Stranke
Razlogi za odločitev
Izrek

Stranke

V zadevi C‑472/12,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (Italija) z odločbo z dne 13. januarja 2012, ki je prispela na Sodišče 22. oktobra 2012, v postopku

Panasonic Italia SpA,

Panasonic Marketing Europe GmbH,

Scerni Logistics Srl

proti

Agenzia delle Dogane di Milano,

SODIŠČE (deseti senat),

v sestavi E. Juhász, predsednik senata, A. Rosas in C. Vajda (poročevalec), sodnika,

generalni pravobranilec: Y. Bot,

sodna tajnica: A. Impellizzeri, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. decembra 2013,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

– za Panasonic Italia SpA, Panasonic Marketing Europe GmbH in Scerni Logistics Srl P. Vander Schueren, G. Cambareri in L. Pierallini, odvetniki,

– za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z G. Albenziom, avvocato dello Stato,

– za Evropsko komisijo L. Keppenne, D. Recchia in B.-R. Killmann, agenti,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Razlogi za odločitev

Sodbo

1. Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago kombinirane nomenklature (v nadaljevanju: KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382) v različicah, kakor zaporedoma izhajajo iz Uredbe Komisije (ES) št. 2388/2000 z dne 13. oktobra 2000 (UL L 264, str. 1), Uredbe Komisije (ES) št. 2031/2001 z dne 6. avgusta 2001 (UL L 279, str. 1), Uredbe Komisije (ES) št. 1832/2002 z dne 1. avgusta 2002 (UL L 290, str. 1) in Uredbe Komisije (ES) št. 1789/2003 z dne 11. septembra 2003 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 14, str. 3).

2. Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbami Panasonic Italia SpA, Panasonic Marketing Europe GmbH in Scerni Logistics Srl ter Agenzia delle Dogane di Milano (carinski urad v Milanu, v nadaljevanju: Agenzia) zaradi tarifne uvrstitve plazemskih zaslonov v KN.

Pravni okvir

Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga

3. Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija (WCO), je bil ustanovljen s konvencijo o ustanovitvi navedenega sveta, sklenjeno v Bruslju 15. decembra 1950. Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) je pripravila WCO in je bil vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: Konvencija o HS), sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983, ki je bila skupaj s Protokolom o spremembi z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288).

4. Na podlagi člena 3(1) Konvencije o HS se vsaka pogodbena stranka zavezuje, da so njena tarifna nomenklatura in statistični podatki v skladu s HS, da uporablja vse njegove tarifne številke in podštevilke brez dodajanja ali spreminjanja ter oznake, ki vanj spadajo, in da sledi pravilom navedenega sistema za naštevanje. Vsaka pogodbena stranka se prav tako zavezuje, da bo uporabljala splošna pravila za razlago HS in vse opombe k oddelkom, poglavjem in tarifnim podštevilkam HS ter da ne bo spreminjala njihovega obsega.

5. WCO pod pogoji, določenimi v členu 8 Konvencije o HS, odobri pojasnjevalne opombe in mnenja o uvrstitvi, ki jih sprejme odbor za HS.

6. Pojasnjevalne opombe HS v zvezi s tarifno številko 8471 v različici, sprejeti v letu 2002, so določale:

„I. Računalniki – stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove enote

[…]

D. Ločene enote

[…]

Za del kompletnega sistema obdelave podatkov se šteje vsaka enota, ki opravlja funkcijo obdelave podatkov in hkrati izpolnjuje te pogoje:

(a) da je take vrste, da se samo ali zlasti uporablja v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov;

(b) da jo je mogoče povezati s centralno enoto za obdelavo, neposredno ali po eni ali več drugih enotah, in

(c) da je sposobna sprejeti ali oddati podatke v obliki šifre ali signala, ki je uporabna za sistem.

Če enota poleg obdelave podatkov opravlja specifično funkcijo, se uvršča pod tarifno številko, ki ustreza njeni funkciji, ali če to ni mogoče, pod preostale tarifne številke (glej pojasnjevalno opombo 5 E k poglavju).

[…]

Med navedene sestavne enote spadajo zasloni za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov, ki grafično prikazujejo obdelane podatke. Od video monitorjev in televizijskih sprejemnikov iz tarifne številke 8528 se razlikujejo po več lastnostih, med katerimi so:

1. Zasloni za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov lahko sprejemajo signal le iz centralne enote stroja za avtomatsko obdelavo podatkov, zato ne morejo prikazovati barvne slike iz kompozitnega video signala z valovno obliko, ki ustreza standardom oddajanja slike (NTSC, SECAM, PAL, D-MAC itd.). Zato so opremljeni s konektorji, značilnimi za sisteme za obdelavo podatkov (na primer z vmesnikom RS‑232C, s priključki DIN ali SUB-D), in nimajo vhodnih in izhodnih avdio priključkov. Upravljajo jih posebni pretvorniki (na primer enobarvni ali grafični pretvorniki), ki so vgrajeni v centralno enoto stroja za avtomatsko obdelavo podatkov.

2 Za te zaslone je značilna nizka stopnja elektromagnetnega sevanja. Velikost točke, ki se uporablja v informatiki in s katero so ti zasloni opremljeni, znaša od 0,41 mm za srednjo stopnjo ločljivosti, z večanjem ločljivosti pa se točka postopno manjša.

3. Zasloni, uvrščeni v to tarifno številko, uporabljajo – zato da lahko prikazujejo majhne slike, vendar z dobro ločljivostjo – manjše točke (piksel) in boljše konvergenčne standarde kot video monitorji in televizijski sprejemniki iz tarifne številke 8528. (Konvergenca je zmožnost enega ali več elektronskih topov, da vzbudijo eno samo točko na površini katodnega zaslona brez povzročanja motenj za sosednje točke.)

4. Pri teh zaslonih je video frekvenca (širina frekvenčnega pasu), ki je mera, ki določa, koliko točk se lahko prenese na sekundo, da se oblikuje slika, običajno 15 MHz ali več, pri video monitorjih iz tarifne številke 8528 pa širina frekvenčnega pasu običajno ne presega 6 MHz. Vodoravna frekvenca slike pri teh zaslonih je odvisna od standardov za različne prikazovalne načine in je običajno od 15 kHz do več kot 155 kHz. Veliko vrst zaslonov lahko uporablja več vodoravnih frekvenc slike. Vodoravna frekvenca slike pri video monitorjih iz tarifne številke 8528 je fiksna, običajno 15,6 ali 15,7 kHz, odvisno od uporabljenega televizijskega standarda. Poleg tega zasloni za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov ne delujejo v skladu z nacionalnimi ali mednarodnimi frekvenčnimi standardi za javno oddajanje ali v skladu s frekvenčnimi standardi za televizije zaprtega kroga.

5. Zasloni iz te tarifne številke imajo pogosto mehanizme, ki omogočajo nastavitev nagiba in obračanje, nebleščečo in neutripajočo površino ter druge ergonomske oblikovne značilnosti, namenjene temu, da lahko uporabnik vanje dalj časa brez truda gleda od blizu.

[…]“

7. Pojasnjevalne opombe HS v zvezi s tarifno številko 8528 v različici, sprejeti v letu 2002, so določale:

„Ta tarifna številka zajema televizijske sprejemnike (vključno z video monitorji in video projektorji), tudi take, ki imajo vgrajene radijske sprejemnike ali aparate za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike.

Med naprave iz te tarifne številke spadajo:

1. Televizijski sprejemniki, ki se uporabljajo v gospodinjstvih (namizni sprejemniki, sprejemniki v ohišju itd.), vključno s televizijskimi sprejemniki na kovance. Zajeti so tudi sprejemniki z zaslonom s tekočimi kristali ali s plazemskim zaslonom.

[…]

Iz te tarifne številke so izključene:

(a) Ločeno predložene posamezne enote strojev za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) se uvrščajo pod tar. št. 8471.

[…]“

KN

8. KN, ki je bila uvedena z Uredbo št. 2658/87, temelji na HS, po katerem povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke, njej lastni sta le sedma in osma tarifna številka, ki označujeta pododdelke.

9. Evropska komisija na podlagi člena 12(1) Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 9, str. 357), vsako leto sprejme uredbo, ki vsebuje celotno različico KN in carinskih stopenj, kot izhajajo iz ukrepov, ki jih sprejmeta Svet Evropske unije ali Komisija. Ta uredba se uporablja od 1. januarja naslednjega koledarskega leta.

10. Različice KN, ki se uporabljajo za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, ki se razteza od leta 2001 do leta 2004, so te, ki izhajajo iz uredb št. 2388/2000, št. 2031/2001, št. 1832/2002 in št. 1789/2003. Besedilo upoštevnih določb KN, ki so navedene v nadaljevanju, je enako v vsaki od teh različic.

11. Splošna pravila za razlago KN, ki so navedena v njenem prvem oddelku, naslov I, A, določajo:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih.

[…]

2. (a) Za proizvod ali izdelek, ki je naveden ali zajet v poimenovanju posamezne tarifne številke, se šteje tudi proizvod, ki ni kompleten ali končen, če ima bistvene značilnosti kompletnega ali končnega proizvoda. Pod tarifno številko se uvršča tudi kompleten ali končen proizvod (ali proizvod, ki se uvršča kot kompleten ali končen po tem pravilu), če se predloži nesestavljen ali razstavljen.

[…]“

12. Drugi del KN zajema oddelek XVI, naslovljen „Stroji in mehanske naprave; elektrotehniška oprema; njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka; aparati za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka, deli in pribor za te proizvode“.

13. Opombi 3 in 5 k oddelku XVI KN določata:

„3. Če ni drugače določeno, se kombinirani stroji, ki so sestavljeni iz dveh ali več strojev tako, da tvorijo integralno celoto, in drugi stroji, zasnovani za opravljanje dveh ali več dopolnilnih ali alternativnih funkcij, uvrščajo tako, kot da bi imeli samo tisto komponento ali kot da bi predstavljali samo tisti stroj, ki opravlja glavno funkcijo.

[…]

5. Z izrazom ‚stroj‘ v teh opombah so mišljeni kateri koli stroj, naprava, postroj, oprema, aparat ali pripomoček, navedeni pod tarifnimi številkami poglavja 84 ali 85.“

14. Oddelek XVI KN zajema poglavje 84, naslovljeno „Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli“.

15. Opomba 5 k temu poglavju 84 določa:

„B. Stroji za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) so lahko v obliki sistemov, ki so sestavljeni iz spremenljivega števila posameznih enot. Določbe, navedene v odstavku (E) spodaj, upoštevajo enoto kot del kompletnega sistema, če izpolnjuje vse spodaj naštete pogoje:

(a) da je take vrste, da se samo ali zlasti uporablja v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP);

(b) da jo je mogoče povezati s centralno enoto za obdelavo, neposredno ali po eni ali več drugih enotah,

in

(c) da je sposobna sprejeti ali oddati podatke v obliki šifre ali signala, ki je uporabna za sistem.

C. Ločeno predložene posamezne enote strojev za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) se uvrščajo pod tar. št. 8471.

[…]

E. Stroji, drugačni od strojev za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP), ki so konstruirani za opravljanje specifične funkcije, imajo pa vgrajeno AOP ali pa delujejo v povezavi s stroji za AOP, se uvrščajo pod tarifno številko stroja, ki ustreza njihovi specifični funkciji, ali če to ni mogoče, pod preostale tarifne številke.“

16. Opomba 7 k poglavju 84 KN določa:

„Večnamenski stroji se uvrščajo tako, kot da je njihov glavni namen uporabe tudi edini. V skladu z opombo 2 k temu poglavju in opombo 3 k oddelku XVI se stroj, katerega glavni namen ni opisan pod nobeno tarifno številko ali noben njegov namen ni glaven, uvršča pod tar. št. 8479, če ni drugače določeno.

[…]“

17. Tarifna številka 8471 KN določa:

„8471 Računalniki – stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove enote; magnetni ali optični čitalniki, stroji za prepisovanje podatkov na nosilce podatkov v kodirani obliki in stroji za obdelavo takih podatkov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:

[…]

8471 60 – Vhodne ali iz hodne enote, vštevši tudi tiste, ki imajo ali nimajo v istem ohišju tudi pomnilniške enote:

8471 60 10 – – namenjene uporabi v civilnem letalstvu

– – druge:

8471 60 40 – – – Tiskalniki

8471 60 50 – – – Tipkovnice

8471 60 90 – – – druge

[…]“

18. Oddelek XVI KN zajema tudi poglavje 85, naslovljeno „Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke“.

19. Tarifna številka 8528 KN določa:

„8528 Monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika; televizijski sprejemniki, kombinirani ali nekombinirani v istem ohišju z radijskimi sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike:

[…]

– Video monitorji:

8528 21 – – barvni:

[…]

8528 21 90 – – – drugi

[…]“

Uredba (ES) št. 754/2004

20. Z Uredbo Komisije (ES) št. 754/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvrstitvi nekaterega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 16, str. 93), ki je začela veljati po uvozih iz postopka v glavni stvari, je bilo določeno uvrščanje nekaterih barvnih plazemskih zaslonov z diagonalo 106 cm, ki imajo značilnosti, opisane v prilogi k navedeni uredbi, v KN.

Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

21. V letih od 2001 do 2004 so tožeče stranke v postopku v glavni stvari v Italijo iz držav zunaj Evropske unije uvozile plazemske zaslone, značilnosti katerih je predložitveno sodišče opisalo tako:

– ti zasloni so barvni monitorji z diagonalo 106,6 cm;

– navedeni zasloni lahko v stanju, v kakršnem so bili v času uvoza, prikazujejo le podatke iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov;

– vendar lahko isti zasloni zaradi vstavitve video kartice v za to določeno odprtino zaslona postanejo primerni za prenos kompozitnih video signalov AV in jih je torej mogoče priključiti tudi na naprave za snemanje in reprodukcijo slike in zvoka, DVD predvajalnike, video kamero ali satelitski sprejemnik;

– zadevni zasloni v času uvoza niso opremljeni z video kartico, vendar je mogoče tako kartico kupiti ločeno po zelo nizki ceni in jo brez težav vstaviti v za to določeno odprtino;

– zasloni imajo v času uvoza dva zvočnika in daljinski upravljavec, ki jih je mogoče uporabljati le, če se zaslon uporablja za sprejem kompozitnih video signalov AV po vstavitvi video kartice, in

– v navodilih za uporabo navedenih zaslonov so posebej navedene avdiovizualne funkcije izdelka in možnost vstavitve video kartice za aktivacijo sprejema televizijskih signalov.

22. Za namene carinske deklaracije so tožeče stranke v postopku v glavni stvari uvožene plazemske zaslone uvrstile pod tarifno številko 8471 60 90 KN kot zaslone, ki jih je mogoče uporabljati le za prenos računalniške slike, zaradi česar so bile posledično oproščene carine in plačila davka na dodano vrednost po stopnji 20 %.

23. Vendar je Agenzia menil, da bi bilo treba te zaslone uvrstiti pod tarifno številko 8528 KN, ki med drugim zajema televizijske sprejemnike in video monitorje, zaradi česar bi bilo treba uporabiti carine po 14‑odstotni stopnji.

24. Tožeče stranke v postopku v glavni stvari so vložile tožbe pri Commissione tributaria provinciale di Milano (pokrajinsko davčno sodišče v Milanu), ki jih je zavrnilo, ker to, da se zgolj z vstavitvijo video kartice omogoči, da lahko navedeni zasloni sprejemajo kompozitne video signale, izključuje njihovo uvrstitev pod tarifno številko 8471 KN, saj ni izpolnjena zahteva po glavni ali pretežni uporabi teh zaslonov v avtomatskem sistemu obdelave podatkov.

25. Tožeče stranke v postopku v glavni stvari so pri Commissione tributaria regionale di Milano (regionalno davčno sodišče v Milanu) vložile pritožbe zoper prvostopenjske sodbe. To je potrdilo uvrstitev uvoženih zaslonov pod tarifno številko 8528 KN, vendar je razsodilo, da je treba naložene upravne sankcije razveljaviti, ker je obstajal objektivni dvom o razlagi.

26. Tožeče stranke v postopku v glavni stvari in Agenzia so zoper sodbe, izdane v pritožbenem postopku, vložili kasacijske pritožbe. V pritožbah so tožeče stranke vztrajale pri svojem stališču, da je treba uvožene zaslone uvrstiti pod tarifno podštevilko 8471 60 90 KN, saj je šlo za zaslone, ki v času uvoza niso imeli video kartice in jih je bilo torej mogoče uporabiti zgolj za prenos računalniške slike. Agenzia je poudaril pravilnost uvrstitve pod tarifno številko 8528 KN in izpodbijal odločitev pritožbenega sodišča o razveljavitvi upravnih sankcij.

27. Predložitveno sodišče meni, da je treba uvožene zaslone uvrstiti pod tarifno številko 8528 KN, ki med drugim zajema televizijske sprejemnike in video monitorje, iz v nadaljevanju navedenih razlogov. Na eni strani, sprejem kompozitnih video signalov naj bi bil del posebnih značilnosti teh zaslonov celo pred vstavitvijo video kartice, če obstaja zato izrecno določena odprtina. Na drugi strani, noben ekonomski ali tehnični razlog ne upravičuje zasnove navedenih zaslonov, ki lahko kompozitne video signale sprejemajo le po vstavitvi video kartice, tako da je edina možna razlaga za to namen, da se zlorabno pridobi korist z ugodnejšo carinsko obravnavo, ki je določena za računalniške monitorje.

28. Predložitveno sodišče se prav tako sprašuje, ali je mogoče določbe Uredbe št. 754/2004, na podlagi katerih je treba uvožene zaslone uvrstiti pod tarifno številko 8528 KN, uporabiti retroaktivno.

29. V tem okviru je Corte suprema di cassazione prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1. Ali je bilo treba pred začetkom veljavnosti Uredbe [št. 754/2004] barvni plazemski zaslon (diagonala 106,6 cm) z dvema zvočnikoma in daljinskim upravljavcem, z vhodom, ki je že vnaprej pripravljen za vstavitev video kartice (ki je zelo poceni, je ni težko najti in se brez težav vstavi), ki ni uvožena skupaj z zaslonom in po vstavitvi katere zaslon omogoča sprejem kompozitnih video signalov AV in ga je mogoče priključiti tako na stroje za avtomatsko obdelavo podatkov kot tudi na naprave za snemanje in reproduciranje slike in zvoka, DVD predvajalnike, video kamere in satelitske sprejemnike, uvrstiti pod tarifno številko 8471 ali pod tarifno številko 8528 [KN]?

2. Če je odgovor na prejšnje vprašanje nikalen, […] ali je uvrstitev takega zaslona pod tarifno številko 8528 [KN] naložena z Uredbo [št. 754/2004], in če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, ali […] so določbe [upoštevne] uredbe […] razlagalne, torej retroaktivne, razen če se uporabljajo prejšnje določbe, ki določajo drugače?“

Vprašanji za predhodno odločanje

Prvo vprašanje

30. Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba zaslone iz postopka v glavni stvari uvrstiti pod tarifno številko 8471 KN ali pod tarifno številko 8528 KN.

31. Navesti je treba, da se besedilo tarifne številke 8471 KN nanaša zlasti na stroje za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove enote, besedilo tarifne številke 8528 KN pa se, med drugim, nanaša na televizijske sprejemnike in video monitorje. V tarifno podštevilko 8471 60 90 KN spadajo zlasti vhodne ali izhodne enote, razen tiskalnikov ali tipkovnic, ki imajo lahko v istem ohišju tudi pomnilniške enote, tarifna podštevilka 8528 21 90 KN pa se nanaša na barvne video monitorje (sodba Kamino International Logistics, C‑376/07, EU:C:2009:105, točka 33).

32. Vloga Sodišča, kadar mu je predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede tarifne razvrstitve, pa je predvsem to, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila zadevno blago pravilno uvrstiti v KN, ne pa da sámo opravi razvrstitev, zlasti zato, ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke. Zdi se torej, da je nacionalno sodišče vsekakor v boljšem položaju za izvedbo razvrstitve (sodbe Lohmann in Medi Bayreuth, od C‑260/00 do C‑263/00, EU:C:2002:637, točka 26; Digitalnet in drugi, C‑320/11, C‑330/11, C‑382/11 in C‑383/11, EU:C:2012:745, točka 61, in X, C‑380/12, EU:C:2014:21, točka 34).

33. Predložitveno sodišče mora torej proizvode, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, razvrstiti ob upoštevanju odgovorov, ki jih bo Sodišče podalo na vprašanje, ki mu je bilo predloženo (sodba X, EU:C:2014:21, točka 35).

34. Prvo vprašanje je treba zato preoblikovati tako, da predložitveno sodišče Sodišče sprašuje, katera merila je treba uporabiti pri odločitvi, ali je treba zaslone iz postopka v glavni stvari uvrstiti pod tarifno številko 8471 KN ali pod tarifno številko 8528 KN.

35. Spomniti je treba, da je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da je treba v interesu pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih značilnostih in objektivnih lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju (glej zlasti sodbi RUMA, C‑183/06, EU:C:2007:110, točka 27, ter Medion in Canon Deutschland, C‑208/06 in C‑209/06, EU:C:2007:553, točka 34).

36. Odločilno merilo za carinsko uvrščanje blaga v KN so objektivne značilnosti in lastnosti proizvodov, kot so bili dani v carinjenje. Te objektivne značilnosti in lastnosti proizvodov se morajo preveriti v trenutku carinjenja (sodbi Foods Import, C‑38/95, EU:C:1996:488, točka 17, ter Medion in Canon Deutschland, EU:C:2007:553, točka 36).

37. V zvezi s tem je iz objektivnih značilnosti, naštetih v točki 21 te sodbe, razvidno, da lahko zasloni iz postopka v glavni stvari v času svojega uvoza prikazujejo le podatke iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov, po vstavitvi video kartice, ki jo je mogoče kupiti ločeno po zelo nizki ceni, v za to določeno odprtino, pa postanejo ti zasloni primerni za prenos kompozitnih video signalov.

38. Iz teh objektivnih značilnosti je prav tako razvidno, da imajo ti zasloni dva zvočnika in daljinski upravljavec, ki jih je mogoče uporabljati le, če se zaslon uporablja za sprejem kompozitnih video signalov, in da so v navodilih za njihovo uporabo posebej navedene avdiovizualne funkcije izdelka in možnost vstavitve video kartice za aktivacijo sprejema televizijskih signalov.

39. V skladu z ustaljeno sodno prakso je lahko objektivno uvrstitveno merilo tudi namen uporabe proizvoda, če je ta namen lasten temu proizvodu, povezanost pa je treba preučiti glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti (glej sodbi RUMA, EU:C:2007:110, točka 36, in X, EU:C:2014:21, točka 39).

40. V skladu s to sodno prakso je treba za namene carinske uvrstitve zaslonov iz postopka v glavni stvari upoštevati njihov lasten namen, ki je opredeljen na podlagi njihovih objektivnih značilnosti. Ob upoštevanju objektivnih značilnosti, ki jih je opisalo predložitveno sodišče, je lasten namen zaslonov iz postopka v glavni stvari prikazovanje na eni strani podatkov iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov in na drugi strani kompozitnih video signalov.

41. Podrobneje, poudariti je treba, da je proizvajalec navedenih zaslonov te izrecno zasnoval tako, da – z vključitvijo elementov, ki omogočajo prenos kompozitnih video signalov po vstavitvi video kartice, ki jo je mogoče kupiti po zelo nizki ceni, v za to določeno odprtino, z vključitvijo dveh zvočnikov in daljinskega upravljavca, ki jih je mogoče uporabljati le, če se zaslon uporablja za sprejem kompozitnih video signalov, in s tem, da je ta funkcija navedena v navodilih za uporabo – postanejo primerni za prenos kompozitnih video signalov.

42. V tem smislu je treba okoliščine obravnavane zadeve razlikovati od tistih, v katerih je bila izdana sodba Medion in Canon Deutschland (EU:C:2007:553) v zvezi z video kamerami, ki so po spremembi poleg tega, da so bile primerne za snemanje tistih slik in zvokov, ki izvirajo iz vgrajene kamere in mikrofona, postale primerne za snemanje tudi tistih, ki izvirajo iz zunanjih video zapisov. Iz te sodbe je namreč razvidno, da navedene video kamere niso bile zasnovane izrecno za to funkcijo, ker so bile primerne zanjo le po relativno zapleteni spremembi (glej v tem smislu sodbo Medion in Canon Deutschland, EU:C:2007:553, točki 40 in 42).

43. Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba za namene tarifne uvrstitve zaslonov iz postopka v glavni stvari, ki imajo objektivne značilnosti, kot jih je opisalo predložitveno sodišče, upoštevati njihov lasten namen, in sicer prikazovanje na eni strani podatkov iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov in na drugi strani kompozitnih video signalov.

44. Opredeliti je treba še metodo, ki jo je treba uporabiti za tarifno uvrstitev takih zaslonov, ki so primerni za prikazovanje na eni strani podatkov iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov in na drugi strani kompozitnih video signalov.

45. Sodišče je imelo že v sodbi Kamino International Logistics (EU:C:2009:105) možnost odločati o merilih, ki jih je treba uporabiti za tarifno uvrstitev takih zaslonov, ki so primerni za prikazovanje na eni strani podatkov iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov in na drugi strani kompozitnih video signalov.

46. V tej sodbi je Sodišče opozorilo na ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero so opombe, ki so navedene pred poglavji KN, in pojasnjevalne opombe nomenklature WCO pomembno sredstvo za enotno uporabo carinske tarife in same po sebi zagotavljajo veljavne elemente za njeno razlago (glej sodbi Siemens Nixdorf, C‑11/93, EU:C:1994:206, točka 12, in Kamino International Logistics, EU:C:2009:105, točka 32).

47. V obravnavani zadevi opomba 5 B, od (a) do (c), k poglavju 84 KN določa, da zasloni, kot so ti v postopku v glavni stvari, spadajo v tarifno številko 8471 KN kot enote stroja za avtomatsko obdelavo podatkov, če hkrati izpolnjujejo tri pogoje, in sicer, da so take vrste, da se samo ali zlasti uporabljajo v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov, da jih je mogoče povezati s centralno enoto za obdelavo in da so sposobni sprejeti ali dati podatke v obliki, ki je uporabna za sistem (sodba Kamino International Logistics, EU:C:2009:105, točka 41).

48. Noben element iz spisa, predloženega Sodišču, ne kaže na to, da v postopku v glavni stvari zgoraj navedena drugi in tretji pogoj ne bi bila izpolnjena.

49. Sodišče je glede zgoraj navedenega prvega pogoja razsodilo, da ob upoštevanju besedila opombe 5 B(a) k poglavju 84 KN, ki se nanaša na enote, ki se „samo ali zlasti“ uporabljajo v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov, že to, da zaslon lahko prikazuje sliko iz drugih virov kot iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov, izključuje njegovo uvrstitev v tarifno številko 8471 KN (sodba Kamino International Logistics, EU:C:2009:105, točke od 43 do 45).

50. Sodišče je v zvezi z merili, na podlagi katerih je mogoče opredeliti, ali so zasloni iz postopka v glavni stvari take enote, ki se uporabljajo „zlasti“ v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov, že imelo možnost odločiti, da je treba uporabiti pojasnjevalne opombe v zvezi s tarifno številko 8471 HS, zlasti točke od 1 do 5 tistega dela poglavja I, točka D, HS, ki je namenjen zaslonom za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov (sodba Kamino International Logistics, EU:C:2009:105, točka 59).

51. Iz navedenih točk je razvidno, da lahko monitorje, ki se uporabljajo zlasti v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov, poleg tega, da jih opredeljuje opremljenost z ustreznim izhodom za priključitev na sisteme za obdelavo podatkov, opredeljujejo tudi druge tehnične značilnosti, zlasti to, da so bili zasnovani za delo od blizu, da ne morejo reproducirati televizijskih signalov, da imajo nizko stopnjo elektromagnetnega sevanja, da se velikost točke njihovega zaslona začne pri 0,41 za srednjo ločljivost in se manjša, ko se ločljivost povečuje, da je njihova širina frekvenčnega pasu 15 MHz ali več in da je velikost točk na zaslonu manjša kot pri video monitorjih iz tarifne številke 8528 HS, konvergenca pa je pri prvih večja kot pri drugih (sodba Kamino International Logistics, EU:C:2009:105, točka 60).

52. Komisija je v zvezi s tem poudarila, da nekatere objektivne značilnosti zaslonov iz postopka v glavni stvari, opisane v točki 21 te sodbe, kažejo na to, da niso namenjeni zlasti za prikazovanje podatkov iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov, ker je predvsem njihova znatna velikost diagonale 106,6 cm, ker je velikost točke njihovih zaslonov precej večja od 0,41 ter ker imajo dva zvočnika in daljinski upravljavec, ki jih je mogoče uporabljati le, če se zaslon uporablja za sprejem kompozitnih video signalov.

53. Predložitveno sodišče mora na podlagi objektivnih značilnosti zaslona iz postopka v glavni stvari in predvsem teh, navedenih v pojasnjevalnih opombah v zvezi s tarifno številko 8471 HS, zlasti v točkah od 1 do 5 tistega dela poglavja I, točka D, HS, ki je namenjen zaslonom za stroje za avtomatsko obdelavo podatk ov, odločiti, ali so zasloni iz postopka v glavni stvari monitorji, ki se uporabljajo zlasti v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov, in ali jih je treba zato uvrstiti v tarifno podštevilko 8471 60 90 KN.

54. Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na prvo vprašanje odgovoriti tako, da je treba za namene tarifne uvrstitve zaslonov iz postopka v glavni stvari, ki imajo objektivne značilnosti, v KN upoštevati njihov lasten namen, in sicer prikazovanje na eni strani podatkov iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov in na drugi strani kompozitnih video signalov. Take zaslone je treba uvrstiti v tarifno podštevilko 8471 60 90 KN, če se uporabljajo samo ali zlasti v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov v smislu opombe 5 B(a) k poglavju 84 KN oziroma če to ni mogoče, v tarifno podštevilko 8528 21 90 KN, kar mora preveriti predložitveno sodišče na podlagi objektivnih značilnosti zaslona iz postopka v glavni stvari in predvsem teh, navedenih v pojasnjevalnih opombah v zvezi s tarifno številko 8471 HS, zlasti v točkah od 1 do 5 tistega dela poglavja I, točka D, HS, ki je namenjen zaslonom za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov.

Drugo vprašanje

55. Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem Sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba Uredbo št. 754/2004 uporabiti retroaktivno.

56. Uredba št. 754/2004 določa uvrstitev barvnega plazemskega zaslona z diagonalo 106 cm z značilnostmi, opisanimi v Prilogi k tej direktivi, v tarifno številko 8528 21 90 KN. Iz spisa, predloženega Sodišču, je razvidno, da so bili proizvodi iz postopka v glavni stvari uvoženi pred začetkom veljavnosti Uredbe št. 754/2004.

57. Načelo pravne varnosti v skladu z ustaljeno sodno prakso nasprotuje temu, da bi se uredba uporabljala retroaktivno, in to ne glede na ugodne ali neugodne učinke, ki bi jih lahko imela taka uporaba za zadevno osebo, razen če obstajajo dovolj jasne navedbe, bodisi v njenem besedilu bodisi ciljih, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da ta uredba ne določa le za prihodnost (sodba Duchon, C‑290/00, EU:C:2002:234, točka 21 in navedena sodna praksa). V obravnavani zadevi noben element iz preambule Uredbe št. 754/2004, iz besedila njenih določb ali iz Priloge ne določa, da bi bilo treba to uredbo uporabljati retroaktivno.

58. V vsakem primeru je Sodišče že imelo možnost odločiti, da uredba, ki določa pogoje za uvrstitev v tarifno številko ali tarifno podštevilko KN, ne more imeti retroaktivnih učinkov (glej v tem smislu sodbe Siemers, 30/71, EU:C:1971:111, točka 8; Gervais-Danone, 77/71, EU:C:1971:129, točka 8, in Biegi, 158/78, EU:C:1979:87, točka 11).

59. Na drugo vprašanje je treba zato odgovoriti tako, da Uredbe št. 754/2004 ni mogoče uporabiti retroaktivno.

Stroški

60. Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Izrek

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

1. Za namene tarifne uvrstitve zaslonov iz postopka v glavni stvari, ki imajo objektivne značilnosti, v kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi v različicah, kakor zaporedoma izhajajo iz Uredbe Komisije (ES) št. 2388/2000 z dne 13. oktobra 2000, Uredbe Komisije (ES) št. 2031/2001 z dne 6. avgusta 2001, Uredbe Komisije (ES) št. 1832/2002 z dne 1. avgusta 2002 in Uredbe Komisije (ES) št. 1789/2003 z dne 11. septembra 2003, je treba upoštevati njihov lasten namen, in sicer prikazovanje na eni strani podatkov iz stroja za avtomatsko obdelavo podatkov in na drugi strani kompozitnih video signalov. Take zaslone je treba uvrstiti v tarifno podštevilko 8471 60 90 kombinirane nomenklature, če se uporabljajo samo ali zlasti v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov v smislu opombe 5 B(a) k poglavju 84 kombinirane nomenklature, oziroma če to ni mogoče, v tarifno podštevilko 8528 21 90 kombinirane nomenklature, kar mora preveriti predložitveno sodišče na podlagi objektivnih značilnosti zaslona iz postopka v glavni stvari in predvsem teh, navedenih v pojasnjevalnih opombah v zvezi s tarifno številko 8471 harmoniziranega sistema, ki je bil vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983, in s Protokolom o spremembi z dne 24. junija 1986, zlasti v točkah od 1 do 5 tistega dela poglavja I, točka D, tega harmoniziranega sistema, ki je namenjen zaslonom za stroje za avtomatsko obdelavo podatkov.

2. Uredbe Komisije (ES) št. 754/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvrstitvi nekaterega blaga v kombinirano nomenklaturo ni mogoče uporabiti retroaktivno.