1

Tožeča stranka, European Coalition to End Animal Experiments, je evropska skupina za zaščito živali. To je družba z omejeno odgovornostjo, ki ima sedež v Londonu (Združeno kraljestvo) in katere člani so organizacije iz 22 držav članic. Evropska agencija za kemikalije (ECHA) jo priznava kot pooblaščeno interesno skupino, ki se lahko kot opazovalka udeležuje sestankov Odbora držav članic in Odbora za oceno tveganja agencije ECHA.

2

Agencija ECHA je 28. februarja 2011 začela postopek preverjanja skladnosti registracijske dokumentacije za kemično snov trifenil fosfat, ki jo je predložila družba Lanxess Deutschland GmbH (v nadaljevanju: Lanxess).

3

Agencija ECHA je z odločbo z dne 5. aprila 2012 (v nadaljevanju: odločba z dne 5. aprila 2012) o preverjanju skladnosti registracij na podlagi člena 41(3) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, str. 1) od družbe Lanxess zlasti zahtevala, naj opravi študijo strupenosti kemične snovi trifenil fosfat za prenatalni razvoj pri drugi vrsti, tj. zajcu, in ji odobrila 24‑mesečni rok za predložitev dodatnih informacij.

4

Družba Lanxess je 5. julija 2012 na podlagi člena 91(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 pri komisiji za pritožbe agencije ECHA vložila pritožbo zoper to odločbo. V navedeni določbi je določeno, da se lahko zoper odločitve agencije ECHA, sprejete v skladu s členi 9, 20, 27(6), 30(2) in (3) ter 51 navedene uredbe, vloži pritožba pri komisiji za pritožbe agencije ECHA.

5

Komisija za pritožbe agencije ECHA je z odločbo z dne 26. septembra 2012 dopustila intervencijo tožeče stranke v podporo predlogom družbe Lanxess v skladu s členom 8(1) Uredbe Komisije (ES) št. 771/2008 z dne 1. avgusta 2008 o predpisih glede organizacije in postopka komisije za pritožbe Evropske agencije za kemikalije (UL L 206, str. 5).

6

Komisija za pritožbe agencije ECHA je z odločbo z dne 10. oktobra 2013 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnila pritožbo družbe Lanxess, odločila, da pristojbina za pritožbo ne bo povrnjena, zavrnila zahtevek za povračilo stroškov družbe Lanxess in odločila, da mora ta predložiti zadevne informacije v 24 mesecih od vročitve izpodbijane odločbe.

7

Ni sporno, da družba Lanxess ni vložila tožbe na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe.

8

Tožeča stranka je 9. decembra 2013 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo. Tožeča stranka je z dopisom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 19. decembra 2013, predložila popravljeno različico tožbe.

9

Splošno sodišče (peti senat) je na podlagi poročila sodnika poročevalca v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika Splošnega sodišča tožeči stranki postavilo pisno vprašanje. Tožeča stranka je nanj odgovorila v predpisanem roku.

10

Evropska komisija je 23. maja 2014 vložila predlog za intervencijo v podporo predlogom agencije ECHA.

11

Agencija ECHA je 5. junija 2014 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča na podlagi člena 114 Poslovnika Splošnega sodišča z ločeno vlogo vložila ugovor nedopustnosti zoper to tožbo.

12

Tožeča stranka je 12. avgusta 2014 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča predložila stališča v zvezi z ugovorom nedopustnosti agencije ECHA.

13

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

14

Agencija ECHA v ugovoru nedopustnosti Splošnemu sodišču predlaga, naj:

15

V skladu s členom 114 Poslovnika se, če stranka predlaga, naj Splošno sodišče odloči o nedopustnosti, ne da bi odločalo o zadevi po temelju, ugovor nedopustnosti obravnava ustno, razen če Splošno sodišče ne odloči drugače. V obravnavani zadevi Splošno sodišče meni, da je o zadevi dovolj poučeno na podlagi listin v spisu, zato je odločilo, da ni treba začeti ustnega postopka.

16

Na podlagi člena 94(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 se lahko pri Splošnem sodišču ali Sodišču v skladu s členom 263 PDEU vloži tožba, s katero se izpodbija odločitev, ki jo je sprejela komisija za pritožbe agencije ECHA oziroma agencija ECHA v primeru odločitev, zoper katere se ni mogoče pritožiti pri komisiji za pritožbe.

17

V členu 263, četrti odstavek, PDEU so navedene tri predpostavke, v katerih lahko vsaka fizična ali pravna oseba vloži ničnostno tožbo. Pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko taka oseba vloži tožbo, prvič, zoper nanjo naslovljene akte, drugič, zoper akte, ki se nanjo neposredno in posamično nanašajo, in, tretjič, zoper predpise, ki se nanjo neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov.

18

Tožeča stranka trdi, da je naslovnica izpodbijane odločbe. Podredno navaja, da izpolnjuje tudi pogoje druge in tretje predpostavke iz člena 263, četrti odstavek, PDEU. Poleg tega v svojih stališčih o ugovoru nedopustnosti pojasnjuje, da to tožbo vlaga v svojem imenu in ne kot pooblaščenka družbe Lanxess.

19

Agencija ECHA meni, da tožeča stranka ni naslovnica izpodbijane odločbe ter da se ta nanjo ne nanaša niti neposredno niti posamično. Izpodbijana odločba naj tudi ne bi bila predpis.

20

V tem sporu se stranki ne strinjata predvsem glede vprašanja, ali je tožeča stranka kot intervenientka v postopku pred komisijo za pritožbe agencije ECHA naslovnica izpodbijane odločbe, tj. odločbe o pritožbi, vloženi na podlagi člena 91(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006.

21

Iz ustaljene sodne prakse, razvite v okviru ničnostnih tožb, ki so jih vložile države članice ali institucije, izhaja, da so izpodbojni akti v smislu člena 263 PDEU vse določbe, ki jih sprejmejo institucije, ne glede na obliko, in ki imajo zavezujoče pravne učinke (sodbi z dne 31. marca 1971, Komisija/Svet, 22/70, Recueil, EU:C:1971:32, točka 42, in z dne 13. oktobra 2011, Deutsche Post in Nemčija/Komisija, C‑463/10 P in C‑475/10 P, ZOdl., EU:C:2011:656, točka 36).

22

Sodišče je že večkrat odločilo, da lahko fizična ali pravna oseba vloži ničnostno tožbo zoper akt, ki ga je izdala ena od institucij, le če ima ta akt zavezujoče pravne učinke, ki lahko vplivajo na interese tožeče stranke tako, da bistveno spremenijo njen pravni položaj (sodbi z dne 11. novembra 1981, IBM/Komisija, 60/81, Recueil, EU:C:1981:264, točka 9, in z dne 17. julija 2008, Athinaïki Techniki/Komisija, C‑521/06 P, ZOdl., EU:C:2008:422, točka 29). Poudariti je treba, da je bila ta sodna praksa razvita v okviru tožb, ki so jih pri sodišču Evropske unije vložile fizične ali pravne osebe zoper akte, ki so bili naslovljeni nanje (zgoraj v točki 21 navedena sodba Deutsche Post in Nemčija/Komisija, EU:C:2011:656, točka 38).

23

Drugače povedano, z odločbo, v kateri so navedeni njeni naslovniki, se materializira volja organa, ki želi doseči pravni rezultat v zvezi s temi naslovniki (glej v tem smislu sodbo z dne 6. aprila 1995, BASF in drugi/Komisija, T‑80/89, T‑81/89, T‑83/89, T‑87/89, T‑88/89, T‑90/89, T‑93/89, T‑95/89, T‑97/89, od T‑99/89 do T‑101/89, T‑103/89, T‑105/89, T‑107/89 in T‑112/89, Recueil, EU:T:1995:61, točki 73 in 74, ter sklepne predloge generalnega pravobranilca K. Roemerja v združenih zadevah Lemmerz-Werke in drugi/Visoka oblast, 53/63 in 54/63, EU:C:1963:29, str. 518). Iz take odločbe mora biti razvidno, da je njen namen ustvariti pravne učinke za svoje naslovnike (glej v tem smislu sodbo z dne 5. decembra 1963, Lemmerz-Werke in drugi/Visoka oblast, 53/63 in 54/63, EU:C:1963:54, str. 506). Ta razlaga izhaja tudi iz člena 288, četrti odstavek, PDEU, v skladu s katerim je sklep, ki določa tiste, na katere je naslovljen, zavezujoč samo zanje.

24

V skladu s sodno prakso izraz „naslovnik“ označuje osebo, katere identiteta je v zadevni odločbi zadostno določena in na katero je treba odločbo nasloviti (glej v tem smislu sodbo z dne 14. decembra 2006, Raiffeisen Zentralbank Österreich in drugi/Komisija, od T‑259/02 do T‑264/02 in T‑271/02, ZOdl., EU:T:2006:396, točka 72). Kar zadeva razlikovanje med odločbami in splošnimi akti, je bilo namreč odločeno, da je bistvena značilnost odločbe omejitev oseb, na katere je naslovljena in ki so določene ali določljive (glej v tem smislu sodbo z dne 14. decembra 1962, Confédération nationale des producteurs de fruits et légumes in drugi/Svet, 16/62 in 17/62, EU:C:1962:47, str. 918).

25

V zvezi s tem je bilo odločeno, da je v smislu člena 263, šesti odstavek, PDEU uradno obvestilo postopek, s katerim avtor akta individualnega pomena tega sporoči njegovim naslovnikom in jim tako omogoči, da se seznanijo z njim. Ta razlaga izhaja tudi iz člena 297(2), tretji pododstavek, PDEU, na podlagi katerega se o odločbah uradno obvestijo osebe, na katere so naslovljene, učinkovati pa začnejo šele s takšnim obvestilom (glej v tem smislu sodbo z dne 19. junija 2009, Qualcomm/Komisija, T‑48/04, ZOdl., EU:T:2009:212, točka 46 in navedena sodna praksa).

26

Iz določb in sodne prakse, navedenih v točkah od 21 do 25 zgoraj, izhaja, da je tožečo stranko mogoče šteti za naslovnico izpodbijane odločbe le, po eni strani, pod formalnim pogojem, da je v njej izrecno določena kot naslovnica ali, po drugi strani, pod vsebinskim pogojem, da iz določb navedene odločbe izhaja, da je v njej spoznana kot naslovnica, ker je namen navedene določbe, ki izraža voljo svojega avtorja, ustvariti zavezujoče pravne učinke, ki lahko vplivajo na njene interese tako, da bistveno spremenijo njen pravni položaj.

27

V obravnavanem primeru tožeča stranka trdi, da je naslovnica izpodbijane odločbe. Po njenem mnenju je ta odločba naslovljena tako nanjo kot intervenientko kot na glavne stranke v postopku, ker je sodelovala v pritožbenem postopku družbe Lanxess in ker je komisija za pritožbe agencije ECHA zavrnila nekatere od njenih trditev.

28

V zvezi s tem je treba navesti, da agencija ECHA ne izpodbija, da je bila izpodbijana odločba vročena tožeči stranki. Iz člena 22(1) Uredbe (ES) št. 771/2008 namreč izhaja, da mora tajnik zagotoviti, da se odločitve in sporočila komisije za pritožbe agencije ECHA vročijo strankam in intervenientom.

29

Poleg tega je res, da so v uvodnem delu izpodbijane odločbe poimensko navedeni pritožnica v postopku pred komisijo za pritožbe agencije ECHA in intervenientka ter njuni zastopniki.

30

Vendar iz teh elementov ne izhaja, da je tožeča stranka naslovnica izpodbijane odločbe.

31

Kar zadeva formalni pojem naslovnika, je treba ugotoviti, da niso v izpodbijani odločbi nikjer izrecno navedeni njen naslovnik ali naslovniki. Zgolj dejstvo, da je tožeča stranka v njej navedena kot intervenient ali da je sodelovala v postopku, ki ga je pred komisijo za pritožbe začela družba Lanxess, ne pomeni samodejno, da je naslovnica izpodbijane odločbe. Iz tega sledi, da pogoj v zvezi s prvo od predpostavk iz točke 26 zgoraj ni izpolnjen.

32

Kar zadeva vsebinski pogoj, opredeljen v točki 26 zgoraj, je treba preučiti, ali je bila s posebnimi določbami Uredbe (ES) št. 771/2008 tožeči stranki podeljena lastnost naslovnice izpodbijane odločbe in ali taka lastnost ni izhajala iz vsebine izpodbijane odločbe.

33

Prvič, kar zadeva posebne določbe Uredbe (ES) št. 771/2008, je treba navesti, da ima intervenient v postopku pred komisijo za pritožbe agencije ECHA samo tiste pravice, ki so mu podeljene z Uredbo (ES) št. 771/2008. Iz preučitve sistema, izhajajočega iz navedene uredbe, izhaja, da z intervencijo intervenientu niso podeljene enake procesne pravice, kot so podeljene glavnim strankam.

34

Natančneje, navesti je treba, da Uredba (ES) št. 771/2008 razlikuje med „strankami“ in „intervenienti“ kot udeleženci postopka pred komisijo za pritožbe agencije ECHA. Tako razlikovanje je mogoče najti v členu 21(1) navedene uredbe. Stranka v smislu Uredbe (ES) št. 771/2008 je oseba, ki je vložila vlogo za začetek zadevnega postopka. V skladu s členom 21(1)(d) navedene uredbe so v uvodnem delu izpodbijane odločbe navedeni družba Lanxess in tožeča stranka kot pritožnica in intervenientka v postopku pred komisijo za pritožbe agencije ECHA ter imena njunih zastopnikov. Vendar cilj te določbe, ki določa, da se v odločbi navedejo nekateri podatki, vključno z imeni glavnih strank in intervenientov, ni, da bi to pomenilo, da so vsi ti udeleženci postopka pred komisijo za pritožbe agencije ECHA naslovniki vsake odločbe, ki jo ta sprejme.

35

Poleg tega je v členu 8(3) Uredbe (ES) št. 771/2008 določeno, da mora biti intervencija v postopku omejena na podporo predlogom ene od strank ali zavrnitev teh predlogov. Intervencija je torej postranske narave glede na glavni postopek pred komisijo za pritožbe agencije ECHA. V zvezi s tem je treba navesti, da družba Lanxess ni vložila tožbe na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe in da je torej ta zanjo postala dokončna.

36

Poleg tega je predmet intervencije odvisen tudi od dopustnosti pritožbe glavne stranke. Pritožba se namreč lahko na podlagi člena 11(1)(d) Uredbe (ES) št. 771/2008 razglasi za nedopustno, če pritožnik ni niti naslovnik izpodbijane odločbe agencije ECHA, niti ne more dokazati, da ga ta neposredno in posamično zadeva. Iz tega sledi, da mora intervenient sprejeti postopek pred komisijo za pritožbe agencije ECHA v stanju, v katerem je ob njegovi intervenciji.

37

Iz preudarkov, predstavljenih v točkah od 32 do 36 zgoraj, izhaja, da z nobeno posebno določbo Uredbe (ES) št. 771/2008 tožeči stranki ni podeljena lastnost naslovnice izpodbijane odločbe.

38

V teh okoliščinah se tožeča stranka čudi, da lahko oseba vloži tožbo pri sodišču Unije, potem ko je komisija za pritožbe agencije ECHA zavrnila njen predlog za intervencijo, ne more pa kot intervenient, ki mu je ta dopustila intervencijo, izpodbijati utemeljenosti izpodbijane odločbe.

39

Opozoriti je treba, da je oseba, ki vloži predlog za intervencijo, naslovnica odločbe, s katero je zavrnjen ta predlog. V tem primeru lastnost naslovnika, ki jo ima zadevna oseba, izhaja neposredno iz člena 8(5) Uredbe (ES) št. 771/2008. Ta določba je v skladu s splošnim pravilom, v skladu s katerim je, razen v primeru pritožb zoper odločbe, s katerimi je zavrnjen predlog za intervencijo, pravica intervenientke, da vloži pravno sredstvo, omejena na primere, v katerih se zadevni akt nanjo neposredno nanaša. Kar zadeva postopke pred sodiščem Unije, je to načelo navedeno v členu 56(2) Statuta Sodišča Evropske unije, ki določa, da je pravica intervenientov, ki niso države članice in institucije Unije, da vložijo pritožbo zoper odločbo Splošnega sodišča, izključena, razen če jih ta neposredno zadeva.

40

Drugič, preučiti je treba, ali glede na pogoje v zvezi z drugo od predpostavk, navedenih v točki 26 zgoraj, iz vsebine izpodbijane odločbe izhaja, da ima tožeča stranka lastnost vsebinske naslovnice.

41

Komisija za pritožbe agencije ECHA je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo družbe Lanxess zoper odločbo z dne 5. aprila 2012 in odločila, da mora ta predložiti zadevne informacije v 24 mesecih od vročitve izpodbijane odločbe.

42

Ugotoviti je treba, da je bila izpodbijana odločba sprejeta po pritožbi družbe Lanxess, ki je izpodbijala svojo obveznost, da v okviru preverjanja skladnosti registracij opravi študijo strupenosti kemične snovi trifenil fosfat za prenatalni razvoj pri drugi vrsti.

43

Poudariti je treba, da je torej namen izpodbijane odločbe ustvariti samo zavezujoče pravne učinke, ki lahko vplivajo na interese družbe Lanxess tako, da bistveno spremenijo njen pravni položaj. Družba Lanxess je kot pritožnica pred komisijo za pritožbe agencije ECHA naslovnica izpodbijane odločbe.

44

Po drugi strani, namen izpodbijane odločbe v delu, v katerem se izpodbija s to tožbo, ni ustvariti ali spremeniti nobene pravice in nobene pravne obveznosti tožeče stranke. Ugotoviti je treba, da niti izrek izpodbijane odločbe niti obrazložitev, ki pomeni nujno podporo odločbi, niti njen uvodni del ne razkrivajo volje komisije za pritožbe agencije ECHA, da spremeni pravni položaj tožeče stranke. Glede na to, da tožeča stranka trdi, da je komisija za pritožbe agencije ECHA v obrazložitvi te odločbe zavrnila trditve, ki jih je navedla med postopkom, je treba navesti, da ne pojasni, kako je bila taka zavrnitev namenjena spremembi njenega pravnega položaja.

45

Iz tega sledi, da je komisija za pritožbe agencije ECHA z izpodbijano odločbo izrazila svojo voljo, da spremeni samo pravni položaj družbe Lanxess. Kar torej zadeva tožečo stranko, pogoji druge od predpostavk, navedenih v točki 26 zgoraj, niso izpolnjeni.

46

Tretjič, ker se tožeča stranka ne more sklicevati na svojo lastnost vsebinske naslovnice izpodbijane odločbe niti na podlagi posebne določbe Uredbe (ES) št. 771/2008, s katero ji je podeljena taka pravica, niti na podlagi volje komisije za pritožbe agencije ECHA, izražene v vsebini navedene odločbe, so njene trditve, da lahko samo organizacija, kot je ona, zaščiti interese zadevnih laboratorijskih živali, da je komisija za pritožbe agencije ECHA priznala njen interes za intervencijo v postopku pred njo ali da so pravila v zvezi s procesnim upravičenjem nevladnih organizacij veliko širša v drugih pravnih sistemih, v tem okviru neupoštevne.

47

Iz vsega navedenega torej izhaja, da tožeča stranka ni naslovnica izpodbijane odločbe.

48

Glede na dejstvo, da tožeča stranka ni naslovnica izpodbijane odločbe, lahko ničnostno tožbo na podlagi druge predpostavke iz člena 263, četrti odstavek, PDEU zoper navedeni akt vloži, samo če se ta med drugim nanjo neposredno nanaša.

49

V zvezi z neposrednim nanašanjem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da ta pogoj zahteva, prvič, da ima izpodbijani ukrep neposredne učinke na pravni položaj posameznika in, drugič, da naslovnikom tega ukrepa, ki so zadolženi za njegovo izvedbo, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je ta izvedba samodejna in temelji izključno na ureditvi Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil (sodbe z dne 5. maja 1998, Dreyfus/Komisija, C‑386/96 P, Recueil, EU:C:1998:193, točka 43; z dne 29. junija 2004, Front national/Parlament, C‑486/01 P, ZOdl., EU:C:2004:394, točka 34, in z dne 10. septembra 2009, Komisija/Ente per le Ville vesuviane in Ente per le Ville vesuviane/Komisija, C‑445/07 P in C‑455/07 P, ZOdl., EU:C:2009:529, točka 45).

50

Preučiti je torej treba trditev tožeče stranke, da se izpodbijana odločba neposredno nanaša nanjo.

51

Po mnenju agencije ECHA dejstvo, da je bila tožeči stranki dovoljena intervencija v postopku pred komisijo za pritožbe agencije ECHA, tej ne podeljuje pravice do vložitve te tožbe. Izpodbijana odločba naj ne bi neposredno učinkovala na njen pravni položaj.

52

Najprej je treba opozoriti, da je komisija za pritožbe agencije ECHA z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo družbe Lanxess zoper odločbo z dne 5. aprila 2012 in odločila, da mora ta predložiti zadevne informacije v 24 mesecih od vročitve izpodbijane odločbe. Tožeča stranka s to tožbo predlaga samo delno razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe v delu, v katerem je ugotovljena obveznost družbe Lanxess, da v okviru preverjanja skladnosti registracij opravi študijo strupenosti kemične snovi trifenil fosfat za prenatalni razvoj pri drugi vrsti.

53

Iz tega sledi, da ima izpodbijana odločba v delu, v katerem se izpodbija s to tožbo, neposredne učinke samo na pravni položaj družbe Lanxess.

54

Prvič, tožeča stranka v podporo svoji trditvi, da se izpodbijana odločba nanjo nanaša neposredno, navaja, da o svojem procesnem upravičenju sklepa iz dejstva, da je komisija za pritožbe agencije ECHA priznala njen interes za intervencijo, in poudarja svoj interes, da bi bile njene trditve sprejete.

55

Navesti je treba, da lahko v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 771/2008 katera koli oseba, ki ima interes za rešitev spora, predloženega komisiji za pritožbe agencije ECHA, intervenira v postopku pred komisijo za pritožbe.

56

Opozoriti je treba, da mora v nasprotju s komisijo za pritožbe agencije ECHA v okviru njene preučitve v zvezi z interesom za rešitev zadevnega spora Splošno sodišče v okviru svoje preučitve v zvezi z neposrednim nanašanjem preveriti, po eni strani, ali ima izpodbijani ukrep neposredne učinke na pravni položaj posameznika, in, po drugi strani, ali naslovnikom tega ukrepa, ki so zadolženi za njegovo izvedbo, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je ta izvedba samodejna in temelji izključno na ureditvi Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil. Ta preučitev se torej ne nanaša na interes tožeče stranke za vložitev te tožbe, ampak predvsem na vprašanje, ali ima izpodbijana odločba v obravnavani zadevi dejansko neposredne učinke na njen pravni položaj.

57

Odločitev komisije za pritožbe, da dovoli intervencijo tožeče stranke, nikakor ne zavezuje Splošnega sodišča pri njegovi preučitvi procesnega upravičenja tožeče stranke v tej zadevi. Dejstvo, da je komisija za pritožbe priznala njen interes za intervencijo v smislu člena 8(1) Uredbe (ES) št. 771/2008, torej ne pomeni, da se izpodbijana odločba nanjo nanaša neposredno.

58

Poleg tega dejstvo, da trditve tožeče stranke v podporo predlogom tretje osebe niso bile v celoti sprejete, ne pomeni, da izpodbijana odločba učinkuje neposredno na njen pravni položaj.

59

Drugič, tožeča stranka trdi, da lahko samo organizacija, kot je ona, zaščiti interese zadevnih laboratorijskih živali. Meni da, če ne more izpodbijati izpodbijane odločbe, ne obstaja nobeno učinkovito pravno varstvo interesov zadevnih živali.

60

Opozoriti je treba, da se izpodbijana odločba v delu, v katerem se izpodbija s to tožbo, nanaša na obveznost družbe Lanxess, da v okviru preverjanja skladnosti registracij opravi študijo strupenosti kemične snovi trifenil fosfat za prenatalni razvoj pri drugi vrsti. Tožeča stranka s trditvijo, da lahko samo organizacija, kot je ona, zaščiti interese zadevnih laboratorijskih živali, ni navedla nobenega argumenta, s katerim bi lahko dokazala, da je izpodbijana odločba neposredno učinkovala na njen pravni položaj.

61

V tem okviru je treba poleg tega navesti, da mora komisija za pritožbe agencije ECHA v svojih odločbah, kot je izpodbijana odločba, upoštevati določbe Uredbe (ES) št. 1907/2006 in Pogodbe DEU. V skladu s členom 25(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 se testiranja na vretenčarjih za namene navedene uredbe opravijo samo v skrajni sili. V uvodni izjavi 47 navedene uredbe je navedeno, da bi morala agencija ECHA zagotoviti, da bo omejevanje testiranj na živalih ključno vodilo pri razvoju in ohranjanju smernic za interesne skupine ter v postopkih agencije. Člen 13 PDEU določa, da Unija v celoti upošteva zahteve po dobrem počutju živali kot čutečih bitij, pri čemer spoštuje zakonodajne ali upravne določbe in ustaljene običaje držav članic zlasti glede verskih obredov, kulturnih tradicij in regionalne dediščine.

62

Tožeči stranki je bila dopuščena intervencija pred komisijo za pritožbe agencije ECHA in je lahko predložila vse koristne elemente, da bi ta lahko sprejela odločbo ob polnem poznavanju zadeve. Vendar se tožeča stranka ne more sklicevati na določbe, navedene v točki 61 zgoraj, in trditi, da se izpodbijana odločba v tej zadevi nanjo nanaša neposredno.

63

Kolikor se tožeča stranka sklicuje na dejstvo, da sodno varstvo interesov zadevnih laboratorijskih živali, upravičuje mnenje, da se izpodbijana odločba nanjo nanaša neposredno, je treba ugotoviti, da iz ustaljene sodne prakse sicer izhaja, da morajo imeti posamezniki možnost učinkovitega sodnega varstva pravic, ki jih imajo po pravnem redu Unije, ob predpostavki, da so dokazane, vendar pa s sklicevanjem na tako varstvo ni mogoče izpodbijati pogojev iz člena 263, četrti odstavek, PDEU (glej sklep z dne 24. septembra 2009, Município de Gondomar/Komisija, C‑501/08 P, EU:C:2009:580, točka 38 in navedena sodna praksa).

64

Tretjič, kar zadeva trditev tožeče stranke, da so pravila v zvezi s procesnim upravičenjem nevladnih organizacij precej širša v drugih pravnih sistemih, zadostuje navesti, da obstoj različnih procesnih pravil v drugih pravnih sistemih ne more omajati zahtev iz člena 263, četrti odstavek, PDEU.

65

Četrtič, kar zadeva trditve tožeče stranke, v skladu s katerimi je bilo, po eni strani, z izpodbijano odločbo odločeno o pravnem vprašanju, ki je pomembno za druge postopke pred agencijo ECHA, in bi se torej ta odločitev morala uporabljati za vse zadeve v zvezi s snovmi, proizvedenimi ali uvoženimi v količini 1000 ton ali več, na katere se nanaša Priloga X k Uredbi (ES) št. 1907/2006, ter, po drugi strani, da jo zadeva splošno načelo, poudarjeno z izpodbijano odločbo, je treba poudariti, da sistem pravnih sredstev Unije ne pozna pravne poti, ki bi sodniku dopuščala, da zavzame stališče s splošno ali načelno opredelitvijo (glej sodbo z dne 15. decembra 2005, Infront WM/Komisija, T‑33/01, ZOdl., EU:T:2005:461, točka 171 in navedena sodna praksa).

66

Tožeča stranka torej v tej tožbi ni navedla nobene trditve, s katero bi lahko dokazala, da je izpodbijana odločba neposredno učinkovala na njen pravni položaj. Iz tega sledi, da se izpodbijana odločba v delu, v katerem se izpodbija s to ničnostno tožbo, na tožečo stranko ne nanaša neposredno.

67

Ker je merilo neposrednega nanašanja enako v drugi in tretji predpostavki iz člena 263, četrti odstavek, PDEU in ker se izpodbijana odločba v delu, v katerem se izpodbija s to tožbo, iz razlogov, navedenih v točkah od 49 do 66 zgoraj, na tožečo stranko ne nanaša neposredno, pogoji iz tretje predpostavke iz člena 263, četrti odstavek, PDEU torej v tej zadevi prav tako niso izpolnjeni.

68

Podredno je treba preučiti, ali izpodbijana odločba pomeni predpis v smislu tretje predpostavke iz člena 263, četrti odstavek, PDEU.

69

V zvezi s tem agencija ECHA meni, da izpodbijana odločba ni splošni akt.

70

Ugotoviti je treba, da je treba pojem predpis v smislu tretje predpostavke iz člena 263, četrti odstavek, PDEU razlagati tako, da zajema vse splošne akte razen zakonodajnih aktov (sklepa z dne 4. junija 2012, Eurofer/Komisija, T‑381/11, ZOdl., EU:T:2012:273, točka 42, in z dne 7. marca 2014, FESI/Svet, T‑134/10, EU:T:2014:143, točka 23).

71

V obravnavani zadevi izpodbijana odločba ni zakonodajni akt, ker ni bila sprejeta ne po rednem zakonodajnem postopku ne po posebnem zakonodajnem postopku v smislu člena 289, odstavki od 1 do 3, PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 25. oktobra 2011, Microban International in Microban (Europe)/Komisija, T‑262/10, ZOdl., EU:T:2011:623, točka 21, in zgoraj v točki 70 navedeni sklep FESI/Svet, EU:T:2014:143, točka 25).

72

Poleg tega je treba poudariti, da izpodbijana odločba ni splošni akt, ker se ne uporablja za objektivno določene položaje in nima pravnih učinkov za skupine oseb, ki so določene splošno in abstraktno (glej v tem smislu sklep z dne 21. januarja 2014, Bricmate/Svet, T‑596/11, EU:T:2014:53, točka 65, in zgoraj v točki 70 navedeni sklep FESI/Svet, EU:T:2014:143, točka 24). Izpodbijana odločba se namreč v delu, v katerem se izpodbija s to tožbo, nanaša na obveznost družbe Lanxess, da v okviru preverjanja skladnosti registracij v zvezi s kemično snovjo trifenil fosfat opravi študijo strupenosti za prenatalni razvoj pri drugi vrsti.

73

Zato izpodbijana odločba ni predpis, zaradi česar tudi tožba ne more biti dopustna na podlagi tretje predpostavke iz člena 263, četrti odstavek, PDEU.

74

Glede na vse zgornje preudarke je treba ugoditi ugovoru nedopustnosti, ki ga je vložila agencija ECHA, ne da bi bilo treba preučiti, ali so izpolnjena druga merila iz druge in tretje predpostavke iz člena 263, četrti odstavek, PDEU. To tožbo je torej treba zavreči kot nedopustno. Zato ni treba odločati o predlogu za intervencijo, ki ga je Komisija vložila v tej zadevi.

75

V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi agencije ECHA naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)

sklenilo: