—

za Betriebsrat der Ruhrlandklinik gGmbH G. Herget, odvetnik,

—

za Ruhrlandklinik gGmbH C.‑M. Althaus in S. Schröder, odvetnika,

—

za češko vlado M. Smolek in J. Vláčil, agenta,

—

za Evropsko komisijo M. van Beek, G. Braun in E. Schmidt, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL 2008, L 327, str. 9).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Betriebsrat der Ruhrlandklinik gGmbH (svet delavcev Ruhrlandklinik, v nadaljevanju: svet delavcev) in Ruhrlandklinik gGmbH glede napotitve K., članice DRK-Schwesternschaft Essen eV (društvo medicinskih sester nemškega Rdečega križa v Essnu, Nemčija, v nadaljevanju: društvo), v družbo Ruhrlandklinik.

3

V uvodnih izjavah 10 in 12 Direktive 2008/104 je navedeno:

[…]

4

Člen 1(1) in (2) te direktive določa:

„1.   Ta direktiva se uporablja za delavce, ki imajo z agencijo za zagotavljanje začasnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje in so napoteni v podjetje uporabnika, kjer začasno delajo pod nadzorom in v skladu z navodili tega podjetja.

2.   Ta direktiva se uporablja za javna in zasebna podjetja, ki so agencije za zagotavljanje začasnega dela ali podjetja uporabniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na to, ali gre za pridobitno ali nepridobitno poslovanje.“

5

Člen 2 navedene direktive določa:

„Namen te direktive je zagotovitev varstva delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, izboljšanje kakovosti dela prek agencij za zagotavljanje začasnega dela z zagotavljanjem uporabe načela enakega obravnavanja, kot je določeno v členu 5, za delavce, zaposlene pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in s priznavanjem agencij za zagotavljanje začasnega dela kot delodajalcev, ob upoštevanju potrebe po vzpostavitvi ustreznega okvira za uporabo dela prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, da bi s tem učinkovito prispevali k odpiranju delovnih mest in razvoju prožnih oblik dela.“

6

Člen 3 te direktive določa:

„1.   V tej direktivi:

[…]

[…]

2.   Ta direktiva ne posega v nacionalno zakonodajo glede opredelitve pojma plačila, pogodbe o zaposlitvi, delovnega razmerja ali delavca.

[…]“

7

Člen 5 Direktive 2008/104, naslovljen „Načelo enakega obravnavanja“, v odstavku 1, prvi pododstavek, določa:

„Osnovni delovni pogoji in pogoji zaposlitve delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, so v času njihove napotitve v podjetju uporabniku vsaj takšni, kot bi bili pogoji, ki bi se uporabili, če bi jih zadevno podjetje zaposlilo neposredno na isto delovno mesto.“

8

Člen 99 Betriebsverfassungsgesetz (zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju), nazadnje spremenjen z zakonom z dne 20. aprila 2013 (BGBl. 2013 I, str. 868), v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja, določa:

„1.   V podjetjih, ki imajo praviloma več kot dvajset delavcev z glasovalno pravico, mora delodajalec svet delavcev obvestiti pred vsako zaposlitvijo […], mu predložiti potrebne spise prijavljenih kandidatov in dati informacije o njih; svet delavcev mora s predložitvijo ustreznih dokumentov seznaniti z učinki načrtovanega ukrepa in pridobiti soglasje sveta delavcev k načrtovanemu ukrepu. […]

2.   Svet delavcev lahko izdajo soglasja zavrne, če

[…]“.

9

Člen 1(1) Arbeitnehmerüberlassungsgesetz (zakon o napotitvi delavcev na začasno delo), spremenjen z zakonom z dne 28. aprila 2011 (BGBl. 2011 I, str. 642), ki je začel veljati 1. decembra 2011, določa:

„Delodajalci, ki v okviru svoje gospodarske dejavnosti kot agencije za zagotavljanje začasnega dela tretjim osebam (podjetjem uporabnikom) zagotavljajo delavce (delavce, zaposlene pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela) za opravljanje dela, potrebujejo dovoljenje. Delavci se v podjetje uporabnika napotijo začasno. […]“

10

Družba Ruhrlandklinik upravlja bolnišnico v Essnu (Nemčija). Leta 2010 je z društvom sklenila dogovor o zagotavljanju dela, s katerim se je to obvezalo, da bo na delo v to bolnišnico napotilo negovalno osebje, za to pa bo dobilo nadomestilo za stroške osebja in 3‑odstotno pavšalno nadomestilo iz naslova upravnih stroškov. To negovalno osebje sestavljajo člani društva, ki imajo dovoljenje za opravljanje poklicne dejavnosti na področju zdravstva.

11

Društvo je registrirano kot nepridobitno društvo, ki je član Verband der Schwesternschaften vom Deutschen Roten Kreuz eV (zveza društev medicinskih sester nemškega Rdečega križa). Člani tega društva svojo dejavnost opravljajo kot glavno dejavnost bodisi v okviru tega društva bodisi v zdravstvenih ustanovah na podlagi dogovorov o napotitvi. V zadnjem primeru zanje veljajo strokovna in organizacijska navodila zadevne ustanove.

12

Društvo medicinskih sester na podlagi svojega poslovnika svojim članom izplača mesečno plačilo, izračunano na podlagi parametrov, ki so običajni v zadevnem sektorju dejavnosti, skupaj z med drugim povračilom nekaterih potnih stroškov in stroškov selitve, prispevki za dodatno starostno pokojnino in plačanim letnim dopustom v skladu z veljavnimi določbami v tem sektorju. Ti člani ohranijo tudi svoje plačilo in dodatna nadomestila v primeru nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali nesreče.

13

Razmerje med društvom in njegovimi člani pa ni urejeno s pogodbo o zaposlitvi. Pravna podlaga obveznosti njegovih članov, da opravljajo delo, torej izhaja iz njihovega članstva v društvu in iz obveznosti, ki iz tega izvira, da društvu prispevajo z opravljanjem dela v okviru razmerja osebne podrejenosti.

14

K. je medicinska sestra in je članica društva. S 1. januarjem 2012 bi morala biti na podlagi dogovora o zagotavljanju dela med družbo Ruhrlandklinik in navedenim društvom napotena v negovalno službo družbe Ruhrlandklinik.

15

Svet delavcev pa je z dopisom z dne 2. decembra 2011 zavrnil izdajo soglasja k temu ukrepu z obrazložitvijo, da napotitev K. ni bila mišljena kot začasna in naj bi zato bila v nasprotju s členom 1(1) zakona o napotitvi delavcev na začasno delo, ki prepoveduje nezačasno napotitev delavcev v podjetje uporabnika.

16

Družba Ruhrlandklinik je menila, da je ta zavrnitev neutemeljena, ker naj se člen 1 tega zakona v temu primeru ne bi uporabljal, zato je K. zaposlila začasno in zahtevala sodno odločbo za stalno napotitev te osebe. Ker so nižjestopenjska sodišča temu predlogu ugodila, je svet delavcev pri predložitvenem sodišču, Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče, Nemčija), vložil pritožbo.

17

Po mnenju tega sodišča se prepoved nezačasne napotitve delavca iz člena 1(1) zakona o napotitvi delavcev na začasno delo uporablja le za delavce, zaposlene v agenciji za zagotavljanje začasnega dela.

18

Člani društva, vključno s K., pa naj v skladu z nemško zakonodajo ne bi imeli statusa delavca, ker s tem društvom niso povezani na podlagi pogodbe o zaposlitvi, čeprav za plačilo v korist druge osebe in po njenih navodilih opravljajo delo. V skladu s sodno prakso Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče) je po nemškem pravu delavec oseba, ki je na podlagi pogodbe zasebnega prava dolžna za drugo osebo opravljati delo, ki ga ta določi, v skladu z njenimi navodili in v okviru razmerja osebne podrejenosti.

19

Vendar se predložitveno sodišče sprašuje, ali ne bi bilo mogoče K., čeprav nima statusa delavca po nemškem pravu, obravnavati kot take na podlagi prava Unije in natančneje v smislu člena 1(1) Direktive 2008/104.

20

V tem smislu se predložitveno sodišče sprašuje tudi, ali je to, da društvo K. napoti v družbo Ruhrlandklinik, gospodarska dejavnost v smislu člena 1(2) te direktive, ki v tem smislu omejuje področje uporabe te direktive.

21

V teh okoliščinah je Bundespatentgericht (zvezno delovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali se člen 1(1) in (2) Direktive 2008/104 uporablja za napotitev člana društva v drugo podjetje, kjer opravlja delo v skladu z njegovimi strokovnimi in organizacijskimi navodili, če se je član društva pri včlanitvi zavezal, da bo delo opravljal tudi za tretje osebe proti plačilu mesečnega nadomestila od društva, ki se obračunava na podlagi meril, ki so običajna za navedeno dejavnost, in društvo za napotitev prejme povračilo stroškov dela za člana društva in pavšalno nadomestilo upravnih stroškov?“

22

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člena 1(1) in (2) Direktive 2008/104 razlagati tako, da se ta direktiva uporablja za položaj, v katerem nepridobitno društvo za finančno nadomestilo enega od svojih članov napoti v podjetje uporabnika, da bi tam kot glavno dejavnost in v skladu z navodili tega podjetja opravljal delo za plačilo, čeprav ta član po nacionalnem pravu nima statusa delavca, ker s tem društvom ni sklenil pogodbe o zaposlitvi.

23

V skladu z navedenim členom 1 je uporaba Direktive 2008/104 pogojena predvsem s tem, da je zadevna oseba „delavec“ v smislu odstavka 1 tega člena in da agencija za zagotavljanje začasnega dela, ki takega delavca napoti v podjetje uporabnika, opravlja „gospodarsko dejavnost“ v smislu odstavka 2 tega člena.

24

Za odgovor na postavljeno vprašanje je treba ugotoviti, ali sta oba pogoja izpolnjena v okoliščinah, kot so te, navedene v točki 22 te sodbe.

25

Za razlago pojma „delavec“ v smislu Direktive 2008/104 je treba poudariti, da člen 3(1)(a) te direktive določa, da ta pojem zajema „osebo, ki je v zadevni državi članici zaščitena kot delavec po nacionalni zakonodaji o delovnem pravu“.

26

Iz besedila te določbe torej izhaja, da pojem „delavec“ v smislu te direktive zajema vsako osebo, ki opravlja delo in je iz tega naslova zaščitena v zadevni državi članici.

27

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča pa izhaja, da je bistvena značilnost delovnega razmerja okoliščina, da oseba nek čas v korist druge osebe in po njenih navodilih opravlja delo, v zameno za katero prejme plačilo, medtem ko pravna opredelitev v nacionalnem pravu in oblika tega razmerja, prav tako kot narava pravne vezi, ki te dve osebi povezuje, v zvezi s tem niso odločilne (glej v tem smislu sodbo z dne 11. novembra 2010, Danosa,C‑232/09, EU:C:2010:674, točki 39 in 40 ter navedena sodna praksa).

28

Iz člena 1(1) Direktive 2008/104 in iz člena 3(1)(c) te direktive, v katerem je opredeljen pojem „delavec, zaposlen pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela“, izhaja, da se ta direktiva ne uporablja le za delavce, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi z agencijo za zagotavljanje začasnega dela, ampak tudi za delavce, ki so s tako agencijo v „delovnem razmerju“.

29

Iz tega izhaja, da niti pravna opredelitev razmerja, ki povezuje zadevno osebo z agencijo za zagotavljanje začasnega dela, v nacionalnem pravu, niti narava njunih pravnih vezi, niti oblika tega razmerja niso odločilne pri tem, da je ta oseba opredeljena kot „delavec“ v smislu Direktive 2008/104. Tako zlasti – v nasprotju s tem, kar v stališču trdi družba Ruhrlandklinik – osebe, kot je K., ni mogoče izključiti iz pojma „delavec“ v smislu te direktive in tako iz področja njene uporabe le zato, ker z agencijo za zagotavljanje začasnega dela nima pogodbe o zaposlitvi in ker zato nima statusa delavca na podlagi nemškega prava.

30

Tega sklepanja ni mogoče ovreči z okoliščino, da na podlagi člena 3(2) Direktive 2008/104 ta ne posega v nacionalno zakonodajo glede opredelitve pojma delavca.

31

Kot je namreč generalni pravobranilec navedel v točki 29 sklepnih predlogov, ta določba pomeni le, da je zakonodajalec Unije želel ohraniti pristojnost držav članic, da določijo osebe, ki spadajo v pojem „delavec“ v smislu nacionalne zakonodaje in ki potrebujejo zaščito v okviru njene notranje ureditve, uskladitev česar ni cilj Direktive 2008/104.

32

Te določbe pa tudi ni mogoče razlagati tako, kot da se je zakonodajalec Unije odpovedal temu, da bi sam določil obseg tega pojma v smislu Direktive 2008/104, in torej področju uporabe ratione personae te direktive. Kot namreč izhaja iz točk 25 in 26 te sodbe, ta zakonodajalec državam članicam ni prepustil tega, da ta pojem enostransko določijo, ampak je sam pojasnil njegove okvire v členu 3(1)(a) te direktive, kot je sicer tudi storil v členu 3(1)(c) te direktive glede opredelitve pojma „delavec, zaposlen pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela“.

33

Tako ta pojem za namene njegove razlage zajema vse osebe, ki imajo delovno razmerje v smislu, navedenem v točki 27 te sodbe, in ki so v zadevni državi članici zaščitene na podlagi dela, ki ga opravljajo.

34

To razlago potrjujejo cilji Direktive 2008/104.

35

Iz uvodnih izjav 10 in 12 te direktive namreč izhaja, da ker znotraj Unije obstajajo precejšnje razlike glede uporabe dela prek agencij za zagotavljanje začasnega dela in glede pravnega položaja, statusa in delovnih pogojev delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, se želi s to direktivo vzpostaviti okvir za varnost teh delavcev, ki je nediskriminatoren, pregleden in sorazmeren, hkrati pa upošteva raznolikost razmer na trgih dela ter odnosov med delojemalci in delodajalci. Tako je na podlagi člena 2 te direktive namen te direktive zagotovitev varstva delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, izboljšanje kakovosti dela prek agencij za zagotavljanje začasnega dela z zagotavljanjem uporabe načela enakega obravnavanja za te delavce in s priznavanjem agencij za zagotavljanje začasnega dela kot delodajalcev, ob upoštevanju potrebe po vzpostavitvi ustreznega okvira za uporabo te vrste dela, da bi s tem učinkovito prispevali k odpiranju delovnih mest in razvoju prožnih oblik dela.

36

Omejitev pojma „delavec“ v smislu Direktive 2008/104 na osebe, na katere se ta pojem nanaša na podlagi nacionalnega prava, zlasti tiste, ki so s pogodbo o zaposlitvi povezane z agencijo za zagotavljanje začasnega dela, pa bi lahko ogrozila uresničevanje teh ciljev ter zato s prekomernim in neupravičenim omejevanjem področja uporabe te direktive posegla v njen polni učinek.

37

Ta omejitev bi namreč državam članicam ali agencijam za zagotavljanje začasnega dela omogočila, da bi po svoji volji nekaterim kategorijam oseb odvzela zaščito, ki jo zahteva ta direktiva, zlasti uporabo načela enakega obravnavanja med napotenimi delavci in osebjem, ki ga neposredno zaposli podjetje uporabnik, določenega v členu 5 te direktive, čeprav naj delovno razmerje, ki te osebe povezuje z agencijo za zagotavljanje začasnega dela, ne bi bilo bistveno drugačno kot razmerje, ki zaposlene, ki imajo status delavca na podlagi nacionalne zakonodaje, povezuje z njihovim delodajalcem.

38

V obravnavanem primeru predložitveno sodišče navaja, da društvo želi K. napotiti v družbo Ruhrlandklinik, da bi tam za mesečno plačilo, ki se obračunava na podlagi meril, ki so običajna za storitve na področju zdravstva, kot glavno dejavnost in po navodilih te družbe opravljala delo medicinske sestre. Tako glede na ugotovitve, navedene v predložitveni odločbi, razmerje, ki K. povezuje z društvom, ni bistveno drugačno kot tisto, ki povezuje delavce, zaposlene pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, s to agencijo.

39

Poleg tega iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, izhaja, da imajo člani društva, vključno s K., nekatere pravice, ki so delno enake oziroma enakovredne tistim, ki jih imajo osebe s statusom delavca na podlagi nemške zakonodaje.

40

Tako je predložitveno sodišče samo poudarilo, da za te člane veljajo kogentni delovnopravni predpisi, ki določajo zaščito. Poleg tega, kot sta pojasnili družba Ruhrlandklinik in nemška vlada kot odgovor na vprašanje Sodišča v skladu s členom 61(1) Poslovnika Sodišča, za te člane velja Sozialgesetzbuch (zakonik o socialni varnosti) iz enakega naslova kot za osebe, ki imajo status delavca na podlagi nemške zakonodaje.

41

Poleg tega družba Ruhrlandklinik meni, da naj bi za te člane veljale zakonodajne določbe, ki se za delavce uporabljajo glede plačanih dopustov, bolniških, porodniških in starševskih dopustov ter glede ohranitve plačila v primeru nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali nesreče. Poleg tega naj bi imeli tudi isto zaščito kot zaposleni v družbi Ruhrlandklinik glede sodelovanja pri odločanju v podjetju, prejemali naj bi enako plačilo in zanje naj bi veljali enaki delovni pogoji. Nazadnje, iz društva bi bili lahko izključeni le zaradi resne kršitve.

42

Glede na te elemente se torej izkaže, da so člani društva v Nemčiji zaščiteni iz naslova dela, ki ga opravljajo, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

43

Glede na zgornje ugotovitve je treba pojem „delavec“ v smislu Direktive 2008/104 razlagati tako, da zajema vsako osebo, ki opravlja delo, torej ki nek čas v korist druge osebe in po njenih navodilih za plačilo opravlja delo ter ki je iz tega naslova v zadevni državi članici zaščitena, ne glede na to, kakšna je pravna kvalifikacija njenega delovnega razmerja v nacionalni zakonodaji, narava pravne vezi, ki te dve osebi povezuje, in oblika tega razmerja. Predložitveno sodišče pa mora preveriti, ali so ti pogoji v tem primeru izpolnjeni in ali je torej K. treba šteti za „delavca“ v smislu te direktive.

44

Glede razlage pojma „gospodarska dejavnost“ v smislu člena 1(2) Direktive 2008/104 je treba poudariti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča gospodarska vsaka dejavnost, v okviru katere se na nekem trgu ponujajo blago ali storitve (glej med drugim sodbe z dne 18. junija 1998, Komisija/Italija,C‑35/96, EU:C:1998:303, točka 36; z dne 6. septembra 2011, Scattolon,C‑108/10, EU:C:2011:542, točka 43, in z dne 23. februarja 2016, Komisija/Madžarska,C‑179/14, EU:C:2016:108, točka 149).

45

V tem primeru pa društvo na trgu za finančno nadomestilo za kritje stroškov osebja in upravnih stroškov ponuja storitve napotitve negovalnega osebja negovalnim in zdravstvenim ustanovam v Nemčiji.

46

V nasprotju s tem, kar trdi družba Ruhrlandklinik, okoliščina, da gre za nepridobitno društvo, v skladu s samim besedilom člena 1(2) Direktive 2008/104 in v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča (glej med drugim sodbo z dne 3. decembra 2015, Pfotenhilfe-Ungarn,C‑301/14, EU:C:2015:793, točka 30 in navedena sodna praksa) v tem pogledu ni upoštevna. Prav tako ni upoštevna pravna oblika tega društva, saj ne vpliva na gospodarsko naravo dejavnosti, ki jo to društvo opravlja.

47

Posledično je treba ugotoviti, da društvo, kot je društvo, ki za finančno nadomestilo za kritje stroškov osebja in upravnih stroškov v negovalne in zdravstvene ustanove napotuje negovalno osebje, opravlja gospodarsko dejavnost v smislu člena 1(2) te direktive.

48

Glede na zgoraj navedene ugotovitve je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 1(1) in (2) Direktive 2008/104 razlagati tako, da se ta direktiva uporablja za položaj, v katerem nepridobitno društvo za finančno nadomestilo enega od svojih članov napoti v podjetje uporabnika, da bi tam kot glavno dejavnost in po navodilih tega podjetja opravljal delo za plačilo, če je ta član iz tega naslova zaščiten v zadevni državi članici, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče, in to tudi, če ta član – ker s tem društvom ni sklenil pogodbe o zaposlitvi – nima statusa delavca po nacionalni zakonodaji.

49

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

Člen 1(1) in (2) Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela je treba razlagati tako, da se ta direktiva uporablja za položaj, v katerem nepridobitno društvo za finančno nadomestilo enega od svojih članov napoti v podjetje uporabnika, da bi tam kot glavno dejavnost in po navodilih tega podjetja opravljal delo za plačilo, če je ta član iz tega naslova zaščiten v zadevni državi članici, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče, in to tudi, če ta član – ker s tem društvom ni sklenil pogodbe o zaposlitvi – nima statusa delavca po nacionalni zakonodaji.