–

za Anodiki Services EPE Z. Zouganeli, dikigoros,

–

za GNA, O Evangelismos – Ofthalmiatreio Athinon – Polykliniki G. Statharas, dikigoros,

–

za Geniko Nosokomeio Athinon „Georgios Gennimatas“ M. Antonopoulos in N. Nikolopoulos, dikigoroi,

–

za Fasma AE N. Mourdoukoutas, dikigoros,

–

za Mega Sprint Guard AE S. Konstantopoulos, N. Meligos in G. Christodoulopoulos, dikigoroi,

–

za ICM – International Cleaning Methods AE in Kleenway OE E. Anagnostou, dikigoros,

–

za Myservices Security and Facility AE A. Virvilios, dikigoros,

–

za GEN – KA AE C. Pelekis, dikigoros,

–

za grško vlado M. Tassopoulou, A. Magreppi in E. Tsaousi, agentke,

–

za avstrijsko vlado M. Fruhmann, agent,

–

za Evropsko komisijo M. Patakia in P. Ondrůšek, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 10(g) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL 2014, L 94, str. 65), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/2170 z dne 24. novembra 2015 (UL 2015, L 307, str. 5) (v nadaljevanju: Direktiva 2014/24), in člena 1 Direktive Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL 1989, L 395, str. 33), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 (UL 2014, L 94, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva 89/665).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru dveh sporov, in sicer med družbo Anodiki Services EPE ter, v prvem sporu, GNA, O Evangelismos – Ofthalmiatreio Athinon – Polykliniki (v nadaljevanju: GNA Evangelismos) in, v drugem sporu, Geniko Ogkologiko Nosokomeio Kifisias – (GONK) „Oi Agioi Anargyroi“ (v nadaljevanju: GONK Agioi Anargyroi), v zvezi z odločitvami upravnih odborov teh bolnišnic javnega prava o sklenitvi določenega števila zasebnopravnih pogodb o zaposlitvi za določen čas za zapolnitev potreb gostinskih storitev, razdeljevanja obrokov in čiščenja.

3

V uvodni izjavi 5 Direktive 2014/24 je navedeno:

„Opozoriti bi bilo treba, da nobena določba v tej direktivi držav članic ne zavezuje, da storitve, ki jih želijo opravljati same ali jih organizirati drugače kot v obliki javnih naročil v smislu te direktive, oddajo v podizvajanje ali njihovo izvajanje prenesejo na zunanje izvajalce. Opravljanje storitev na podlagi zakonov, predpisov ali pogodb o zaposlitvi ne bi smelo biti zajeto. V nekaterih državah članicah bi lahko to na primer veljalo za nekatere upravne storitve in storitve za javno upravo, kot so storitve izvršilnih in zakonodajnih služb, ali za opravljanje nekaterih storitev za skupnost, kot so storitve na področju zunanjih zadev ali pravosodja ali storitve obveznega socialnega zavarovanja.“

4

Člen 1(4) te direktive določa:

„Ta direktiva ne vpliva na možnost držav članic, da v skladu s pravom Unije opredelijo, kaj štejejo kot storitve splošnega gospodarskega pomena, kako bi morale biti te storitve organizirane in financirane v skladu s pravili o državni pomoči ter katere posebne obveznosti bi zanje morale veljati. Ta direktiva prav tako ne vpliva na odločitev javnih organov o tem, ali, kako in v kolikšni meri želijo samostojno izvajati javne funkcije v skladu s členom 14 PDEU in Protokolom (št. 26).“

5

Člen 4(b) navedene direktive določa prag za uporabo te direktive na 135.000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo centralni vladni organi, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi. Ta člen v točki (d) določa prag 750.000 EUR za javna naročila storitev za socialne in druge posebne storitve, naštete v Prilogi XIV k tej direktivi. V tej prilogi so med drugim navedene tudi storitve restavracij.

6

Člen 10 Direktive 2014/24 določa:

„Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev za:

[…]

[…]“

7

Člen 1(1) Direktive 89/665 določa:

„Ta direktiva se uporablja za javna naročila iz [Direktive 2014/24, razen če so takšna naročila izključena v skladu s členi 7, 8, 9, 10, 11, 12, 15, 16, 17 in 37 navedene direktive.

[…]

Naročila v smislu te direktive zajemajo javna naročila, okvirne sporazume, koncesije za gradnje in storitve in dinamične nabavne sisteme.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se v zvezi z naročili s področja uporabe [Direktive 2014/24/ES] zagotovi učinkovita in zlasti čim hitrejša revizija odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, skladno s pogoji, določenimi v členih od 2 do 2f te direktive, na podlagi obrazložitve, da so takšne odločitve kršile zakonodajo Unije na področju javnih naročil ali nacionalne predpise o izvajanju te zakonodaje.“

8

Člen 2(1)(a) in (b) Direktive 89/665 določa:

„Države članice zagotovijo, da ukrepi sprejeti glede revizijskih postopkov iz člena 1, vključujejo določbe o pooblastilih:

9

Člen 103(2) grške ustave določa:

„Uradniki smejo biti imenovani samo na zakonsko predvideno delovno mesto. Izjeme je dovoljeno predvideti s posebnim zakonom za zadovoljevanje nepredvidenih in nujnih potreb z osebjem, ki se zaposli za določen čas na podlagi zasebnopravnega razmerja.“

10

Člen 63(1) zakona 4430/2016 (FEK A’ 205) določa:

„Osrednje službe, decentralizirane službe in vse splošne storitve ministrstev ter pravne osebe javnega prava (POJP) in zasebnega prava (POZP) pod okriljem ministrstev lahko z odločbo svoje pristojne enočlanske ali veččlanske uprave za potrebe čiščenja stavb, za katere so odgovorni, in zunanjih površin teh stavb ter za potrebe gostinskih storitev, razdeljevanja obrokov in storitev varovanja sklepajo individualne pogodbe o zaposlitvi zasebnega prava za določen čas, če obstoječe osebje ni dovolj in v primeru nepredvidenih okoliščin ali nujnih razmer. Okvirno se za takšne okoliščine štejejo: (a) pravna ali dejanska ovira za nemoteno opravljanje teh storitev s strani tretjih pravnih ali fizičnih oseb, za katero niso odgovorni naslovniki navedenih storitev, in (b) prihranek proračunskih sredstev s sklenitvijo pogodb o zaposlitvi iz tega člena v primerjavi z drugimi sredstvi. Ugotovitev obstoja nepredvidenih ali nujnih okoliščin zahteva utemeljeno oceno navedenih organov. Vse zgoraj navedene pogodbe se sklenejo v skladu z določbami tega člena, ne glede na vse druge splošne ali posebne določbe. Določbe o izjemah iz tega člena se lahko uporabljajo do 31. decembra 2018.“

11

V skladu s členom 63(2) tega zakona te pogodbe lahko trajajo največ 24 mesecev in jih ni mogoče spremeniti v pogodbe za nedoločen čas.

12

V skladu s členom 63(3) navedenega zakona je treba za namene izbire zadevnih oseb pripraviti začasno razvrstitev, in sicer tako, da se tem osebam dodelijo točke glede na trajanje brezposelnosti ali poklicne izkušnje.

13

Člen 107(1) zakona 4461/2017 (FEK A’ 38) posebej ureja nekatera vprašanja v zvezi z uporabo člena 63 zakona št. 4430/2016 za pravne osebe, ne glede na njihovo obliko, ki se predložijo organu ministrstva za zdravje, v zvezi z dodelitvijo točk kandidatom glede na trajanje brezposelnosti, obstoj otrok, ki jih te osebe vzdržujejo, in poklicne izkušnje.

14

Iz predložitvene odločbe izhaja, da je nezmožnost ustvarjanja zakonsko določenih mest v skladu s členom 103(2) grške ustave zaradi gospodarske krize v Grčiji in njenih mednarodnih obveznosti to državo članico vodila v sprejetje nekaterih samostojnih pravnih določb.

15

V zvezi s tem je bil za odziv na izredne razmere, opredeljene kot „nepredvidene“ in „nujne“, in ob upoštevanju obstoja resnih pomanjkljivosti, ki vplivajo na oddajo in izvedbo javnih naročil, sprejet zakon 4430/2016. Kot je navedeno v obrazložitvenem memorandumu zakona 4430/2016, kakor je bil predstavljen v predložitveni odločbi, je namen tega zakona zagotoviti, da bo finančna korist pomenila znatno izboljšanje proračuna zadevnih uprav, izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih v zadevnih podjetjih ter odziv na nujne in nepredvidene potrebe prejemnikov storitev na način, ki je v skladu z ustavo in s pravom Unije. Člen 63 navedenega zakona določa, da lahko pravne osebe javnega prava sklenejo individualne pogodbe zasebnega prava o zaposlitvi za določen čas za zadovoljitev svojih potreb, zlasti na področju gostinskih storitev, razdeljevanja obrokov in čiščenja.

16

Z odločbama, sprejetima novembra 2016, sta se upravna odbora GNA Evangelismos in GONK Agioi Anargyroi odločila skleniti več individualnih pogodb zasebnega prava o zaposlitvi za določen čas na podlagi navedenega člena 63 za zadovoljitev potreb glede gostinskih storitev, razdeljevanja obrokov in čiščenja znotraj bolnišnic, ki jih upravljata.

17

Družba Anodiki Services je zoper navedeni odločbi vložila pritožbi pri predložitvenem sodišču, Symvoulio tis Epikrateias (državni svet, Grčija). Trdi, da se ti odločbi nanašata na zagotavljanje storitev, za katere je treba izvesti postopke za oddajo javnega naročila, ki so določeni v Direktivi 2014/24. V zvezi s tem poudarja, da vrednost pogodb, zajetih v teh odločbah, in sicer med 1.894.402,56 EUR in 2.050.418,16 EUR v obdobju 24 mesecev za odločbo GNA Evangelismos in 550.000 EUR letno za odločbo GONK Agioi Anargyroi, presega ustrezne mejne vrednosti iz člena 4 te direktive.

18

Predložitveno sodišče se sprašuje, ali pogodbe, kakršne so te, na katere se nanašata odločbi upravnih odborov GNA Evangelismos in GONK Agioi Anargyroi, spadajo pod pojem „pogodbe o zaposlitvi“ iz člena 10(g) Direktive 2014/24, tako da so javna naročila, katerih predmet je sklenitev teh pogodb, izključena iz področja uporabe te direktive.

19

Sprašuje se tudi, ali je člen 63 zakona 4430/2016 v delu, v katerem dovoljuje sklepanje takšnih pogodb brez uporabe postopkov, določenih z Direktivo 2014/24, v nasprotju z določbami te direktive, določbami Pogodbe DEU o svobodi ustanavljanja in svobodi opravljanja storitev, členoma 16 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) ter načeli enakega obravnavanja, prepovedi diskriminacije, preglednosti in sorazmernosti. V zvezi s tem predložitveno sodišče meni, da je ob upoštevanju predmeta in ocenjenih stroškov pogodb o zaposlitvi nesporno, da bi bil v primeru postopka oddaje javnih naročil z enakim predmetom podan čezmejni interes.

20

Navedeno sodišče želi poleg tega izvedeti, ali je lahko odločba javnega organa, da ne uporabi postopka oddaje javnih naročil v skladu z Direktivo 2014/24, ker zadevna pogodba ne spada na področje uporabe te direktive, predmet sodnega nadzora v skladu z Direktivo 89/665.

21

V teh okoliščinah je Symvoulio tis Epikrateias (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ta vprašanja:

22

Predložitveno sodišče je v predlogu za sprejetje predhodne odločbe predlagalo uporabo hitrega postopka iz člena 105(1) Poslovnika Sodišča. Ta predlog je bil zavrnjen s sklepom predsednika Sodišča z dne 13 julija 2017, Anodiki Services (C‑260/17, neobjavljen, EU:C:2017560).

23

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 10(g) Direktive 2014/24 razlagati tako, da pod pojem „pogodbe o zaposlitvi“ iz te določbe spadajo pogodbe o zaposlitvi, kot so tiste v postopku v glavni stvari, in sicer pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki se sklenejo z osebami, izbranimi na podlagi objektivnih meril, kot so trajanje brezposelnosti, prejšnje izkušnje in število otrok, ki jih te osebe vzdržujejo.

24

Poudariti je treba, da čeprav so v skladu s členom 10(g) Direktive 2014/24 javna naročila storitev, katerih predmet so pogodbe o zaposlitvi, izključena iz področja uporabe te direktive, pa pojem „pogodbe o zaposlitvi“, kot je naveden v tej določbi, v tej direktivi ni opredeljen. Poleg tega navedena določba za tako opredelitev ne vsebuje nobenega napotila na pravo držav članic.

25

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pa iz zahteve po enotni uporabi prava Unije izhaja, da je treba, če določba prava Unije glede nekega pojma ne napotuje na pravo držav članic, ta pojem praviloma v celotni Evropski uniji razlagati avtonomno in enotno. To razlago je treba poiskati ob upoštevanju besedila zadevne določbe in njenega okvira ter cilja, ki se uresničuje z zadevno ureditvijo (glej v tem smislu zlasti sodbe z dne 19. decembra 2013, Fish Legal in Shirley, C‑279/12, EU:C:2013:853, točka 42, in z dne 19. junija 2018, Baumeister, C‑15/16, EU:C:2018:464, točka 24).

26

V zvezi s tem, prvič, iz uvodne izjave 5 Direktive 2014/24 izhaja, da ta držav članic ne zavezuje, da storitve, ki jih želijo opravljati same ali jih organizirati drugače kot v obliki javnega naročanja v smislu te direktive, oddajo v podizvajanje ali njihovo izvajanje prenesejo na zunanje izvajalce, in da opravljanje storitev na podlagi zakonov, predpisov ali pogodb o zaposlitvi s to direktivo ne bi smelo biti zajeto. Iz tega izhaja, da je sklepanje pogodb o zaposlitvi za javne organe držav članic način, da sami zagotavljajo storitve, in je tako izključeno iz obveznosti glede javnega naročanja iz te direktive.

27

V nasprotju s tem, kar trdi družba Anodiki Services v svojih pisnih stališčih, ta možnost za javne organe, da sami zadostijo nekaterim svojim potrebam s sklenitvijo pogodb o zaposlitvi, ni omejena na primere iz zadnjega stavka navedene uvodne izjave. V zvezi s tem dejstvo, da je v njej v zvezi s to možnostjo, ki bi morala biti na voljo javnim organom, pojasnjeno, da „bi to lahko na primer veljalo za“ storitve, ki so naštete po tem delu stavka, zadostno dokazuje, da to naštevanje ni izčrpno.

28

Po drugi strani je treba ugotoviti, da s sklenitvijo pogodbe zaradi njene narave pride do delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V širšem okviru prava Unije je v skladu z ustaljeno sodno prakso značilnost delovnega razmerja ta, da oseba v določenem času v korist druge osebe in pod njenim vodstvom opravi storitve, za katere dobi plačilo (glej zlasti sodbi z dne 3. julija 1986, Lawrie-Blum, 66/85, EU:C:1986:284, točka 17, in z dne 19. julija 2017, Abercrombie & Fitch Italia, C‑143/16, EU:C:2017:566, točka 19 in navedena sodna praksa).

29

Iz teh ugotovitev izhaja, da se pojem „pogodbe o zaposlitvi“ v smislu člena 10(g) Direktive 2014/24 nanaša na vse pogodbe, na podlagi katerih javni organ zaposli fizične osebe z namenom, da sam zagotavlja storitve, in s katerimi nastane delovno razmerje, na podlagi katerega te osebe za neko obdobje za ta javni organ in pod njegovim vodstvom opravljajo storitve, v zameno za to pa prejemajo plačilo.

30

Za namene te opredelitve torej način, na katerega so te osebe zaposlene, ni pomemben. Natančneje, čeprav lahko delovno razmerje temelji – kot je v svojih pisnih stališčih poudarila družba Anodiki Services – na posebnem zaupanju med delodajalcem in delavcem, pa to nikakor ne pomeni, da zgolj pogodbe, sklenjene na podlagi subjektivnih meril v zvezi z zaposlenimi osebami, pomenijo „pogodbe o zaposlitvi“ v smislu navedene določbe, ne pa tiste, ki izhajajo iz izbora, ki se izvede na podlagi povsem objektivnih meril.

31

Poleg tega, če v skladu z opredelitvijo pojma „delovno razmerje“, navedenega v točki 28 te sodbe, delavec opravlja storitve v korist svojega delodajalca in po njegovih navodilih „za določeno obdobje“, pogodb o zaposlitvi za določen čas ni mogoče izključiti iz pojma „pogodbe o zaposlitvi“ v smislu člena 10(g) Direktive 2014/24, ker je trajanje delovnega razmerja, ki nastane na podlagi teh pogodb, časovno omejeno.

32

Predložitveno sodišče mora na koncu ob upoštevanju teh ugotovitev presoditi, ali so pogodbe v postopku v glavni stvari „pogodbe o zaposlitvi“ v smislu te določbe. Zlasti, kot je v svojih pisnih stališčih poudarila Komisija, je treba preveriti, ali gre za resnične individualne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med bolnišnicami javnega prava iz postopka v glavni stvari in osebami, ki so se zaposlile. Vendar nikjer v spisu, predloženem Sodišču, ni navedeno, da to ni tako.

33

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 10(g) Direktive 2014/24 razlagati tako, da pod pojem „pogodbe o zaposlitvi“ iz te določbe spadajo pogodbe o zaposlitvi, kot so tiste v postopku v glavni stvari, in sicer individualne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki se sklenejo z osebami, izbranimi na podlagi objektivnih meril, kot so trajanje brezposelnosti, prejšnje izkušnje in število otrok, ki jih te osebe vzdržujejo.

34

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali določbe Direktive 2014/24, člena 49 in 56 PDEU, načela enakega obravnavanja, preglednosti in sorazmernosti ter člena 16 in 52 Listine nasprotujejo odločitvi javnega organa, da sklene pogodbe o zaposlitvi, kakršne so te v postopku v glavni stvari, za opravljanje nekaterih obveznosti javnega interesa.

35

Prvič, glede na odgovor na prvo vprašanje je treba ugotoviti, da se določbe Direktive 2014/24 ne uporabljajo za pogodbe o zaposlitvi, kakršne so te iz postopka v glavni stvari.

36

Glede, drugič, členov 49 in 56 PDEU ter pravnih načel Unije, navedenih v drugem vprašanju, je treba poudariti, da čeprav se na področju javnih naročil načelo enakega obravnavanja in njegovi posebni izrazi, kakršni so prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, ter člena 49 in 56 PDEU uporabljajo v primerih, v katerih javni organ na tretjega prenese opravljanje gospodarskih dejavnosti, pa se v nasprotju s tem pravo Unije v zvezi z javnimi naročili ne uporabi, če javni organ opravlja naloge v javnem interesu, ki so mu naložene, z lastnimi upravnimi, tehničnimi in drugimi sredstvi, ne da bi v to vključil zunanje subjekte (glej v tem smislu sodbi z dne 11. januarja 2005, Stadt Halle in RPL Lochau, C‑26/03, EU:C:2005:5, točka 48, in z dne 13. oktobra 2005, Parking Brixen, C‑458/03, EU:C:2005:605, točka 61).

37

Iz tega izhaja, da navedenih določb Pogodbe DEU in načel prava Unije ni mogoče uporabiti v okoliščinah postopka v glavni stvari, ker so se zadevne bolnišnice javnega prava iz te zadeve odločile, da same zadovoljijo nekatere svoje potrebe v okviru opravljanja nalog v javnem interesu, ki so jim naložene, s sklenitvijo pogodb o zaposlitvi.

38

Tretjič, kar zadeva člena 16 in 52 Listine, je treba poudariti, da se določbe te Listine v skladu z njenim členom 51(1) uporabljajo za države članice samo, kadar izvajajo pravo Unije. Listina v skladu s členom 51(2) ne razširja področja uporabe prava Unije prek pristojnosti Unije niti ne ustvarja nikakršnih novih pristojnosti ali nalog Unije ter ne spreminja pristojnosti in nalog, opredeljenih v Pogodbah. Sodišče mora ob upoštevanju Listine pravo Unije torej razlagati v mejah pristojnosti, ki so nanj prenesene (sodba z dne 8. novembra 2012, Iida, C‑40/11, EU:C:2012:691, točka 78 in navedena sodna praksa).

39

Kot pa je razvidno iz točk od 35 do 37 te sodbe, odločitve bolnišnic javnega prava, da sklenejo pogodbe o zaposlitvi iz postopka v glavni stvari, ne spadajo na področje izvajanja prava Unije v smislu člena 51 Listine, tako da skladnosti teh odločb s temeljnimi pravicami ni mogoče preizkusiti glede na pravice, ki so vzpostavljene z navedeno Listino.

40

Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da se določbe Direktive 2014/24, člena 49 in 56 PDEU, načela enakega obravnavanja, preglednosti in sorazmernosti ter člena 16 in 52 Listine ne uporabljajo za odločitve javnega organa, da sklene pogodbe o zaposlitvi, kakršne so te v postopku v glavni stvari, za opravljanje nekaterih obveznosti javnega interesa.

41

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1(1) Direktive 89/665 razlagati tako, da je odločitev naročnika, da s fizičnimi osebami sklene pogodbe o zaposlitvi za opravljanje nekaterih storitev brez uporabe postopka oddaje javnih naročil v skladu z Direktivo 2014/24, ker po njegovem mnenju te pogodbe ne spadajo na področje uporabe te direktive, lahko predmet tožbe na podlagi navedene določbe, ki jo vloži gospodarski subjekt, ki bi imel interes sodelovati v postopku javnega naročila, ki ima isti predmet kot navedene pogodbe in ki meni, da te spadajo na področje uporabe navedene direktive.

42

Besedilo člena 1(1) Direktive 89/665 z uporabo besedne zveze „v zvezi s postopki“ predpostavlja, da je vsaka odločitev naročnika, ki temelji na pravilih prava Unije na področju javnih naročil, ki bi jih odločitev lahko kršila, predmet sodnega nadzora iz člena 2(1)(a) in (b) te direktive. Ta določba se torej na splošno nanaša na odločitve naročnika, brez razlikovanja glede njihove vsebine ali trenutka sprejetja (sodba z dne 5. aprila 2017, Marina del Mediterráneo in drugi, C‑391/15, EU:C:2017:268, točka 26 in navedena sodna praksa).

43

To široko pojmovanje „odločitve“ naročnika potrjuje, da določba člena 1(1) Direktive 89/665 ne določa nikakršne omejitve glede narave ali vsebine zadevnih odločitev. Poleg tega restriktivna razlaga tega izraza ne bi bila v skladu z določbo člena 2(1)(a) te direktive, ki državam članicam nalaga, da določijo začasne postopke glede vsake odločitve, ki jo sprejmejo naročniki (sodba z dne 5. aprila 2017, Marina del Mediterráneo in drugi, C‑391/15, EU:C:2017:268, točka 27 in navedena sodna praksa).

44

Poleg tega je treba spomniti, da je odločba, ki se lahko pregleda, v smislu člena 1(1) Direktive 89/665 vsak akt naročnika, sprejet v zvezi z javnim naročilom storitev, ki spada na stvarno področje uporabe Direktive 2014/24 in ki ima lahko pravne učinke, ne glede na to, ali je ta akt sprejet zunaj formalnega postopka za oddajo javnega naročila ali v okviru tega postopka (sodba z dne 11. januarja 2005, Stadt Halle in RPL Lochau, C‑26/03, EU:C:2005:5, točka 34).

45

V zvezi s tem, če se naročnik odloči, da ne bo začel postopka oddaje javnega naročila, ker zadevno naročilo po njegovem mnenju ne spada na področje uporabe upoštevnih pravil Unije, je lahko takšna odločitev predmet sodnega nadzora (sodba z dne 11. januarja 2005, Stadt Halle in RPL Lochau, C‑26/03, EU:C:2005:5, točka 33).

46

Rezultat pristopa, v skladu s katerim Direktiva 89/665 ne zahteva sodnega varstva zunaj formalnega postopka za oddajo naročila, tako da niti odločitve naročnika, da ne začne takšnega postopka, niti odločitve o tem, ali javno naročilo spada na področje uporabe upoštevnih pravil Unije, ni mogoče izpodbijati s tožbo, bi namreč bil, da bi postala uporaba upoštevnih pravil Unije odvisna od vsakega naročnika in s tem fakultativna, čeprav je njihova uporaba, kadar so izpolnjeni pogoji iz teh pravil, zavezujoča (glej v tem smislu sodbo z dne 11. januarja 2005, Stadt Halle in RPL Lochau, C‑26/03, EU:C:2005:5, točki 36 in 37).

47

Zato je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 1(1) Direktive 89/665 razlagati tako, da je odločitev naročnika, da s fizičnimi osebami sklene pogodbe o zaposlitvi za opravljanje nekaterih storitev brez uporabe postopka oddaje javnih naročil v skladu z Direktivo 2014/24, ker po njegovem mnenju te pogodbe ne spadajo na področje uporabe te direktive, lahko predmet tožbe na podlagi navedene določbe, ki jo vloži gospodarski subjekt, ki bi imel interes sodelovati v postopku javnega naročila, ki ima isti predmet kot navedene pogodbe, in ki meni, da te spadajo na področje uporabe navedene direktive.

48

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo: