmogljivosti, stanje zalog, položaj glede kvalifikacije, datum uvedbe novih proizvodov ali izboljšav. Poudarila je, da so dobavitelji POD poleg tega spremljali končne rezultate končanih razpisnih postopkov, to je doseženo uvrstitev, ceno in količino (izpodbijani sklep, točka 70 obrazložitve).

30

Komisija je tudi navedla, da so dobavitelji, čeprav so vedeli, da morajo udeleženci kartela svoje stike ohraniti tajne pred strankami, za medsebojne stike uporabljali sredstva, za katera so šteli, da so dovolj primerna za dosego želenega rezultata. Poleg tega je pojasnila, da je leta 2003, potem ko je bil razkrit kupcu, spodletel poskus, da bi sklicali sestanek za organizacijo rednih večstranskih sestankov med dobavitelji POD. Po navedbah Komisije je namesto tega prihajalo do dvostranskih stikov, predvsem v obliki telefonskih klicev in včasih prek elektronskih sporočil, vključno z zasebnimi naslovi elektronske pošte (hotmail) in storitvami takojšnjega sporočanja, ali na sestankih, predvsem na ravni globalnih upraviteljev računov (izpodbijani sklep, točka 71 obrazložitve).

31

Komisija je ugotovila, da so imeli udeleženci kartela redne stike in da so stiki, predvsem prek telefona, postali pogostejši v času razpisnih postopkov, med katerimi se je lahko med nekaterimi dvojicami udeležencev kartela ugotovilo več klicev dnevno. Pojasnila je, da so bili običajno stiki med nekaterimi dvojicami udeležencev kartela znatno pogostejši kot med nekaterimi drugimi (izpodbijani sklep, točka 72 obrazložitve).

32

Odgovornost tožečih strank je bila ugotovljena zaradi njune neposredne udeležbe pri kartelu od 23. junija 2004 do 25. novembra 2008, zlasti za njuno usklajevanje z drugimi konkurenti glede družbe Dell in družbe HP (izpodbijani sklep, točka 494 obrazložitve).

33

Komisija je za določitev zneska globe, naložene tožečima strankama, uporabila Smernice o načinu določanja glob.

34

Najprej, Komisija je za določitev osnovnega zneska globe štela, da je ob upoštevanju precejšnjih razlik v trajanju udeležbe dobaviteljev in da bi se bolje odražal dejanski vpliv kartela, ustrezno uporabiti letno povprečje, izračunano na podlagi dejanske vrednosti prodaje podjetij v celotnih koledarskih mesecih njihove udeležbe pri kršitvi (izpodbijani sklep, točka 527 obrazložitve).

35

Komisija je tako pojasnila, da je bila vrednost prodaje izračunana na podlagi prodaje POD za PC, ki je bila zaračunana subjektom družb HP in Dell z območja EGP (izpodbijani sklep, točka 528 obrazložitve).

36

Komisija je poleg tega štela, da bo, ker se je protikonkurenčno ravnanje glede družbe HP začelo pozneje in da bi se upošteval razvoj kartela, upoštevno vrednost prodaje izračunala ločeno za družbo HP in za družbo Dell ter da bo glede na trajanje uporabila množilna količnika (izpodbijani sklep, točka 530 obrazložitve).

37

Dalje, Komisija je odločila, da – ker spadajo sporazumi o usklajevanju cen že po svoji naravi med najhujše kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP ter ker je bil s kartelom zajet vsaj EGP – bo odstotek, uporabljen iz naslova teže kršitve, v obravnavani zadevi znašal 16 % za vse naslovnike izpodbijanega sklepa (izpodbijani sklep, točka 544 obrazložitve).

38

Poleg tega je Komisija navedla, da je ob upoštevanju okoliščin primera za odvračanje treba dodati dodatni znesek v višini 16 % (izpodbijani sklep, točki 554 in 555 obrazložitve).

39

Poleg tega, ker prilagojeni osnovni znesek globe, naložene tožečima strankama, ni dosegel zgornje meje, določene na 10 % njunega prometa, Komisiji ni bilo treba opraviti dodatne prilagoditve na podlagi člena 23(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov [101] in [102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205). Prilagojeni osnovni znesek globe, naložene tožečima strankama, ki je bil izračunan v skladu z opisano metodologijo, je namreč znašal 8,45 % njunega celotnega prometa, ustvarjenega v letu 2014, to je poslovnem letu pred sprejetjem izpodbijanega sklepa (izpodbijani sklep, točke od 570 do 572 obrazložitve).

40

Nazadnje, znesek globe, ki je bila naložena tožečima strankama, je bil znižan za 50 %, ker sta sodelovali pri preiskavi v okviru programa prizanesljivosti Komisije, priznana pa jima je bila tudi delna imuniteta, ker sta Komisiji omogočili, da določi daljše trajanje kartela (izpodbijani sklep, točka 575 in točke od 582 do 592).

41

V izreku izpodbijanega sklepa je v delu, v katerem se nanaša na tožeči stranki, navedeno:

„Člen 1

Naslednja podjetja so kršila člen 101 PDEU in člen 53 Sporazuma EGP, ker so v navedenih obdobjih sodelovala pri enotni in trajajoči kršitvi, sestavljeni iz več ločenih kršitev, v sektorju pogonov za optične diske, ki zajema celoten EGP, in ki je zajemala dogovore o usklajevanju cen:

[…]

[…]

Člen 2

Zaradi kršitve iz člena 1 se naložijo te globe:

[…]

42

Tožeči stranki sta v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 4. januarja 2016 vložili to tožbo.

43

Komisija je 29. aprila 2016 vložila odgovor na tožbo.

44

Splošno sodišče (peti senat) je na predlog sodnika poročevalca začelo ustni postopek in v okviru ukrepov procesnega vodstva, določenih v členu 89 Poslovnika, tožeči stranki pozvalo, naj predložita dokument in se pisno opredelita glede nekaterih vidikov spora. Tožeči stranki sta ti zahtevi izpolnili v predpisanem roku.

45

Stranke so na obravnavi 3. maja 2018 ustno podale navedbe in odgovorile na vprašanja Splošnega sodišča.

46

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

47

Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

48

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata dva razloga. Prvič, trdita, da je Komisija kršila načelo dobrega upravljanja in obveznost obrazložitve, ker ni odgovorila na njuno prošnjo, vloženo v skladu s točko 37 Smernic o načinu določanja glob. Drugič, trdita, da je Komisija napačno uporabila pravo, ker ni odstopila od splošne metodologije iz Smernic o načinu določanja glob, da bi glede na posebnosti zadeve in njuno vlogo na trgu POD znižala znesek globe, ki jima je bila naložena.

49

Tožeči stranki s prvim tožbenim predlogom in kot je razvidno iz točk 3, 7, 41 in 43 tožbe in točk od 11 do 18 replike Splošnemu sodišču predlagata, naj izvrši svojo neomejeno pristojnost na podlagi člena 261 PDEU in zniža znesek globe, ki jima je bila naložena. Poleg tega trdita, da ne predlagata razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa v primeru, da bi Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija kršila obveznost obrazložitve ali načelo dobrega upravljanja.

50

Splošno sodišče je v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 89 Poslovnika tožeči stranki pozvalo, naj pojasnita, ali, kot naj bi izhajalo iz tožbe in replike, v okviru tožbe ne nameravata podati predlogov za razglasitev ničnosti, temveč le predloge za znižanje zneska globe.

51

Tožeči stranki sta v odgovoru na ukrepe procesnega vodstva Splošnega sodišča izjavili, da Splošnemu sodišču predlagata, naj uporabi svojo neomejeno sodno pristojnost, tako da preizkusi odločbo zaradi molka Komisije o zavrnitvi njune prošnje za znižanje zneska globe na podlagi točke 37 Smernic o načinu določanja glob in preuči utemeljenost te prošnje.

52

Vendar sta tožeči stranki v tem odgovoru na ukrepe procesnega vodstva navedli tudi, da se zavedata, da predlaganje Splošnemu sodišču, naj uporabi svojo neomejeno pristojnost glede globe na podlagi člena 261 PDEU, „nujno vključuje ali zajema predlog za razglasitev ničnosti tega sklepa v celoti ali delno“, in da bi lahko Splošno sodišče, če bi pri preizkusu zakonitosti v skladu s členom 263 PDEU ugotovilo, da Komisija ni napačno uporabila prava, v skladu s členom 261 PDEU celovito preizkusilo znesek globe.

53

V zvezi s tem je treba opozoriti, da Pogodba ne pozna „tožbe v sporu polne jurisdikcije“ kot samostojnega pravnega sredstva. Člen 261 PDEU določa le, da se z uredbami, sprejetimi v skladu z določbami Pogodbe, sodišču Evropske unije lahko dodeli neomejena pristojnost glede sankcij, določenih v teh uredbah (sklep z dne 9. novembra 2004, FNICGV/Komisija, T‑252/03, EU:T:2004:326, točka 22).

54

Poleg tega lahko sodišče Unije tako neomejeno pristojnost izvršuje le v okviru nadzora aktov institucij Unije, še zlasti v okviru ničnostne tožbe. V členu 261 PDEU je dejansko le razširjen obseg pristojnosti, ki jih ima sodišče Unije v okviru postopka iz člena 263 PDEU (glej v tem smislu sklep z dne 9. novembra 2004, FNICGV/Komisija, T‑252/03, EU:T:2004:326, točki 24 in 25).

55

Zato tožba, v kateri se sodišču Unije predlaga izvrševanje neomejene pristojnosti glede odločbe, s katero je naložena sankcija, pri čemer je ta pristojnost podeljena s členom 261 PDEU, izvaja pa se v okviru člena 263 PDEU, nujno obsega ali vsebuje predlog za razglasitev ničnosti te odločbe, bodisi v celoti bodisi deloma (glej v tem smislu sklep z dne 9. novembra 2004, FNICGV/Komisija, T‑252/03, EU:T:2004:326, točka 25).

56

Torej mora sodišče Unije šele po tem, ko preizkusi zakonitost predložene odločbe glede na tožbene razloge, ki so navedeni pred njim, in glede na razloge, ki jih po potrebi obravnava po uradni dolžnosti, in če navedene odločbe ne razglasi za nično v celoti, izvrševati neomejeno pristojnost, da po eni strani izpelje posledice svoje odločitve, ki se nanaša na zakonitost iste odločbe, in da po drugi strani na podlagi elementov, ki so mu bili dani v preizkus (glej v tem smislu sodbi z dne 8. decembra 2011, KME Germany in drugi/Komisija, C‑389/10 P, EU:C:2011:816, točka 131, ter z dne 10. julija 2014, Telefónica in Telefónica de España/Komisija, C‑295/12 P, EU:C:2014:2062, točka 213), ugotovi, ali je treba na dan sprejetja odločitve (sodbe z dne 11. julija 2014, RWE in RWE Dea/Komisija, T‑543/08, EU:T:2014:627, točka 257; z dne 11. julija 2014, Sasol in drugi/Komisija, T‑541/08, EU:T:2014:628, točka 438, ter z dne 11. julija 2014, Esso in drugi/Komisija, T‑540/08, EU:T:2014:630, točka 133) s svojo presojo nadomestiti presojo Komisije, tako da prilagodi globo.

57

Čeprav sta v obravnavani zadevi tožeči stranki v tožbi podali le predloge za spremembo in navedli, da ne predlagata razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa, iz njunih poznejših pojasnil izhaja, da ne nasprotujeta temu, da Splošno sodišče v skladu s sodno prakso iz točk od 53 do 56 zgoraj spremeni opredelitev njunih predlogov.

58

Zato je treba šteti, da ta tožba vsebuje, prvič, predlog za razglasitev delne ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je Komisija zavrnila prošnjo tožečih strank za znižanje zneska globe, ki jima je bila naložena v točki 2(d) izpodbijanega sklepa, na podlagi točke 37 Smernic o načinu določanja glob, in drugič, predlog za spremembo tega sklepa, ki se nanaša na to, da naj Splošno sodišče samo ugodi tej prošnji in zato zniža navedeni znesek.

77

V zvezi s trditvijo tožečih strank, da je Komisija kršila svojo obveznost obrazložitve, ker v izpodbijanem sklepu ni navedla razlogov, iz katerih na podlagi njune prošnje in v skladu s točko 37 Smernic o načinu določanja glob ni odstopila od splošne metodologije za izračun zneska globe, je treba poudariti, da, kot izhaja iz sodne prakse, navedene zgoraj v točkah 65 in 75, Komisiji v sklepu ni treba navesti vseh dejanskih in pravnih elementov, ki naj bi bili obravnavani v upravnem postopku, kakor tudi ne elementov, ki jih pri izračunu zneska naložene globe ni upoštevala.

78

Poleg tega je treba poudariti, da veljavna ureditev določa, da lahko Komisija od uporabe splošne metodologije za izračun zneska globe odstopi zgolj izjemoma, v dveh primerih. Prvič, v skladu s točko 35 Smernic o načinu določanja glob lahko Komisija za določitev zneska globe upošteva nezmožnost plačila podjetja. Vendar je v obravnavanem primeru treba opozoriti, da je Komisija na neuradnem srečanju 5. marca 2015 od tožečih strank izrecno zahtevala, naj potrdita, da se ne sklicujeta na nezmožnost plačila za plačilo globe na podlagi točke 35 Smernic o načinu določanja glob, in da sta tožeči stranki potrdili, da ne zahtevata uporabe tega postopka. Drugič, točka 37 Smernic o načinu določanja glob določa, da lahko Komisija zaradi posebnosti posamezne zadeve ali potrebe po zagotavljanju odvračalnega učinka v posamezni zadevi utemeljeno odstopi od metodologije, opisane v teh smernicah.

79

Vendar je treba v skladu s sodno prakso šteti, da se diskrecijska pravica, ki je Komisiji podeljena s Smernicami o načinu določanja glob, ne razteza tako daleč, da bi jo odvezalo obveznosti, da obrazloži uporabo te izjeme. Komisija mora namreč pojasniti posebnosti posamezne zadeve ali potrebo po zagotavljanju posebnega odvračalnega učinka, ki utemeljujejo uporabo te izjeme (glej v tem smislu sodbo z dne 6. februarja 2014, AC-Treuhand/Komisija, T‑27/10, EU:T:2014:59, točka 306).

80

Natančneje, kadar se Komisija odloči odstopiti od splošne metodologije, navedene v Smernicah o načinu določanja glob, s katerimi se sama omeji pri izvajanju diskrecijske pravice glede določanja zneskov glob, tako da se opre na odstavek 37 teh smernic, te zahteve glede obrazložitve veljajo še toliko bolj. V zvezi s tem je treba opozoriti na ustaljeno sodno prakso, s katero je bilo priznano, da navedene smernice pomenijo pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere Komisija v posameznem primeru ne more odstopiti, ne da bi navedla razloge, ki so skladni zlasti z načelom enakega obravnavanja. Ta obrazložitev mora biti toliko natančnejša, ker se v odstavku 37 Smernic o načinu določanja glob omejuje na nejasno sklicevanje na „posebnosti posamezne zadeve“ in torej Komisiji pušča široko diskrecijsko pravico, da izjemoma spremeni osnovne zneske glob za zadevna podjetja. V takem primeru je namreč to, da Komisija spoštuje jamstva, ki se zagotavljajo s pravnim redom Unije v upravnih postopkih, še toliko bolj bistveno (glej v tem smislu sodbo z dne 13. decembra 2016, Printeos in drugi/Komisija, T‑95/15, EU:T:2016:722, točka 48 in navedena sodna praksa).

81

Komisija pa je v obravnavanem primeru ugotovila, da posebne okoliščine iz točke 37 Smernic o načinu določanja glob niso podane, in se je zato odločila, da za izračun zneska globe, naložene tožečima strankama, uporabi splošno metodologijo. V teh okoliščinah in kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točkah 65 in 75 zgoraj, je morala v izpodbijanem sklepu obrazložiti le metodologijo, ki je bila uporabljena za izračun zneska globe, ne pa tudi elementov, ki jih pri navedenem izračunu ni upoštevala, in zlasti ne razlogov, iz katerih ni uporabila izjeme iz točke 37 Smernic o načinu določanja glob. Kot je bilo namreč že opozorjeno (glej točko 77 zgoraj), Komisija ni dolžna zavzeti stališča do vseh trditev, ki so jih pred njo navajale zadevne osebe. Zadošča, da navede dejstva in pravne ugotovitve, ki so bistvene v sistematiki odločbe.

82

V teh okoliščinah je treba zavrniti trditve tožečih strank, da Komisija v izpodbijanem sklepu ni spoštovala svoje obveznosti obrazložitve, ker v tem sklepu ni obrazložila, zakaj na njuno prošnjo ni uporabila izjeme iz točke 37 Smernic o načinu določanja glob. Prvi del prvega tožbenega razloga je treba zato zavrniti.

89

V obravnavani zadevi je iz spisa na eni strani razvidno, da sta bili pred sprejetjem izpodbijanega sklepa opravljeni dve posvetovanji s Svetovalnim odborom, in sicer 5. in 15. oktobra 2015, in na drugi, da je bilo v skladu s členom 14(3) Uredbe št. 1/2003 članom navedenega odbora posredovano več dokumentov v zvezi s to zadevo. Komisija trdi, da je med temi dokumenti predložila povzetek spisa zadeve, dopis o ugotovljenih dejstvih z dne 3. junija 2015, odgovore družb, na kateri se nanaša globa, na navedeni dopis, zlasti odgovor tožečih strank z dne 26. junija 2015, osnutek sklepa s prilogami, zbirno razpredelnico glob s podrobnim pregledom o načinu njihovega izračuna, obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah in odgovore nanj.

90

Na prvem mestu je treba poudariti, da je bil Svetovalni odbor obveščen o glavnih dejanskih in pravnih elementih postopka, med drugim o trgu, naslovnikih, očitkih, trajanju kršitve, metodologiji in izračunu zneska glob ter pripombah naslovnikov, ki so jih ti izrazili v odgovor na očitke Komisije, pri čemer se lahko šteje, da ta dokumentacija vključuje „najpomembnejše dokumente“ v smislu člena 14(3) Uredbe št. 1/2003.

91

Na drugem mestu je treba ugotoviti, da člen 14 Uredbe št. 1/2003 ne zahteva, da se prošnje tožečih strank priložijo tej dokumentaciji. V skladu s členom 14(3) Uredbe št. 1/2003 so namreč obvestilu o sklicu Svetovalnega odbora priloženi „predstavitev dejanskega stanja, podatki o najpomembnejših dokumentih in predhodni osnutek odločbe“. Vendar izraz „podatki o najpomembnejših dokumentih“ ne pomeni, da mora Komisija Svetovalnemu odboru posredovati vso dokumentacijo, ki si jo je izmenjala z zadevnimi družbami.

92

Na tretjem mestu je treba opozoriti, da je Komisija Svetovalnemu odboru predložila dopis o ugotovljenih dejstvih z dne 3. junija 2015 in odgovor tožečih strank na navedeni dopis z dne 26. junija 2015. Zato je treba poudariti, da sta tožeči stranki na eni strani imeli možnost, da se seznanita z najpomembnejšimi dejstvi, ki jih mora Komisija upoštevati pri izračunu zneska globe, in na drugi, da predložita svoje pripombe glede teh dejstev, ki jih je predstavila Komisija. Te pripombe so bile poleg tega posredovane Svetovalnemu odboru.

93

Tožeči stranki zato Komisiji ne moreta očitati, da Svetovalnem odboru ni posredovala teh elementov, saj je bila njuna prva prošnja, ki se je nanašala na znižanje zneska globe zaradi njunih „posebnih okoliščin“ v smislu točke 37 Smernic o načinu določanja glob, predložena 26. februarja 2015, to je precej pred dopisom o ugotovljenih dejstvih, ki ga je Komisija poslala tožečima strankama. Čeprav Komisija navedenih elementov ni vključila v dopis o ugotovljenih dejstvih niti v podatke o najpomembnejših dokumentih, sta namreč tožeči stranki imeli možnost, da v pripombah z dne 26. junija 2015 navedeta pomen teh informacij za izračun zneska globe.

94

Poleg tega, ker elementi, ki sta jih tožeči stranki navedli v svoji drugi prošnji z dne 14. septembra 2015, ne vsebujejo bistvenih sprememb v primerjavi s prvo prošnjo, ampak gre za posodobitev že predstavljenih dejstev, se Komisiji, ki ji pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni bilo treba ponovno zaslišati tožečih strank, tudi ni bilo treba ponovno posvetovati s Svetovalnim odborom (glej v tem smislu sodbo z dne 15. oktobra 2002, Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi/Komisija, C‑238/99 P, C‑244/99 P, C‑245/99 P, C‑247/99 P, od C‑250/99 P do C‑252/99 P in C‑254/99 P, EU:C:2002:582, točka 118). Kljub temu je treba opozoriti, da se je Komisija s tožečima strankama ponovno sestala na neuradnem srečanju z dne 18. septembra 2015, na katerem sta imeli možnost, da se izjavita o novih dejstvih, in da se je nato 15. oktobra 2015 ponovno posvetovala s Svetovalnim odborom. Vendar je Komisija štela, da ta dejstva niso odločilna za izračun zneska globe, naložene tožečima strankama, in zato niso bila predstavljena Svetovalnemu odboru.

95

Iz navedenega izhaja, da Komisija ni kršila načela dobrega upravljanja, ker se o posebnih okoliščinah, ki sta jih navedli tožeči stranki, ni posvetovala s Svetovalnim odborom. Komisija je namreč med upravnim postopkom ravnala skrbno, ker je, prvič, preden je Svetovalni odbor podal pisno mnenje o predhodnem osnutku odločbe, zaslišala tožeči stranki in preučila njune pripombe in, drugič, temu odboru v skladu s členom 14(3) Uredbe št. 1/2003 posredovala najpomembnejše informacije za izračun zneska globe.

96

Podobne ugotovitve, kot so tiste, navedene v točkah od 89 do 95 zgoraj, veljajo tudi glede trditev tožečih strank o posvetovanju s kolegijem komisarjev. V zvezi s tem je iz spisa razvidno, da so bili pred sprejetjem izpodbijanega sklepa bistveni deli osnutka sklepa, in sicer ta osnutek s prilogami, mnenje Svetovalnega odbora in končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje, predloženi kolegiju komisarjev v dokončno potrditev.

[…]

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),

razsodilo: