–

za Kapniki A. Michailidis AE P. Yatagantzidis, dikigoros,

–

za grško vlado E. Leftheriotou, M. Tassopoulou in A. E. Vasilopoulou, agentke,

–

za Svet Evropske unije M. Balta, A. Nowak-Salles in A. Tamás, agenti,

–

za Evropsko komisijo M. Konstantinidis in B. Rechena, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na veljavnost člena 3(3) Uredbe Sveta (EGS) št. 2062/92 z dne 30. junija 1992 o določitvi ciljnih cen, intervencijskih cen in premij, odobrenih kupcem tobaka v listih, izpeljanih intervencijskih cen tobaka v balah, referenčne kakovosti in območij pridelave za letino 1992 (UL 1992, L 215, str. 22).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Kapniki A. Michaïlidis AE na eni strani ter Organismos Pliromon kai Elenchou Koinotikon Enischyseon Prosanatolismou kai Engyiseon (OPEKEPE) (plačilni in nadzorni organ za pomoči Skupnosti za usmerjanje in jamstva, Grčija) in Ypourgos Agrotikis Anaptyxis kai Trofimon (minister za razvoj kmetijstva in živil, Grčija) na drugi strani v zvezi z razglasitvijo ničnosti odločbe Ethnikos Organismos Kapnou (nacionalni urad za tobak, Grčija), ki je bila sprejeta na podlagi Uredbe št. 2062/92 in s katero je bilo zahtevano, da ta družba vrne premijo, ker naj bi ji bila ta neupravičeno izplačana.

3

V šesti uvodni izjavi Uredbe Sveta (EGS) št. 727/70 z dne 21. aprila 1970 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za surovi tobak (UL 1970, L 94, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 860/92 z dne 30. marca 1992 (UL, 1992, L 91, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 727/70), je bilo navedeno:

„ker je te cilje mogoče doseči z intervencijskim sistemom, ki temelji na ureditvi ciljnih in intervencijskih cen, ki vključuje obveznost odkupa po intervencijski ceni in dodelitev premij uporabnikom, ki tobak v listih kupujejo neposredno pri proizvajalcih Skupnosti; ker je treba to ureditev izvajati na način, ki spodbuja izboljšanje kakovosti in prilagoditev pridelave, zlasti v smislu preusmeritve pridelkov v bolj zahtevane ali konkurenčne sorte“.

4

Člen 2(3) te uredbe je določal:

„3.   Ciljne in intervencijske cene se določijo:

Vendar se te cene lahko razlikujejo za isto sorto za posebna območja pridelave v smislu člena 4(5).“

5

Člen 3(1) in (3) navedene uredbe je določal:

„1.   Premija se dodeli fizičnim ali pravnim osebam, ki tobak v listih kupujejo neposredno od pridelovalcev Skupnosti.

Premija se dodeli samo odkupovalcem:

[…]

3.   Podrobna pravila za uporabo tega člena, zlasti tista, ki določajo upravne ukrepe za nadzor, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17.

V teh podrobnih pravilih so določene določbe, ki jih morajo pogodbe obvezno vsebovati, zlasti navedbo cene, dogovorjeno s pridelovalcem, in zneska premije, do katere upravičenost je določena v pogodbi.“

6

Člen 4(3) in (4) iste uredbe je določal:

„3.   Znesek premije se določi:

[…]

Tako določen znesek premije velja za ves tobak zadevne sorte. Če pa za določeno sorto dodelitev premije v enakem znesku za tobak različnih kakovosti te sorte lahko ovira pravilno delovanje skupne ureditve trga in kvalitativno prilagoditev proizvodnje potrebam uporabnikov, se lahko znesek premije izjemoma določi za drugačne lastnosti od tiste, ki se upošteva kot referenčna kakovost, v znesku, ki je višji ali nižji od zneska, ki se običajno uporablja za vse sorte tobaka.

Vendar se ta znesek lahko razlikuje za isto sorto za posebna območja pridelave v smislu odstavka 5.

4.   Vsako leto pred 1. novembrom se znesek premije za sorto, ki velja za letino naslednjega koledarskega leta, določi v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe [EGS].“

7

Z Uredbo Sveta (EGS) št. 1114/88 z dne 25. aprila 1988 o spremembi Uredbe (EGS) št. 727/70 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za surovi tobak (UL 1988, L 110, str. 35) je bil zaradi omejitve kakršnega koli povečanja proizvodnje tobaka v Evropski uniji in hkrati preprečevanja proizvodnje sort, ki imajo manjše možnosti na trgu, dodan odstavek 5. Ta določba je določala:

„Svet v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe [EGS] vsako leto za vsako sorto ali skupino sort tobaka iz proizvodnje Skupnosti, za katere so določene cene in premije, določi največjo zajamčeno količino, zlasti v skladu s tržnimi pogoji ter socialno-ekonomskimi in agronomskimi razmerami zadevnih regij. Največja skupna količina za Skupnost je za vsako letino v letih 1988, 1989 in 1990 določena na 385.000 ton tobaka v listih.

[…]“

8

Pogoji in zahteve v zvezi s pogodbami o pridelovanju iz člena 3(1) Uredbe št. 727/70 so bili določeni v Uredbi Komisije (EGS) št. 1726/70 z dne 25. avgusta 1970 o načinu dodelitve premije za tobak v listih (UL 1970, L 191, str. 1).

9

Člen 2b(1), (3) in (4) Uredbe št. 1726/70, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EGS) št. 1413/91 z dne 29. maja 1991 (UL 1991, L 135, str. 15) (v nadaljevanju: Uredba št. 1726/70), je določal:

„1.   Pogodba o pridelovanju […], ki mora vsebovati vsaj elemente iz točk od 1 do 12 priloge, se sklene med naslednjima strankama:

[…]

3.   Pogodba o pridelovanju je lahko letna ali večletna. Sporazum mora biti sklenjen pred 1. junijem leta, v katerem je bil prvič uporabljen, razen v primerih višje sile. […]

4.   Pogodba o pridelovanju mora vsebovati:

[…]“

10

Priloga k Uredbi št. 1726/70 je vsebovala tipsko evropsko pogodbo o pridelovanju, katere točke 1, 4, 5 in 8 so določale:

[…]

[…]

11

V prvi, tretji in sedmi uvodni izjavi Uredbe št. 2062/92 je bilo navedeno:

„ker je [Evropska k]omisija predlagala reformo skupne ureditve trga tobaka, ki se bo uporabljala od letine 1993; ker je treba torej za letino 1992 ohraniti določbe, ki se uporabljajo za prejšnjo letino, s pridržkom nujnih sprememb za zagotovitev prehoda na novo ureditev; ker se za to ne zahteva določitev največje zajamčene količine za sorte ali skupine sort iz prvega pododstavka člena 4(5) [Uredbe št. 727/70] za letino 1993;

[…]

ker je treba ciljne cene in intervencijske cene tobaka v listih določiti v skladu z merili iz člena 2(2) [Uredbe št. 727/70], da bi spodbudili usmerjanje proizvodnje, zlasti v smislu preusmeritve pridelkov v najbolj zahtevane sorte, najbolj konkurenčne in najmanj škodljive za zdravje;

[…]

ker je premija enaka za ves tobak zadevne sorte, ne glede na kakovost dobavljenega tobaka; ker pa to spodbuja proizvodnjo tobaka nizke kakovosti; ker je zato treba znižati znesek premije za količine tobaka nizke kakovosti, ki jih kupi predelovalec, nad odstotnim deležem, ki ustreza normalni količini tobaka nizke kakovosti v primerjavi s celotnim pridelkom.“

12

Člen 3 te uredbe je določal:

„1.   Za letino 1992 so ciljne in intervencijske cene in zneski premije, dodeljene kupcem tobaka v listih iz členov 2 in 3 [Uredbe št. 727/70], ter intervencijske cene, pridobljene iz pakiranega tobaka, navedene v členu 6 navedene uredbe, določene v Prilogi IV k tej uredbi.

[…]

3.   Če količina tobaka nižjega razreda, kategorije ali kakovosti, ki ga kupi predelovalec, glede na vse nakupe zadevne sorte presega odstotek, naveden v Prilogi IV, se premija zniža za 30 % za količino, ki presega zadevni odstotek.“

13

V Prilogi IV k navedeni uredbi je bilo pod zaporedno številko 18 določeno, da je za razred IV sorte „[k]aterini in podobne sorte“ odstotek iz člena 3(3) iste uredbe 20 %.

14

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je pred 1. junijem 1992 s proizvajalci tobaka sklenila pogodbe o nakupu tobaka sorte katerini, in sicer za letino 1992. Nato je kot predplačilo prejela premijo, določeno v členu 3(1) Uredbe št. 727/70.

15

Ethnikos Organismos Kapnou (nacionalni urad za tobak) je z odločbo z dne 22. septembra 1995 tožečo stranko v postopku v glavni stvari pozval, naj kot neupravičeno prejeti znesek in na podlagi člena 3(3) Uredbe št. 2062/92 vrne del premije v višini 51.564.843 grških drahem (GRD) (približno 151.327 EUR), ki ji je bil odobren, saj je bilo predplačilo, ki ga je prejela iz naslova te premije, višje od tistega, do katerega je bila upravičena. Po mnenju Ethnikos Organismos Kapnou (nacionalni urad za tobak) je namreč količina tobaka nižje kategorije, ki ga je kupila tožeča stranka v postopku v glavni stvari, predstavljala več kot 20 % vseh nakupov.

16

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je zoper to odločbo vložila ničnostno tožbo pri Symvoulio tis Epikrateias (državni svet, Grčija), predložitvenem sodišču, ki je to tožbo vrnilo v odločanje Dioikitiko Protodikeio Athinon (prvostopenjsko upravno sodišče v Atenah, Grčija), da bi to odločilo o sporu polne jurisdikcije. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je pred zadnjenavedenim sodiščem uveljavljala zlasti neveljavnost člena 3(3) Uredbe št. 2062/92 zaradi retroaktivne narave te določbe in kršitve načela varstva legitimnih pričakovanj. Dioikitiko Protodikeio Athinon (prvostopenjsko upravno sodišče v Atenah) je s sodbo navedeno tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

17

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Dioikitiko Efeteio Athinon (pritožbeno upravno sodišče v Atenah, Grčija), ki jo je zavrnilo z obrazložitvijo, prvič, da člen 3(3) Uredbe št. 2062/92 nima retroaktivnega učinka, ker se ta določba ni nanašala na datum sklenitve zadevnih pogodb o pridelovanju, ampak na kakovost tobaka, in drugič, ker ta uredba ni kršila načela varstva legitimnih pričakovanj.

18

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Symvoulio tis Epikrateias (državni svet). To sodišče se sprašuje o veljavnosti navedene določbe v delu, v katerem bi lahko bila v nasprotju z načeloma prepovedi retroaktivnosti pravnih pravil in varstva legitimnih pričakovanj.

19

Natančneje, to sodišče meni, da je imel člen 3(3) Uredbe št. 2062/92 retroaktivni učinek, ker je bila ta uredba objavljena 30. julija 1992, to je po datumu izteka roka, določenega v Uredbi št. 1726/70 za sklenitev pogodb o pridelovanju med pridelovalci in predelovalci za letino 1992. V zvezi s tem navedeno sodišče meni, da čeprav je bil namen znižanja premije, določene v tem členu 3(3), izboljšati kakovost gojenih sort tobaka in s tem njihovo konkurenčnost, tega cilja, ki je bil v skladu s cilji skupne ureditve trga za tobak, ni bilo mogoče doseči na dan začetka veljavnosti Uredbe št. 2062/92, ker se je ta rok na ta dan iztekel in so se gospodarski subjekti na zadevnem trgu že odločili o usmeritvi proizvodnje, ne da bi bilo mogoče ta cilj doseči za letino 1992. Posledično si to sodišče postavlja vprašanje o veljavnosti člena 3(3) Uredbe št. 2062/92.

20

Poleg tega predložitveno sodišče meni, da lahko Uredba št. 2062/92 s tem, da določa znižanje premije za tobak nižje kakovosti, krši načelo varstva legitimnih pričakovanj, ker je bilo treba na podlagi člena 4(4) Uredbe št. 727/70 znesek premije, ki je veljal za zadevno letino, določiti pred 1. novembrom predhodnega leta in ker je bilo treba pogodbe o pridelovanju v vsakem primeru skleniti vsako leto pred 1. junijem.

21

V teh okoliščinah je Symvoulio tis Epikrateias (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ta vprašanja:

„Ali sta s členom 3(3) Uredbe [št. 2062/92], ki določa, da če količina tobaka v listih slabše kakovosti, ki ga je kupil predelovalec, glede na skupno količino njegovega nakupa zadevne sorte presega največji delež iz Priloge IV [te uredbe], se premija za presežno količino zniža za 30 %, kršeni načelo prepovedi retroaktivnosti pravnih predpisov in načelo varstva legitimnih pričakovanj?“

22

Predložitveno sodišče z vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je člen 3(3) Uredbe št. 2062/92 glede na načeli prepovedi retroaktivnosti pravnih pravil in varstva legitimnih pričakovanj veljaven.

23

Uvodoma, kar zadeva retroaktivni učinek izpodbijane uredbe, je treba opozoriti, da načelo pravne varnosti praviloma nasprotuje temu, da bi bila časovna veljavnost akta Unije določena na datum pred njegovo objavo, vendar pa je lahko izjemoma drugače, če to zahteva cilj, ki je v splošnem interesu, in če je zagotovljeno ustrezno spoštovanje legitimnih pričakovanj zadevnih oseb ter če iz besedila, ciljev ali iz sistematike zadevnih pravil jasno izhaja, da jim je treba pripisati tak učinek (sodba z dne 30. aprila 2019, Italija/Svet, (Ribolovne kvote za sredozemsko mečarico), C‑611/17, EU:C:2019:332, točka 106 in navedena sodna praksa).

24

V teh okoliščinah je treba najprej ugotoviti, ali ima člen 3(3) Uredbe št. 2062/92, v skladu s katerim se, kadar količina tobaka nižjega razreda, kategorije ali kakovosti, ki ga kupi predelovalec, glede na vse njegove nakupe zadevne sorte preseže odstotek, naveden v Prilogi IV k tej uredbi, premija zniža za 30 % za količino, ki presega zadevni odstotek, retroaktivni učinek. Če je odgovor pritrdilen, bo treba nato preveriti, ali je v skladu s sodno prakso, navedeno v prejšnji točki te sodbe, mogoče dopustiti retroaktivno uporabo te določbe.

25

Prvič, glede presoje retroaktivnega učinka člena 3(3) Uredbe št. 2062/92 je treba ugotoviti, da je bila ta uredba objavljena 30. julija 1992. Iz člena 2b(3) Uredbe št. 1726/70 pa izhaja, da bi morale fizične ali pravne osebe, ki kupijo tobak v listih od pridelovalcev, razen v primeru višje sile, za letino 1992, da bi bile upravičene do premije iz člena 3(1) Uredbe št. 727/70, z njimi skleniti pogodbe o pridelovanju najpozneje do 1. junija 1992.

26

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je imela Uredba št. 2062/92, vključno z njenim členom 3(3), retroaktivni učinek, ker je bila sprejeta na dan, ko so morale fizične ali pravne osebe, ki kupujejo tobak v listih od pridelovalcev, zanje sprejeti zavezujoče pogodbene obveznosti glede nakupa njihove proizvodnje (glej po analogiji sodbo z dne 11. julija 1991, Crispoltoni, C‑368/89, EU:C:1991:307, točke od 14 do 16).

27

Poleg tega je ta retroaktivni učinek izhajal iz dejstva, da je bil na podlagi te določbe znesek premije za letino, ki se določa vsako leto, za letino 1992 določen junija 1992, medtem ko bi moral biti v skladu s členom 4(4) Uredbe št. 727/70 določen pred 1. novembrom 1991.

28

Na drugem mestu, glede vprašanja, ali je mogoče retroaktivno uporabo člena 3(3) Uredbe št. 2062/92 upravičiti s ciljem v splošnem interesu, ki naj bi to zahteval, je treba poudariti, da retroaktivna uporaba te uredbe, vključno s členom 3(3) te uredbe, nujno izhaja iz nujnosti, da se doseže temeljni cilj skupne ureditve trgov v sektorju tobaka za leto 1992, in sicer zagotovitev finančne podpore proizvajalcem in predelovalcem tobaka.

29

Na tretjem mestu, v teh okoliščinah je treba preučiti, ali je bilo načelo varstva legitimnih pričakovanj ustrezno spoštovano. V zvezi s tem je treba spomniti, da čeprav to načelo spada med temeljna načela Unije, gospodarski subjekti ne morejo upravičeno imeti legitimnih pričakovanj, da se ohrani sedanji položaj, ki ga lahko institucije Skupnosti spremenijo na podlagi svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku, in to zlasti na področju, kot je skupna ureditev trgov, katere cilj je stalno prilagajanje spremembam gospodarskih razmer (glej v tem smislu sodbe z dne 5. oktobra 1994, Crispoltoni in drugi, C‑133/93, C‑300/93 in C‑362/93, EU:C:1994:364, točka 57; z dne 17. septembra 1998, Pontillo, C‑372/96, EU:C:1998:412, točka 22, in z dne 26. junija 2012, Poljska/Komisija, C‑335/09 P, EU:C:2012:385, točka 180 in navedena sodna praksa).

30

Iz tega izhaja, da se gospodarski subjekti ne morejo sklicevati na pridobljeno pravico do ohranitve ugodnosti, ki zanje izhaja iz vzpostavitve skupne ureditve trgov in ki so jo imeli v danem trenutku (sodbi z dne 5. oktobra 1994, Crispoltoni in drugi, C‑133/93, C‑300/93 in C‑362/93, EU:C:1994:364, točka 58, in z dne 17. septembra 1998, Pontillo, C‑372/96, EU:C:1998:412, točka 23 in navedena sodna praksa).

31

To velja še toliko bolj, če je, kot v sporu o glavni stvari, veljavna zakonodaja Unije, v obravnavanem primeru torej Uredba št. 727/70, Svet zavezovala, naj vsako leto, zlasti glede na razvoj trgov in škodljivost različnih sort tobaka, določi cene in premije zanje, ter izrecno določala možnost znižanja teh cen in premij (glej v tem smislu sodbo z dne 17. septembra 1998, Pontillo, C‑372/96, EU:C:1998:412, točka 24).

32

Od objave Uredbe št. 1114/88 so se namreč vsi zadevni gospodarski subjekti zavedali negotovosti, ki izhaja iz dejstva, da še ni bilo letnih določitev cen in premij. Natančneje, dokler zakonodajalec Unije ni določil cen in premij za obiranje tobaka za leto 1992, ti subjekti niso mogli legitimno pričakovati, da se bo določena raven zadevnih cen in premij ohranila.

33

Poleg tega je treba poudariti, da se lahko na podlagi člena 4(3) Uredbe št. 727/70 znesek premije izjemoma določi za kakovost, ki se razlikuje od tiste, ki se uporablja za referenčno kakovost, in sicer višje ali nižje od zneska, ki se običajno uporablja za ves tobak zadevne sorte. Poleg tega, kot je izhajalo iz člena 3(3) Uredbe št. 2062/92 v povezavi z njeno prvo, tretjo in sedmo uvodno izjavo, je bil namen te uredbe odvračati od proizvodnje nižjih razredov, kategorij ali kakovosti sort tobaka, ki so imele težave na tržišču, da bi se na splošno omejila proizvodnja tobaka v Uniji.

34

Treba je še spomniti, da je iz člena 2b(1) Uredbe št. 1726/70 v povezavi s točko 8 Priloge k tej uredbi razvidno, da so pogodbe o pridelovanju, sklenjene med kupci in pridelovalci, vsebovale klavzulo, ki je določala ponovno pogajanje o pogodbeni ceni med drugim v primeru spremembe premije, plačane odkupovalcem.

35

Treba je torej ugotoviti, da člen 3(3) Uredbe št. 2062/92 ni kršil legitimnih pričakovanj zadevnih gospodarskih subjektov.

36

Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da pri preučitvi postavljenega vprašanja ni bil ugotovljen noben dejavnik, ki bi vplival na veljavnost člena 3(3) Uredbe št. 2062/92 glede na načeli prepovedi retroaktivnosti pravnih pravil in varstva legitimnih pričakovanj.

37

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Pri preučitvi postavljenega vprašanja ni bil ugotovljen noben dejavnik, ki bi vplival na veljavnost člena 3(3) Uredbe Sveta (EGS) št. 2062/92 z dne 30. junija 1992 o določitvi ciljnih cen, intervencijskih cen in premij, odobrenih kupcem tobaka v listih, izpeljanih intervencijskih cen tobaka v balah, referenčne kakovosti in območij pridelave za letino 1992 glede na načeli prepovedi retroaktivnosti pravnih pravil in varstva legitimnih pričakovanj.