1

Evropska komisija s to tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Republika Malta s sprejetjem ureditve odstopanja, ki dovoljuje ujetje sedmih vrst prosto živečih ščinkavcev (navadni ščinkavec Fringilla coelebs, repnik Carduelis cannabina, lišček Carduelis carduelis, zelenec Carduelis chloris, dleskCoccothraustes coccothraustes, grilček Serinus serinus in čižek Carduelis spinus), ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi določb člena 5(a) in (e) in člena 8(1) v povezavi s Prilogo IV, točka (a), Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL 2010, L 20, str. 7), v povezavi s členom 9(1) te direktive.

2

Člen 2 Direktive 2009/147 določa:

„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za vzdrževanje populacije vseh vrst iz člena 1 na stopnji, ki ustreza zlasti ekološkim, znanstvenim in kulturnim zahtevam, ob upoštevanju gospodarskih in rekreacijskih zahtev, ali za prilagajanje populacije teh vrst tej stopnji.“

3

Člen 5(a) in (e) te direktive določa:

„Brez poseganja v člena 7 in 9 države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uvedbo splošnega sistema varstva vseh vrst ptic iz člena 1, ki prepovedujejo zlasti:

[…]

4

Člen 7(1) in (4) navedene direktive določa:

„1.   V vsej Skupnosti se vrste iz Priloge II zaradi svojega populacijskega nivoja, geografske razporeditve in stopnje razmnoževanja lahko lovijo skladno z nacionalno zakonodajo. Države članice zagotovijo, da lov na te vrste ne ogroža prizadevanj za njihovo ohranitev na območju njihove razširjenosti.

[…]

4.   Države članice zagotovijo, da je lov, skupaj s sokolarstvom, če to obstaja, kot se izvaja skladno z veljavnimi nacionalnimi predpisi, usklajen z načeli smotrne rabe in ekološko uravnoteženega nadzora nad zadevnimi vrstami ptic in da je ta praksa glede populacij vrst, zlasti selitvenih vrst, združljiva z ukrepi iz člena 2.

Države članice zagotovijo zlasti, da se vrste, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo lov, ne lovijo v času vzreje mladičev ali med različnimi fazami razmnoževanja.

Če gre za selitvene vrste, zagotovijo zlasti, da se vrste, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo lov, ne lovijo v času razmnoževanja ali v času vrnitve na gnezditvena območja.

[…]“

5

Sedem vrst prosto živečih ščinkavcev, navedenih v točki 1 te sodbe, ni navedenih v Prilogi II k Direktivi 2009/147.

6

Člen 8(1) Direktive 2009/147 določa:

„Države članice za lov na ptice ter njihovo ujetje ali ubitje po tej direktivi prepovejo uporabo vseh sredstev, naprav ali načinov, zlasti tistih iz točke (a) Priloge IV, ki se uporabljajo za množično neselektivno ujetje ali ubitje ptic ali ki bi lahko povzročili lokalno izginotje vrste.“

7

V Prilogi IV, točka (a), četrta alinea, te direktive so navedena ta sredstva:

„mreže, pasti, zastrupljena vaba, vaba za omamljanje“.

8

Člen 9(1) in (2) navedene direktive določa:

„1.   Države članice lahko odstopajo od določb členov 5 do 8, kadar ni na voljo druge zadovoljive rešitve, zaradi:

[…]

2.   Odstopanja iz odstavka 1 morajo navajati:

[…]“

9

V legal notice 79 (pravno obvestilo 79) z dne 29. marca 2006 so navedena pravila o ohranjanju prosto živečih ptic, to je tudi glavni pravni akt za prenos Direktive 2009/147 v malteško pravo (v nadaljevanju: pravila o ohranjanju prosto živečih ptic).

10

Natančneje, s pravilom 9 pravil o ohranjanju prosto živečih ptic je bil v glavnem prenesen člen 9 Direktive 2009/147; v njem so določeni pogoji za obravnavanje odstopanj. Pravilo 9 določa tudi natančen postopek odločanja, ki se mora uporabiti pri obravnavanju takega odstopanja, pri čemer je v ta postopek vključen obvezen preizkus, ki ga opravi malteški ornitološki odbor (v nadaljevanju: ornitološki odbor).

11

Pravilo 10 pravil o ohranjanju prosto živečih ptic opredeljuje vlogo ornitološkega odbora. Ta je v skladu z odstavkom 6(c) tega pravila med drugim „dajanje priporočil ministru glede odobritve odstopanja od določb pravil 4, 5, 6, 7, 18 in 21“ in „redno zagotavljati, da so pogoji o priznanju take odobritve oziroma takih odobritev izpolnjeni.“ Četrti pogoj iz navedenega odstavka med drugim natančno določa pravico ministra za okolje, trajnostni razvoj in podnebne spremembe (v nadaljevanju: minister), da se pri obravnavi priporočila ornitološkega odbora o odobritvi odstopanja izreče o odobritvi odstopanj, in obveznost, da svojo odločitev, če ta pomembno odstopa od priporočil ornitološkega odbora, pisno obrazloži.

12

Pravilo 27 pravil o ohranjanju prosto živečih ptic ureja postopek obravnavanja kršitev navedenih pravil in določa sankcije, ki pri kršitvah, storjenih v okviru odstopanj, znašajo od najnižje denarne kazni v višini 500 EUR, ob kateri se izreče še odvzem posebnega dovoljenja, do denarne kazni v višini 15.000 EUR, ob kateri se izrečejo še dveletna zaporna kazen, trajni odvzem vseh dovoljenj, izdanih v okviru teh pravil, ter zaseg predmetov prekrška.

13

V legal notice 253 (pravno obvestilo 253) z dne 15. julija 2014 je določen okvir za dovolitev odstopanja ob odprtju jesenske dobe ujetja za prosto živeče ptice iz družine ščinkavcev (v nadaljevanju: okvirna pravila).

14

Pravilo 3 okvirnih pravil določa:

„Ščinkavci se lahko s tradicionalnimi mrežami, znanimi kot ‚clap nets‘, z izključnim namenom njihovega zadržanja v ujetništvu, vključno za uporabo na sejmih in razstavah, za vzrejo in, ali za uporabo kot žive vabe, ujamejo le v skladu s pogoji iz teh pravil: […]“

15

To pravilo 3 določa nekatera merila v zvezi s clap-nets, obročkanjem ujetih ptic in minimalno velikostjo mrežnih očes.

16

Pravilo 4 okvirnih pravil določa:

„[…] obdobje jesenske dobe ujetja za prosto živeče ptice iz družine ščinkavcev traja največ triinsedemdeset (73) dni od oktobra do decembra istega leta, v katerem lahko minister odpre jesensko dobo ujetja ščinkavcev z obvestilom v Uradnem listu:

če minister pred odprtjem jesenske dobe ujetja ščinkavcev preveri, da ni ‚nobene zadovoljive rešitve‘ v smislu člena 9(1) Direktive 2009/147 […] in pri tem upošteva vzdrževanje populacije zadevnih vrst na zadovoljivi ravni in najvišje prage, določene v Prilogi II;

in če minister ob določitvi trajanja katere koli jesenske dobe ujetja za prosto živeče ptice iz družine ščinkavcev določi splošno omejitev ujetja v zadevni dobi za vsako od vrst ščinkavcev in posamično omejitev ujetja v zadevni dobi na vsako dovoljenje ter poleg tega sprejme odločitev o določitvi posamične dnevne omejitve ujetja na vsako dovoljenje v jesenski dobi ujetja prosto živečih ptic iz družine ščinkavcev.“

17

Pravilo 8 okvirnih pravil se nanaša na nadzorne ukrepe v času odprte dobe ujetja prosto živečih ptic iz družine ščinkavcev. Z njim je določena izvedba pregledov na kraju samem, ki jih opravi policija, in zagotovitev najmanj sedmih policistov na 1000 dovoljenj.

18

V okvirnih pravilih je Priloga I, v kateri je seznam sedmih zadevnih vrst ščinkavcev.

19

Priloga II okvirnih pravil določa:

„Pri določitvi skupnega števila ščinkavcev, ki se lahko ujamejo v jesenski dobi ujetja, minister določi splošno omejitev ujetja na manj kot 1 % skupne letne umrljivosti referenčne populacije vsake vrste na ozemlju Evropske unije na podlagi najnovejših razpoložljivih znanstvenih podatkov o najdbah obročkanih ptic.

Zgornja meja omejitve ujetja pri odstopanju v jesenski dobi ujetja prosto živečih ptic iz družine ščinkavcev nikakor ne sme presegati naslednjih številk:

NACIONALNE OMEJITVE UJETJA PO VRSTAH

repnik 12.000

lišček 800

zelenec 4500

čižek 2350

dlesk 500

navadni ščinkavec 5000

grilček 2350

Minister ta najvišja števila pregleda in posodobi z obvestilom v uradnem listu, pri čemer upošteva ohranitveno stanje zadevnih sedmih vrst in vzdrževanje populacije teh vrst na zadovoljivi ravni.“

20

Legal notice 250 (pravno obvestilo 250) z dne 15. julija 2014 o pravilih o ohranjanju prosto živečih ptic, v katerem je tudi izjava o odstopanju za dobo ujetja za leto 2014, s katero se dovoljuje jesensko ujetje prosto živečih ptic iz družine ščinkavcev (v nadaljevanju: izjava iz leta 2014), v pravilu 3 določa:

„[…] doba ujetja prosto živečih ptic iz družine ščinkavcev za leto 2014 (v nadaljevanju: ‚jesenska doba ujetja za prosto živeče ptice‘ je določena z naslednjima datumoma:

ujetje prosto živečih osebkov repnika, liščka, zelenca, čižka, dleska, navadnega ščinkavca in grilčka je dovoljeno med vključno 20. oktobrom 2014 in 31. decembrom 2014.“

21

V skladu s pravilom 5(1) izjave iz leta 2014 ustrezajo omejitve splošnega sezonskega ujetja za jesensko dobo ujetja prosto živečih ptic omejitvam iz Priloge II okvirnih pravil.

22

V skladu s pravilom 5(2) izjave iz leta 2014 je ujetje v jesenski dobi ujetja prosto živečih ptic omejeno na deset ščinkavcev na jesensko dovoljenje za ujetje prosto živečih osebkov ali na število ptic, ki so bile ujete pred koncem dobe, če je to nižje od te omejitve.

23

Pravilo 3 legal notice 330 (pravno obvestilo 330) z dne 16. oktobra 2015 o pravilih o ohranjanju prosto živečih ptic, v katerem je tudi izjava o odstopanju za dobo ujetja v letu 2015, s katero se dovoljuje jesensko ujetje prosto živečih ptic iz družine ščinkavcev (v nadaljevanju: izjava iz leta 2015), je za leto 2015 enako pravilu 3 izjave iz leta 2014.

24

Pravilo 5 (1) in (2) izjave iz leta 2015 je smiselno enako pravilu 5(1) in (2) izjave iz leta 2014.

25

Potem ko je Republika Malta leta 2014 sprejela okvirna pravila in izjavo iz leta 2014, s katero je dovoljeno ujetje sedmih vrst ščinkavcev, je Komisija 17. oktobra 2014 na Republiko Malto naslovila uradni opomin, v katerem je navedla, da ureditev odstopanja te države članice ne izpolnjuje pogojev iz člena 9 Direktive 2009/147. Komisija meni, da ta država članica ni dokazala, da ni druge zadovoljive rešitve, in da ni izpolnila pogojev o sprejemljivi obliki uporabe, majhnem številu in strogem nadzoru iz člena 9(1)(c) te direktive.

26

Republika Malta je z dopisom z dne 14. novembra 2014 na uradni opomin odgovorila, da njena ureditev odstopanja izpolnjuje pogoje iz člena 9 Direktive 2009/147.

27

Ker Komisija ni bila zadovoljna z odgovorom Republike Malte, ji je 28. maja 2015 poslala obrazloženo mnenje.

28

Republika Malta je na to odgovorila z dopisom z dne 28. julija 2015 in ponovila svoje stališče iz dopisa z dne 14. novembra 2014.

29

Ker je Komisija po preučitvi odgovora Republike Malte in dodatnih informacij menila, da ta država članica ni odpravila navedenih neizpolnjenih obveznosti, se je odločila vložiti to tožbo.

30

Komisija trdi, da je ureditev odstopanja, ki jo je sprejela Republika Malta in s katero je dovolila ujetje sedmih vrst ščinkavcev s pastmi, v nasprotju s členom 5(a) in (e) ter členom 8(1) Direktive 2009/147 v povezavi s Prilogo IV(a) te direktive in da ne izpolnjuje pogojev za uporabo odstopanja iz člena 9(1) navedene direktive.

31

V teh okoliščinah Komisija trdi, prvič, da Republika Malta ni dokazala, da ni na voljo druge zadovoljive rešitve, kot to zahteva navedena določba. Drugič, ta država članica naj ne bi podala obrazložitve glede neobstoja druge zadovoljive rešitve, da bi utemeljila svojo ureditev odstopanja. Tretjič, Malta naj ne bi dokazala, da je dovoljena dejavnost „sprejemljiva oblika uporabe“ v smislu člena 9(1)(c) Direktive 2009/147. Četrtič, Republika Malta naj ne bi dokazala, da je izpolnila pogoj iz člena 9(1)(c) te direktive, v skladu s katerim se lahko zadevna izjema nanaša le na majhno število ptic. Nazadnje, tožena država članica naj ne bi dokazala, da je bilo odstopanje odobreno „pod strogo nadzorovanimi pogoji“, kot to zahteva člen 9(1)(c) navedene direktive.

32

Komisija na eni strani trdi, da je malteška ureditev odstopanja presplošna ter da v njej ni jasno in zadostno obrazložen neobstoj druge zadovoljive rešitve.

33

Pravilo 4 okvirnih pravil naj bi določalo le, da minister „pred odprtjem jesenske dobe ujetja ščinkavcev preveri, da ni ‚nobene zadovoljive rešitve‘ v smislu člena 9(1) Direktive 2009/147.“ V okvirnih pravilih naj ne bi bila nikjer omenjena vzreja v ujetništvu, ta okvirna pravila pa naj ministra ne bi posebej zavezovala, da pred odobritvijo ujetja ščinkavcev v zadevni dobi oceni, ali je vzreja v ujetništvu druga zadovoljiva rešitev.

34

Poleg tega naj izjavi iz let 2014 in 2015, s katerima je bilo dovoljeno jesensko ujetje ščinkavcev s pastmi v dobah ujetja leta 2014 in 2015, ne bi bili v skladu s pogojem, ki je nejasno določen s pravilom 4 okvirnih pravil, saj v njih ni nobene odločitve glede neobstoja druge zadovoljive rešitve, prav tako v njih niso navedeni razlogi, iz katerih minister pri odobritvi teh dob ujetja vzreje v ujetništvu ni štel za zadovoljivo možno rešitev.

35

Nazadnje, razprave in priporočila ornitološkega odbora naj ne bi izpolnjevale zahteve po jasni in zadostni obrazložitvi. V zapisnikih sej ornitološkega odbora, ki jih navaja Republika Malta, naj ne bi bila navedena nobena temeljita ocena drugih možnih rešitev, prav tako pa naj v izjavah iz let 2014 in 2015 ne bi bili podani niti ocena niti ugotovitev neobstoja druge zadovoljive rešitve.

36

Komisija na drugi strani ugotavlja, da je v skladu s pravilom 3 okvirnih pravil posebna težava oziroma poseben položaj, ki ga želijo rešiti malteški organi, dovolitev ujetja ščinkavcev s pastmi izključno zaradi njihovega zadržanja v ujetništvu, ki vključuje tudi ujetje za namen njihove predstavitve na sejmu ali razstavi, vzreje in/ali uporabe kot živih vab.

37

Ujetje prosto živečih ščinkavcev v nasprotju s členoma 5 in 8 Direktive 2009/147 pa naj ne bi bilo potrebno za zadržanje ščinkavcev v ujetništvu, saj naj bi bila vzreja v ujetništvu za ta namen zadovoljiva rešitev.

38

Poleg tega naj Republika Malta ne bi dokazala, da vzreja v ujetništvu ni zadovoljiva alternativa ujetju s pastmi. Številna poročila in študije, ki jih navaja ta država članica, naj bi potrjevali, da je vzreja sedmih zadevnih vrst v ujetništvu tehnično in znanstveno izvedljiva. Zato to, da bi bili malteški ljubitelji ptic pri tej drugi rešitvi prisiljeni spremeniti njihovo ravnanje, in sicer tako, da v ujetništvu ne bi zadržali prosto živečih ptic, ki so jih ulovili, ampak ptice, ki so bile že vzrejene v ujetništvu, še ne pomeni, da te rešitve ni mogoče šteti za zadovoljivo.

39

Kar zadeva trditev Republike Malte, da se z njeno ureditvijo odstopanja ne želi le pridobiti ščinkavcev, da bi se jih nato zadržalo v ujetništvu, ampak osebam, ki se ukvarjajo z lovom na prosto živeče ptice tudi omogočiti, da zakonito izvajajo svojo dejavnost ujetja in zadržanja v skladu z nacionalno tradicijo, Komisija poudarja, da bi se merilu neobstoja druge zadovoljive rešitve iz člena 9(1) Direktive 2009/147, če bi se ta trditev sprejela, odvzel pomen. S tako pretirano razširitvijo področja uporabe določbe o odstopanju iz tega člena, bi se ogrozila ureditev ohranjanja, ki je vzpostavljena s to direktivo. Posledica tega bi bila, da ne bi moglo biti nobene druge zadovoljive rešitve, saj nobena ne bi bila enakovredna ujetju prosto živečih ptic.

40

Republika Malta ugovarja, prvič, da sta bili odločitvi o dovolitvi odstopanja za ujetje prosto živečih ščinkavcev za leti 2014 in 2015 sprejeti šele po tem, ko je ornitološki odbor na številnih sejah razpravljal o teh razlogih, pogojih in zahtevah, pri čemer se je oprl na podrobna tehnična, pravna in znanstvena poročila, ki so mu bila predložena. Ornitološki odbor naj bi ob opori na te elemente v obeh primerih priporočil uvedbo odstopanja, pri čemer je prej preveril, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 9(1)(c) Direktive 2009/147.

41

V nasprotju s trditvami Komisije naj ne bi bilo nujno, da je v izjavah iz let 2014 in 2015 odločitev o neobstoju druge zadovoljive rešitve, saj je ornitološki odbor pred sprejetjem odločitve ministra, da ti izjavi objavi, v skladu z zahtevami iz pravil 9 in 10 pravil o ohranjanju prosto živečih ptic pripravil podrobne ocene in ugotovil, da ni na voljo druge zadovoljive rešitve.

42

Republika Malta v zvezi z očitkom Komisije glede neustreznosti priporočil ornitološkega odbora trdi, da je v zapisnikih sej ornitološkega odbora le povzetek razprave o vseh vidikih zadevnega odstopanja, med katerimi so tudi razlogi zanj in ocena možnih rešitev. Temeljita preučitev in tudi razlogi naj bi bili obširno predstavljeni v tehničnem dokumentu o odstopanju za ujetje sedmih vrst prosto živečih ščinkavcev iz aprila 2014, ki ga je pripravil Wild Bird Régulation Unit (enota za urejanje področja prosto živečih ptic) (v nadaljevanju: tehnični dokument WBRU), ki spada pod okrilje ministrstva za trajnostni razvoj, okolje in podnebne spremembe. Ureditev odstopanja, ki jo je sprejela Republika Malta, naj bi bil celovit in trden mehanizem, ki izpolnjuje zahteve iz člena 9(1)(c) Direktive 2009/147.

43

Drugič, Republika Malta Komisiji očita napačno razumevanje cilja, ki mu sledijo okvirna pravila. Dejstvo, da je dovoljeno ujetje sedmih vrst ščinkavcev z namenom njihovega zadržanja v ujetništvu v rekreativne namene, še ne pomeni, da že dejavnost ujetja ne more biti samostojen cilj. Ujetje in poznejše zadržanje v ujetništvu naj bi bila oba del tradicije, ki jo želijo malteški organi zaščititi v strogem okviru člena 9(1)(c) Direktive 2009/147. Program vzreje v ujetništvu naj bi bila le delna rešitev za eno od teh dejavnosti, in sicer za to, da bi ljubitelji, ki jih ujetje osebkov ne zanima nujno, lahko te osebke zadržali v ujetništvu.

44

Republika Malta naj bi pred sprejetjem odločitve o uporabi zadevnega odstopanja za ujetje prosto živečih ščinkavcev skrbno ocenila vse druge možne nadomestne rešitve, ki so bile sprejete med letoma 2004 in 2014. Malteški organi naj bi na podlagi te ocene sklenili – ob upoštevanju socialno-kulturnega okvira, bio-geografskih značilnosti malteškega otočja in praktičnih izkušenj, pridobljenih pri izvajanju vseh drugih možnih nadomestnih dejavnosti, med katerimi so zlasti obročkanje in izpustitev ali možnost ujetja prosto živečih osebkov drugih vrst kot so ščinkavci – da nobena od njih, razen omejeno in strogo nadzorovano odstopanje za ščinkavce, ni bila zadovoljiva nadomestna rešitev za starejšo, tradicionalno in rekreativno dejavnost ujetja osebkov sedmih vrst ščinkavcev in njihovo zadrževanje v ujetništvu.

45

Republika Malta trdi, da če – tako kot trdi Komisija – ujetje zaščitenih ptic iz Priloge II k Direktivi 2009/147, kot so zadevni ščinkavci, s pastmi, ki je „samo sebi namen“, ne bi moglo biti sprejemljiva oblika uporabe v smislu člena 9(1)(c) te direktive, države članice Unije ne bi mogle dovoliti nobenega odstopanja, da bi zaščitile svoje tradicionalne rekreativne dejavnosti. Tako ozka razlaga naj bi bila napačna tako s pravnega kot z dejanskega vidika. Poleg tega naj ne bi bila nikakor podprta s sodno prakso Sodišča v zvezi s členom 9(1)(c) Direktive 2009/147.

46

Republika Malta meni, da zaščita tradicionalnih dejavnostih sicer ni glavni cilj navedene direktive, vendar pa ta prav tako ne izključuje možnosti, da se nekatere tradicionalne dejavnosti lova ali ujetja s pastmi lahko ohranijo na način, ki je v skladu s strogimi pogoji iz njenega člena 9(1)(c). Poleg tega naj bi Komisija priznala, da odstopanje, ki bi bilo utemeljeno na tradiciji in s katerim bi se dovolilo ujetje nekaterih vrst ptic ter njihovo zadržanje v ujetništvu, ne bi bilo nujno v nasprotju z določbami Direktive 2009/147.

47

Spomniti je treba, da iz sodne prakse Sodišče izhaja, da morajo biti nacionalni zakonodajni okvir in drugi predpisi za to, da bi pristojni organi odstopanje iz člena 9 Direktive 2009/147 uporabili na način, ki je v skladu s pravom Unije, zasnovani tako, da izvajanje v tej direktivi vsebovanih določb glede odstopanj ustreza načelu pravne varnosti. Zato morajo biti v nacionalni ureditvi, ki se uporablja na tem področju, merila za odstopanje določena jasno in natančno, organi, ki so pristojni za njihovo uporabo, pa morajo biti s to ureditvijo zavezani k njihovemu upoštevanju. Kar zadeva izjeme, ki jih je treba razlagati ozko, je breme dokazovanja glede obstoja zahtevanih pogojev za vsako odstopanje na organu, ki sprejme odločitev, države članice pa morajo zagotoviti, da je vsak poseg v zaščiteno vrsto dovoljen le na podlagi odločitev, ki so natančno in ustrezno obrazložene ter v katerih so navedeni razlogi, pogoji in zahteve iz člena 9(1) in (2) te direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 8. junija 2006, WWF Italia in drugi, C‑60/05, EU:C:2006:378, točki 33 in 34).

48

Glede malteške ureditve je treba v nasprotju s tem, kar v bistvu trdi Komisija, ugotoviti, da so v nacionalni ureditvi, ki se uporablja na področju ohranjanja prosto živečih ptic, merila odstopanja določena jasno in natančno, in da ta ureditev organe, ki so pristojni za uporabo teh meril, zavezuje k njihovemu upoštevanju. Namreč, kot je navedeno v točkah 10 in 16 te sodbe, je s pravilom 9 pravil o ohranjanju prosto živečih ptic v glavnem prenesen člen 9 Direktive 2009/147, pravilo 4 okvirnih pravil pa ministru nalaga, da pred odprtjem jesenske dobe ujetja prosto živečih ptic iz družine ščinkavcev preveri, da ni na voljo druge zadovoljive rešitve v smislu člena 9(1) Direktive 2009/147. Te ugotovitve ne more omajati okoliščina, ki jo navaja Komisija, da v okvirnih pravilih ni nikjer navedena vzreja v ujetništvu in da se od ministra ne zahteva, da – preden dovoli ujetje ščinkavcev s pastmi v zadevni dobi – posebej preveri, ali je vzreja v ujetništvu nadomestna zadovoljiva rešitev.

49

Vseeno pa je treba ugotoviti, da izjavi iz let 2014 in 2015, s katerima je dovoljeno jesensko ujetje ščinkavcev s pastmi v dobah ujetja za leti 2014 in 2015, nista v skladu s členom 9 Direktive 2009/147.

50

V teh izjavah namreč ni nobene navedbe o neobstoju druge zadovoljive rešitve. Poleg tega v teh izjavah tudi nikakor ni napotila na tehnična, pravna in znanstvena priporočila, ki naj bi bila po zatrjevanju Republike Malte predstavljena ornitološkemu odboru, in tudi ne na priporočila, ki naj bi bila sprejeta na podlagi teh dokumentov in ki naj bi jih ornitološki odbor poslal ministru ter v katerih naj bi bilo predlagano sprejetje zadevnega odstopanja ob upoštevanju, da se je štelo, da so bili vsi pogoji iz člena 9(1)(c) Direktive 2009/147, med njimi tudi neobstoj druge zadovoljive rešitve, izpolnjeni.

51

Iz tega sledi, da ti izjavi nista odločitvi, ki sta natančno in ustrezno obrazloženi ter v katerih je naveden pogoj o neobstoju druge zadovoljive rešitve iz člena 9 Direktive 2009/147.

52

Zato je očitek, da v malteški ureditvi odstopanja neobstoj druge zadovoljive rešitve ni obrazložen, utemeljen in ga je torej treba sprejeti.

53

Iz navedenega izhaja, da v obravnavani zadevi ni treba preizkusiti očitka o domnevni nedokazanosti neobstoja druge zadovoljive rešitve v smislu člena 9(1) Direktive 2009/147.

54

Komisija meni, da izračun „majhnega števila“, ki ga je opravila WBRU v svojem tehničnem dokumentu, na katerem temeljijo omejitve ujetja, določene v malteški ureditvi odstopanja, ni podprt s trdnimi znanstvenimi dokazi.

55

Prvič, WBRU naj upoštevnih referenčnih populacij ne bi opredelila s pomočjo zanesljivega sistema spremljanja. Republika Malta naj bi se namreč oprla na eno samo študijo, in sicer študijo Raine iz leta 2007, ki naj bi temeljila na zelo omejenem vzorcu ptic. V zvezi z dleskom naj ne bi bilo na Malti nad obročki za to vrsto nobenega nadzora, WBRU naj bi se zato pri dlesku oprla na nadzor obročkov v Italiji. Vendar naj WBRU ne bi razložila, zakaj šteje to populacijo za primerno nadomestilo.

56

Drugič, Republika Malta naj bi v svojo „referenčno populacijo“ vključila številne gnezditvene populacije s tem, da se je oprla na majhno število nadzorov obročkov na Malti, čeprav se večina teh gnezditvenih populacij ne seli prek Malte. Republika Malta naj bi tako pri svojih „referenčnih populacijah“ upoštevala veliko gnezditveno populacijo navadnih ščinkavcev na Poljskem. Vendar pa naj bi ugledni ornitologi poudarili, da se navadni ščinkavci, ki se razmnožujejo na Poljskem, selijo prek vzhodne Nizozemske, Nemčije in Švice, da bi nato prezimili zlasti na jugozahodu Francije in zahodnem delu Iberskega polotoka. Čeprav se nekatere ptice očitno selijo prek Malte, pa naj ne bi bilo znanstveno pravilno, da se pri izračunu majhnega števila v „referenčno populacijo“ vključi celotna poljska gnezditvena populacija, ki jo sestavlja od pet do deset milijonov ptic.

57

Tretjič, izbira izvornih populacij Republike Malte naj ne bi bila v skladu z dogovorjeno metodologijo. Ta država članica naj bi napačno trdila, da je upoštevala samo izvorne populacije iz držav, v katerih so populacije stabilne ali pa rastejo. Vendar naj bi najnovejši podatki European Bird Census Council kazali na upad populacije zadevnih vrst v Nemčiji, Italiji, Avstriji, na Poljskem, v Sloveniji in Združenem kraljestvu.

58

Nazadnje, v tehničnem dokumentu WBRU naj glede stopnje umrljivosti ne bi bil dovolj pojasnjen način pridobitve ocen v zvezi s stopnjo umrljivosti. Številke, ki jih je navedla WBRU, naj ne bi ustrezale številkam iz temeljnih študij oziroma naj ne bi bile podprte z nobenim znanstvenim virom.

59

Republika Malta odgovarja, da je študija Raine, ki je bila izvedena pod vodstvom in za BirdLife Malta leta 2007, še vedno najnovejša razpoložljiva študija. Stališče Komisije, da študija Raine ne izpolnjuje meril stroge natančnosti in zanesljivosti, ki se zahtevata pri spremljanju ptic, naj bi bilo presenetljivo, saj naj bi se ta institucija pri utemeljitvi dejanskih trditev opirala na isto študijo.

60

Očitek, ki ga je Komisija podala v zvezi z analizo Republike Malte o stanju ohranjenosti sedmih vrst ščinkavcev, naj bi temeljil na prejšnjih izjavah iz obrazloženega mnenja, v katerem naj bi bilo več napačnih trditev glede dejstev. Malteški organi naj bi aprila 2015 opravili posodobljeno oceno stanja ohranjenosti vrst, pri čemer naj bi upoštevali vse nedavne znanstvene posodobitve, ki naj bi ovrgle trditve Komisije.

61

V zvezi s stopnjo umrljivosti sedmih zadevnih vrst Republika Malta trdi, da jo je WBRU v tehničnem dokumentu obravnavala pravilno, saj se je oprla na poglavitne znanstvene vire. Če so bile za eno vrsto v znanstvenih virih navedene različne stopnje umrljivosti, naj bi malteški organi v skladu s priročnikom Komisije o trajnostnem lovu uporabili najnižjo.

62

Spomniti je treba, da morajo organi držav članic pri izvajanju pristojnosti v zvezi z odobritvijo odstopanja na podlagi člena 9 Direktive 2009/147 pri presoji upoštevati številne elemente, ki se nanašajo na geografske, podnebne, okoljske in biološke podatke ter zlasti glede na stanje v zvezi z razmnoževanjem in skupno letno umrljivostjo vrste zaradi naravnih razlogov (glej v tem smislu sodbo z dne 8. junija 2006, WWF Italia in drugi, C‑60/05, EU:C:2006:378, točka 25).

63

Kar zadeva elemente, ki jih je treba upoštevati pri presoji, je treba ugotoviti, da je po trenutnih znanstvenih dognanjih „majhno število“ v smislu člena 9(1)(c) Direktive 2009/147, ujetje, ki je nižje od 1 % skupne letne umrljivosti zadevne populacije (povprečna vrednost) za vrste, na katere je lov prepovedan, in ujetje približno 1 % za vrste, ki se lahko lovijo, pri čemer se pri selitvenih vrstah kot „zadevna populacija“ razume populacija območij, s katerih prihajajo glavne kvote, ki se selijo na območje, kjer se izvaja odstopanje v času njegove uporabe (glej v tem smislu sodbo z dne 11. novembra 2010, Komisija/Italija, C‑164/09, neobjavljena, EU:C:2010:672, točka 35).

64

Sodišče je v zvezi s tem poudarilo, da količinski elementi temeljijo na delu odbora ORNIS za prilagoditev Direktive 2009/147 tehničnemu in znanstvenemu napredku, ki je bil ustanovljen na podlagi člena 16 te direktive in ki ga sestavljajo predstavniki držav članic (glej v tem smislu sodbo z dne 8. junija 2006, WWF Italia in drugi, C‑60/05, EU:C:2006:378, točka 26).

65

Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da so lahko zgoraj navedeni odstotki – čeprav niso pravno zavezujoči – zaradi znanstvenega ugleda dela odbora ORNIS in glede na to, da niso bili predloženi nobeni nasprotujoči znanstveni dokazi, vseeno referenčna podlaga za presojo, ali je odstopanje, odobreno na podlagi člena 9(1)(c) Direktive 2009/147, v skladu s to določbo (glej v tem smislu sodbo z dne 8. junija 2006, WWF Italia in drugi, C‑60/05, EU:C:2006:378, točka 27).

66

Pogoj „majhnega števila“ ne more biti izpolnjen, če ujetje ptic, ki je odobreno z odstopanjem, ne zagotavlja ohranitve populacije zadevnih vrst na zadovoljivi ravni (glej v tem smislu sodbo z dne 16. oktobra 2003, Ligue pour la protection des oiseaux in drugi, C‑182/02, EU:C:2003:558, točka 17).

67

V zvezi s tem je treba poudariti, da „zadevne populacije“, imenovane tudi „referenčna populacija“, za liščka in navadnega ščinkavca ni mogoče določiti le na podlagi ene same študije, ki je s tega področja na voljo v okviru te zadeve, in sicer študije Raine iz leta 2007, v skladu s katero je vzorec obročkov, pobran za ti vrsti, preveč omejen, da bi se lahko dobili prepričljivi podatki o območjih, s katerih prihajajo glavne kvote, ki se selijo na območje, kjer se izvaja zadevno odstopanje. V teh okoliščinah in glede na to, da ni bil predložen noben drug upoštevni dokaz, je treba ugotoviti, da Republika Malta ni dokazala, da omejitvi ujetja, določeni na 800 osebkov za liščka in 5000 osebkov za navadnega ščinkavca, ustrezata „majhnemu številu“ v smislu člena 9(1)(c) Direktive 2009/147.

68

Enako velja za dleska, za katerega, prvič, na Malti ni bil opravljen noben nadzor obročkov, in drugič, so se malteški organi oprli na nadzor obročkov, ki je bil opravljen v Italiji, ne da bi za to, da je lahko tak vzorec primerno „nadomestilo“, predložili kakršen koli znanstveni dokaz.

69

Kar zadeva štiri druge vrste ščinkavcev, na katere se nanaša zadevno odstopanje, je treba ugotoviti, da so omejitve ujetja za te vrste v malteških ukrepih o odstopanju pod zgornjo mejo 1 % skupne letne umrljivosti zadevnih populacij, kot je bila določena v študiji Raine iz leta 2007, vendar pa majhnost vzorca obročkanih in izpuščenih ptic, to je 112 osebkov, na kateri temelji ta študija, vzbuja dvom o pravilnosti opredelitve teh populacij, še zlasti ob primerjavi navedene študije z velikim številom ptic, ki so bile na Malti prijavljene kot ujete v jesenski dobi ujetja leta 2014, ki je znašalo 7222 ščinkavcev. Zato za repnika, zelenca, čižka in za grilčka ni znanstvene gotovosti glede območij, ki so bila vključena v to študijo kot izvorna območja populacij, s katerih prihajajo glavne kvote, ki se selijo na območje, kjer se izvaja odstopanje v času njegove uporabe.

70

Poleg tega je iz spisa razvidno, da je bila študija selitvenih tokov sedmih zadevnih vrst ščinkavcev na malteškem otočju v obdobju, ki je zajeto z ureditvijo odstopanja, izvedena šele po tem, ko je Republika Malta julija 2014 sprejela zadevno ureditev odstopanja.

71

Poleg tega tudi iz študije Raine iz leta 2007 izhaja, da je ujetje s pastmi na Malti tako razširjeno, da se le peščica osebkov vsake od vrst ščinkavcev razmnožuje na istem mestu na otoku, številčno pa se razmnožujejo v drugih mediteranskih regijah. V skladu s to študijo gnezditvene populacije na Malti, zlasti grilčka, zelenca in repnika, zajemajo največ od enega do pet parov.

72

Nazadnje, čeprav je Republika Malta trdila, da je upoštevala le referenčne populacije iz držav, katerih populacije so stabilne ali rastejo, je treba ugotoviti, da izbira teh populacij, ki jo je opravila ta država članica, ni bila vedno v skladu z dogovorjeno metodologijo.

73

V zvezi s tem je treba za repnika ugotoviti, da so malteški organi – kot izhaja iz tehničnega dokumenta WBRU o stanju ohranjenosti sedmih zadevnih vrst ščinkavcev iz maja 2015, ki ga je Republika Malta priložila k spisu obravnavane zadeve – za jesensko dobo ujetja leta 2015 upoštevali tudi referenčne populacije, ki so upadale ali katerih ohranitveno stanje ni bilo znano. Enako velja za zelenca, grilčka in čižka.

74

Iz vseh zgornjih ugotovitev izhaja, da Republika Malta ni predložila zadostnih dokazov, da bi dokazala, da bi se z njeno ureditvijo odstopanja za ujetje sedmih zadevnih vrst ščinkavcev s pastmi zagotovila ohranitev populacije teh vrst na zadovoljivi ravni.

75

Zato je treba ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točki 66 te sodbe, ugotoviti, da pogoj „majhnega števila“ v obravnavani zadevi ni izpolnjen.

76

Zato je treba očitku v zvezi z neizpolnitvijo pogoja iz člena 9(1)(c) Direktive 2009/147, v skladu s katerim se odstopanje lahko nanaša le na „majhno število“, ugoditi.

77

Komisija najprej trdi, da ujetje s pastmi ptic iz vrst, ki niso navedene v Prilogi II k Direktivi 2009/147, ki je samo sebi namen, ne more biti sprejemljiva oblika uporabe v smislu člena 9(1)(c) te direktive.

78

Dalje, ker naj Republika Malta ne bi dokazala, da je sposobna zagotoviti ohranitev populacij sedmih zadevnih vrst ščinkavci na zadovoljivi ravni, ujetja ptic nikakor ni mogoče šteti za sprejemljivo.

79

Nazadnje Komisija trdi tudi, da malteška ureditev odstopanja ni sorazmerna, zlasti kar zadeva dovoljenje ujetja z mrežami clap-nets. Ker se te mreže v skladu s členom 8(1) Direktive 2009/147 v povezavi s Prilogo IV (a) k tej direktivi štejejo za neselektiven način, naj se odstopanje, ki dopušča ujetje s takimi mrežami, ne bi moglo šteti za sorazmerno.

80

Republika Malta odgovarja, da sta tako ujetje kot tudi zadržanje živali v ujetništvu sprejemljiva oblika uporabe v smislu člena 9 Direktive 2009/147.

81

Poleg tega trdi, da način ujetja z mrežami clap-nets, ki je dovoljen z ureditvijo odstopanja, ki jo je sprejela na področju ujetja prosto živečih ščinkavcev, omogoča selektivno ujetje, ker s temi mrežami ročno upravljajo osebe, ki so usposobljene za ujetje prosto živečih ptic in imajo za to dovoljenje.

82

Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da če pogoj, v skladu s katerim je lahko ujetje zaščitenih vrst določeno le za majhno število ptic, ni izpolnjen, se uporaba ptic z ujetjem v rekreativne namene nikakor ne more šteti za sprejemljivo v smislu člena 9(1)(c) Direktive 2009/147 (glej v tem smislu sodbi z dne 16. oktobra 2003, Ligue pour la protection des oiseaux in drugi, C‑182/02, EU:C:2003:558, točka 17, in z dne 8. junija 2006, WWF Italia in drugi, C‑60/05, EU:C:2006:378, točka 32).

83

Kot je bilo ugotovljeno v točki 75 te sodbe, pogoj „majhnega števila“ v obravnavani zadevi ni izpolnjen. Ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točki 82 te sodbe, iz tega sledi, da se uporaba zadevnih ptic z ujetem v rekreativne namene nikakor ne more šteti za sprejemljivo.

84

Poleg tega so malteški organi v zvezi z očitkom Komisije o neselektivnosti načina ujetja z mrežami, ki se obravnava v tem primeru, v tehničnem dokumentu WBRU priznali neselektivnost takih mrež, saj so priznali, da pride do „dodatnega ujetja“, čeprav mreže ročno aktivira nastavljavec pasti. Da je ta način ujetja neselektiven, potrjuje tudi v študija BirdLife Malta iz julija 2015.

85

Zato pogoj iz člena 9(1)(c) Direktive 2009/147, v skladu s katerim je ujetje prosto živečih ščinkavcev dovoljeno, le če je selektivno, v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Zato v obravnavani zadevi tudi pogoji za odstopanje od člena 8(1) te direktive niso izpolnjeni.

86

Očitek, ki se nanaša na nedokazanost, da je odstopanje sprejemljiva oblika uporabe v smislu člena 9(1)(c) Direktive 2009/147, in tudi očitek, da zadevni način ujetja v nasprotju s to določbo in členom 8(1) te direktive ni selektiven, je torej treba sprejeti.

87

Komisija trdi, da Republika Malta ni dokazala, da so se pogoji, določeni v njeni ureditvi odstopanja, strogo upoštevali. Poročilo o dobi ujetja iz leta 2014, ki ga je predložila Republika Malta, naj bi razkrivalo, da sta dva stebra sistema za izvajanje ureditve, in sicer samoprijava s sporočilom SMS ter pregled na kraju samem, ki so ga občasno izvedli policisti, sistemsko pomanjkljiva in ne omogočata učinkovitega nadzora nad pogoji za odstopanje.

88

Prvič, sistem zbiranja podatkov s sporočili SMS naj bi temeljil na samoprijavi imetnikov dovoljenja in naj bi za to zanj obstajala velika nevarnost zlorabe. Zelo sumljivo število ptic, katerih ujetje je bilo prek sistema sporočil SMS prijavljeno leta 2014, naj bi dobro ponazorilo to nevarnost. Drugič, Republika Malta naj ne bi dokazala, da je bil z drugim stebrom sistema za izvajanje ureditve, to je s pregledi na kraju samem, zagotovljen dovolj strog nadzor.

89

Poleg tega naj bi bilo iz več poročil nevladnih organizacij v zvezi z dobo ujetja leta 2014 razvidno, da ta nadzor ni bil zadosten. Iz teh poročil naj bi izhajalo splošno nespoštovanje pogojev za odstopanje od uporabe, in sicer od uporabe prepovedanih piščali za vabljenje ptic, zlorabe obročkov „za enkratno uporabo“ za ujetje ptic, za katere ne velja ureditev odstopanja, s pastmi, do nespoštovanja omejitev v zvezi z dovoljenimi dobami in območji, zlasti z masivnim lovljenjem s pastmi na območjih „Natura 2000“.

90

Republika Malta odgovarja, da je sprejela takó strogo ureditev izvajanja in nadzora, kot je v Uniji še ni bilo. Z uporabo sistema, v skladu s katerim je treba prek telefona v realnem času sporočiti ujetje, naj bi se omogočila zbiranje podatkov o vseh ujetjih, ki so jih izvršili imetniki dovoljenja, in preveritev teh podatkov v realnem času, prav tako pa tudi uporaba posameznih omejitev za ujetja in nadzor nad nacionalnimi kvotami. Vsi imetniki dovoljenja naj bi imeli obveznost, da na vsako ulovljeno ptico ob ujetju v past namestijo posebej označen obroček za enkratno uporabo. Uporaba obročkov naj bi bila pri izvedbi preverjanja na kraju samem strogo nadzorovana. Na koncu dobe naj bi bilo treba neuporabljene obročke vrniti pristojnim organom.

91

Republika Malta nazadnje navaja, da so malteški organi med obdobjem, na katero se nanaša odstopanje, za nadziranje spoštovanja pravnih pogojev redno napotili več kot 50 dodatnih policistov dnevno. Nad 100 % evidentiranih lovnih območij naj bi bil v času odstopanja prej ali pozneje opravljen nadzor. Natančna in temeljita preveritev pa naj bi bila opravljena nad 23 % vseh posameznih imetnikov dovoljenja.

92

Ujetje ptic, kot je to iz obravnavanega primera, se lahko v skladu s členom 9(1)(c) Direktive 2009/147 dovoli, le če je urejeno zlasti tako, da poteka pod strogo nadzorovanimi pogoji (glej v tem smislu sodbo z dne 16. oktobra 2003, Ligue pour la protection des oiseaux in drugi, C‑182/02, EU:C:2003:558, točka 15).

93

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da ni sporno, da je 30 imetnikov dovoljenja izpolnitev posamezne omejitve sezonskega ujetja desetih vrst ščinkavcev prijavilo na zadnji dan dobe, in sicer na dan, ko je študija selitvenih tokov sedmih zadevnih vrst ščinkavcev, ki je navedena v točki 70 te sodbe, ponovno zabeležila najnižje selitvene tokove ščinkavcev v zadevni dobi. V teh okoliščinah je pravilnost takih prijav dvomljiva.

94

Ob upoštevanju okoliščin na Malti, za katero sta značilna velik delež imetnikov dovoljenja, in sicer več kot 4000, ter evidentiranih objektov za ujetje s pastmi, in sicer več kot 6400, dejstvo, da je bil posamičen nadzor opravljen le nad 23 % lovcev, očitno ni zadovoljivo.

95

Poleg tega iz študije BirdLife Malta iz julija 2015 izhaja, da se omejitev glede dob in območij dovoljenega ujetja, zlasti z ujetji s pastmi na območjih „Natura 2000“, med jesensko dobo ujetja leta 2014 pogosto ni upoštevalo.

96

V skladu s to študijo je bilo za jesensko dobo ujetja leta 2014 na razpolago 41.591 obročkov za enkratno uporabo, pri čemer je bila omejitev ujetja za vseh sedem vrst ščinkavcev določena na 26.850 ptic. Imetniki dovoljenj so v okviru tega sistema morali vrniti neuporabljene obročke. Vendar je po koncu dobe ujetja 38.602 obročkov ostalo pri imetnikih dovoljenj, in sicer 11.752 več od omejitve ujetja 26.850 ptic ter 31.380 več od 7.222 ščinkavcev, katerih ujetje je bilo med dobo ujetja prijavljeno.

97

Iz zgoraj navedenega izhaja, da Republika Malta ni dokazala, da se je sporno odstopanje uporabljalo pod strogo nadzorovanimi pogoji v smislu člena 9(1)(c) Direktive 2009/147. Zato je treba očitek o nedokazanosti sprejeti.

98

Zato je treba ugotoviti, da Republika Malta s sprejetjem ureditve odstopanja, ki dovoljuje ujetje sedmih vrst prosto živečih ščinkavcev (navadni ščinkavec Fringilla coelebs, repnik Carduelis cannabina, lišček Carduelis carduelis, zelenec Carduelis chloris, dlesk Coccothraustes coccothraustes, grilček Serinus serinus in čižek Carduelis spinus), ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi določb člena 5(a) in (e) in člena 8(1) Direktive 2009/147 v povezavi s členom 9(1) te direktive.

99

V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se neuspeli stranki na predlog naloži plačilo stroškov. Ker je Komisija predlagala, naj se Republiki Malti naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: