Zadeva C-382/09

Stils Met SIA

proti

Valsts ieņēmumu dienests

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Augstākās Tiesas Senāts)

„Skupna carinska tarifa – Tarifna uvrstitev – Kombinirana nomenklatura – Poglavje 73 – Vpredena žica in kabli iz jekla – Številka 7312 – Oznaka Taric – Napačna tarifna uvrstitev – Sprostitev blaga v prosti promet – Uredba (ES) št. 384/96 – Protidampinške dajatve – Globa v višini skupnega zneska protidampinških dajatev“

Povzetek sodbe

1.        Skupna carinska tarifa – Tarifne številke

(Uredba Sveta št. 2658/87, člen 2, Priloga I; Uredba Komisije št. 1789/2003)

2.        Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom

(Uredba Sveta št. 384/96, člen 14(1))

1.        Integrirano tarifo Evropskih skupnosti (Taric), ki je določena v členu 2 Uredbe št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, v različici, ki se je uporabljala v letih 2004 in 2005, je treba razlagati tako, da je treba kable iz jekla, ki ni nerjavno, ki so neprevlečeni ali samo prekriti ali prevlečeni s cinkom, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, vendar ne več kot 48 mm, ter po poreklu niso niti iz Republike Moldavije niti iz Maroka, glede na njihov prečni prerez uvrstiti v podštevilke Taric 7312 10 82 19, 7312 10 84 19 ali 7312 10 86 19.

(Glej točko 40 in točko 1 izreka.)

2.        Člen 14(1) Uredbe št. 384/96 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, ki določa, da se ob napačni tarifni uvrstitve blaga, ki je bilo uvoženo na carinsko območje Unije, naloži globa v višini skupnega zneska upoštevnih protidampinških dajatev, če je ta določena ob upoštevanju pogojev, ki so analogni tistim, ki v nacionalnem pravu veljajo za kršitve enake vrste in teže, in če je sankcija učinkovita, sorazmerna in odvračilna, za presojo česar pa je pristojno nacionalno sodišče.

(Glej točko 48 in točko 2 izreka.)

SODBA SODIŠČA (peti senat)

z dne 7. oktobra 2010(*)

„Skupna carinska tarifa – Tarifna uvrstitev – Kombinirana nomenklatura – Poglavje 73 – Vpredena žica in kabli iz jekla – Številka 7312 – Oznaka Taric – Napačna tarifna uvrstitev – Sprostitev blaga v prosti promet – Uredba (ES) št. 384/96 – Protidampinške dajatve – Globa v višini skupnega zneska protidampinških dajatev“

V zadevi C‑382/09,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Augstākās Tiesas Senāts (Latvija) z odločbo z dne 8. septembra 2009, ki je prispela na Sodišče dne 28. septembra 2009, v postopku

Stils Met SIA

proti

Valsts ieņēmumu dienests,

SODIŠČE (peti senat),

v sestavi J.‑J. Kasel, predsednik senata, A. Borg Barthet (poročevalec) in E. Levits, sodnika,

generalni pravobranilec: N. Jääskinen,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Stils Met SIA V. Meļkovs,

–        za le Valsts ieņēmumu dienests N. Jezdakova, zastopnica,

–        za latvijsko vlado K. Drēviņa in K. Krasovska, zastopnici,

–        za Evropsko komisijo A. Sauka in L. Bouyon, zastopnika,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago integrirane tarife Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Taric), ki je določena v členih 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1) in Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 1996, L 56, str. 1).

2        Predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Stils Met SIA (v nadaljevanju: Stils Met), družbo latvijskega prava, in Valsts ieņēmumu dienests (državni davčni organ, v nadaljevanju: Dienests) glede uvoza jeklenih kablov iz Ukrajine med majem 2004 in septembrom 2005.

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

 Carinska ureditev

3        Člen 1 Uredbe št. 2658/87, kakor je bil spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000 (UL L 28, str. 16, v nadaljevanju: Uredba št. 2658/87), določa:

„1. Nomenklaturo blaga, v nadaljnjem besedilu ,Kombinirana nomenklatura‘ […], ki hkrati izpolnjuje zahteve Skupne carinske tarife, zunanjetrgovinske statistike Skupnosti in drugih politik Skupnosti v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, določi Komisija.

2.      Kombinirana nomenklatura vsebuje:

(a)      nomenklaturo harmoniziranega sistema [ki je bila vzpostavljena z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga];

(b)      pododdelke Skupnosti te nomenklature, imenovane ,podštevilke KN‘, če jim je določena ustrezna stopnja dajatve;

(c)      predhodne predpise, dodatne opombe k oddelkom ali poglavjem in opombe, ki se nanašajo na podštevilke KN.

3.      Kombinirana nomenklatura je vsebovana v Prilogi I. […]

[…]“

4        Člen 2 Uredbe št. 2658/87 določa:

„[…] ,Taric‘, ki izpolnjuje zahteve Skupne carinske tarife, zunanjetrgovinske statistike, trgovinske, kmetijske in drugih politik Skupnosti v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, določi Komisija.

Integrirana tarifa temelji na Kombinirani nomenklaturi in vključuje:

(a)      ukrepe, ki jih vsebuje ta uredba;

(b)      dodatne pododdelke Skupnosti, imenovane ,podštevilke Tarica‘, potrebne za izvajanje posebnih ukrepov Skupnosti, navedenih v Prilogi II;

(c)      vse druge podatke, ki so potrebni za izvajanje ali upravljanje oznak Tarica in dodatnih oznak, kakor jih določa člen 3(2) in (3);

(d)      stopnje carine ter drugih uvoznih in izvoznih dajatev, vključno oprostitve uvoznih dajatev in preferencialne tarifne stopnje, ki se uporabljajo za uvoz ali izvoz določenega blaga;

(e)      ukrepe iz Priloge II, ki se uporabljajo pri uvozu in izvozu določenega blaga.“

5        Člen 3(1) in (2) te uredbe določa:

„1.      Vsaka podštevilka KN ima osemmestno številčno oznako:

(a)      prvih šest mest označuje številčne oznake, ki se nanašajo na številke in podštevilke nomenklature harmoniziranega sistema;

(b)      sedmo in osmo mesto označujeta podštevilke [kombinirane nomenklature blaga iz člena 1].

[…]

2. Podštevilke Tarica so označene z devetim in desetim mestom, ki skupaj s številčnimi oznakami iz odstavka 1 tvorijo številčne oznake Tarica. […]“

6        Člen 6 iste uredbe določa, da Taric sestavlja, posodablja, upravlja in razširja Komisija.

7        Prvi del Kombinirane nomenklature, ki tvori Prilogo I k Uredbi št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1789/2003 z dne 11. septembra 2003 (UL L 281, str. 1, v nadaljevanju: KN), vsebuje uvodne določbe. V tem delu je v oddelku I, ki zajema splošna pravila, v poglavju A z naslovom „Splošna pravila za razlago [KN]“ določeno:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

1.      Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.

[…]“

8        Drugi del KN vsebuje oddelek XV, v katerem je naslov „Navadne kovine in izdelki iz navadnih kovin“. Ta oddelek med drugim vsebuje poglavje 73 z naslovom „Izdelki iz železa in jekla“.

9        Številka 7312 KN se dodatno deli na:

Oznaka KN	Poimenovanje
7312	Vpredena žica, vrvi in kabli, pleteni trakovi ipd., iz železa ali jekla, ki niso električno izolirani:
7312 10	− Vpredena žica, vrvi in kabli:
7312 10 10	− − opremljeni s priborom (fitingi) ali predelani v izdelke, ki se uporabljajo za civilne zrakoplove − − drugi:
7312 10 30	− − − iz nerjavnega jekla − − − drugi, z največjim prečnim prerezom: − − − − do vključno 3 mm:
[…]	[…]
7312 10 59	[…] − − − − več kot 3 mm: − − − − − vpredena žica:
[…]	[…]
7312 10 79	[…] − − − − − vrvi in kabli (vključno z zaporo spiralno zavitih): − − − − − − neprevlečeni ali samo prekriti ali prevlečeni s cinkom, z največjim prečnim prerezom:
7312 10 82	− − − − − − − več kot 3 mm, vendar ne več kot 12 mm
7312 10 84	− − − − − − − več kot 12 mm, vendar ne več kot 24 mm
7312 10 86	− − − − − − − več kot 24 mm, vendar ne več kot 48 mm
7312 10 88	− − − − − − − več kot 48 mm
7312 10 99 […]	− − − − − − drugi […]

10      V opombi 1 k poglavju 72 KN je določeno:

„V tem poglavju ter v primerih, ki so navedeni v tej opombi pod (d), (e) in (f), imajo uporabljeni izrazi v [KN] naslednji pomen:

[…]

(d)      jeklo:

železni izdelki, razen tistih iz tar. št. 7203 [to je železa, dobljenega z direktno redukcijo železove rude, in gobastih izdelkov iz železa, v kosih, peletih in podobnih oblikah; železo minimalne čistoče 99,94 mas. %, v kosih, peletih ali podobnih oblikah], ki so kovni (z izjemo določenih vrst, proizvedenih v obliki ulitkov) in ki vsebujejo 2 mas. % ali manj ogljika; kromova jekla pa imajo lahko tudi večji odstotek ogljika;

(e)      nerjavno jeklo:

legirana jekla, ki vsebujejo 1,2 mas. % ali manj ogljika in 10,5 mas. % ali več kroma z drugimi elementi ali brez njih;

(f)      druga legirana jekla:

jekla, ki ne ustrezajo definiciji nerjavnih jekel in vsebujejo enega ali več naslednjih elementov v mejah (v masnih %):

–      0,3 % ali več aluminija,

–      0,0008 % ali več bora,

–      0,3 % ali več kroma,

–      0,3 % ali več kobalta,

–      0,4 % ali več bakra,

–      0,4 % ali več svinca,

–      1,65 % ali več mangana,

–      0,08 % ali več molibdena,

–      0,3 % ali več niklja,

–      0,06 % ali več niobija,

–      0,6 % ali več silicija,

–      0,05 % ali več titana,

–      0,3 % ali več volframa,

–      0,1 % ali več vanadija,

–      0,05 % ali več cirkonija,

–      0,1 % ali več drugih elementov (razen žvepla, fosforja, ogljika in dušika) vsakega posebej;

[…]“

11      V letih 2004 in 2005 je imel Taric pod podštevilkami KN 7312 10 82, 7312 10 84 in 7312 10 86 še te podštevilke:

7312 10 82	- - - - - - - več kot 3 mm, vendar ne več kot 12 mm
7312 10 82 11	- - - - - - - - iz jekla
7312 10 82 11	- - - - - - - - - s poreklom iz Republike Moldavije
7312 10 82 12	- - - - - - - - - s poreklom iz Maroka
7312 10 82 19	- - - - - - - - - drugi
7312 10 82 90	- - - - - - - - drugi
7312 10 84	- - - - - - - več kot 12 mm, vendar ne več kot 24 mm
7312 10 84 11	- - - - - - - - iz jekla
7312 10 84 11	- - - - - - - - - s poreklom iz Republike Moldavije
7312 10 84 12	- - - - - - - - - s poreklom iz Maroka
7312 10 84 19	- - - - - - - - - drugi
7312 10 84 90	- - - - - - - - drugi
7312 10 86	- - - - - - - več kot 24 mm, vendar ne več kot 48 mm
7312 10 86 11	- - - - - - - - iz jekla
7312 10 86 11	- - - - - - - - - s poreklom iz Republike Moldavije
7312 10 86 12	- - - - - - - - - s poreklom iz Maroka
7312 10 86 19	- - - - - - - - - drugi
7312 10 86 90	- - - - - - - - drugi

12      Kombinirana nomenklatura, ki tvori Prilogo I k Uredbi št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1810/2004 z dne 7. septembra 2004 (UL L 327, str. 1), je v vseh določbah, ki so navedene v točkah od 7 do 11 te sodbe, enaka KN.

 Ureditev protidampinških ukrepov

13      Ob nastanku dejanskega stanja v postopku v glavni stvari je uporabo protidampinških ukrepov Evropske unije urejala Uredba št. 384/96.

14      Člen 14(1) te uredbe določa:

„Začasne ali dokončne proti dumpinške [protidampinške] dajatve uvede uredba, pobirajo pa jih države članice v obliki, po določeni stopnji in v skladu z drugimi kriteriji, določenimi v uredbi, ki uvaja takšne dajatve. Take dajatve se tudi pobirajo neodvisno od carin, davkov in drugih dajatev, ki se običajno plačujejo pri uvozu. Noben izdelek ne sme biti hkrati predmet protidampinških in izravnalnih dajatev, če sta obe vrsti dajatev namenjeni reševanju ene in iste situacije, ki izhaja iz dumpinga ali iz izvoznega subvencioniranja.“

15      Člen 1(1) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 1796/1999 z dne 12. avgusta 1999 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev, o dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih na uvoz jeklenih vrvi in kablov po poreklu iz Ljudske republike Kitajske, Madžarske, Indije, Mehike, Poljske, Južne Afrike in Ukrajine, ter o ustavitvi protidampinškega postopka v zvezi z uvozom po poreklu iz Republike Koreje (UL L 217, str. 1) določa:

„1.      Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz jeklenih vrvi in kablov, ki se trenutno razvrščajo pod oznake KN ex73121082 (oznaka TARIC ex 73121082*10), 73121084 (oznaka TARIC ex73121084*10), 73121086 (oznaka TARIC ex73121086*10), 73121088 (oznaka TARIC 73121088*10) in ex73121099 (oznaka TARIC 73121099*10), ter so po poreklu iz Ljudske republike Kitajske, Madžarske, Indije, Mehike, Poljske, Južne Afrike in Ukrajine.

[…]

3.      Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.“

 Nacionalna ureditev

16      Ob nastanku dejanskega stanja v postopku v glavni stvari je člen 32(1) in (2) zakona o davkih in pristojbinah (likums ,,Par nodokļiem un nodevām“, Latvijas Vēstnesis, 1995, št. 26) z naslovom „Odgovornost ob zmanjšanja davčne osnove“ določal:

„1.      Če davčni zavezanec s kršitvijo določb davčnih predpisov zmanjša davčno osnovo v davčnem obračunu, davčni organ izračuna znesek neplačanega davka in določi globo v višini tega zneska, razen če poseben davčni zakon ne določa drugačne globe.

2.      Globa se ne naloži, če sta izpolnjena ta pogoja:

–      (1)      davčni zavezanec vloži popravljen ali dopolnjen obračun (skupaj z dokazili), preden urad začne s pregledom.

–      (2)      v petih delovnih dneh od popravljenega obračuna poravna neplačani davek, skupaj s povečanim glavnim dolgom in z zamudnimi obrestmi, ki tečejo do dne oddaje popravljenega ali dopolnjenega obračuna (skupaj z dokazili).“

 Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

17      Med majem 2004 in septembrom 2005 je družba Stils Met iz Ukrajine uvozila jeklene kable, da bi jih dala v prosti promet v Latviji. Blago je bilo prijavljeno s podštevilkami Taric 7312 10 82 90, 7312 10 84 90 in 7312 10 86 90.

18      Pri pregledu je Dienests menil, da so bili zadevni proizvodi iz jekla, tako da glede na njihovo velikost, prečni prerez in poreklo spadajo v podštevilke Taric 7312 10 82 19, 7312 10 84 19 in 7312 10 86 19.

19      Zato je Dienests družbi Stils Met z odločbo z dne 20. junija 2006 naložil vplačilo 485.286,58 LVL (to je približno 697.356 EUR) v proračun, in sicer 205.629,87 LVL za protidampinške dajatve, 37.013,42 LVL za davek na dodano vrednost in 242.643,29 LVL za globe v višini celotnega neplačanega zneska.

20      Družba Stils Met je zoper to odločbo vložila tožbo za razglasitev ničnosti. Zlasti je navedla, da je ob prijavi proizvodov priložila potrdila, ki jih je izdal laboratorij proizvajalca, s katerimi prijavitelja in carinske organe obvešča o kemični sestavi teh proizvodov, zlasti o elementih, iz katerih je razvidno, da ti proizvodi ustrezajo opredelitvi „druga legirana jekla“ v smislu opombe 1(f) k poglavju 72 KN.

21      Družba Stils Met je prav tako trdila, da ji Dienests, tudi če bi bila njegova uvrstitev zadevnih proizvodov pravilna, na podlagi nacionalne zakonodaje ne bi bil upravičen naložiti kazni.

22      Administratīvā rajona tiesa (okrožno upravno sodišče) je tožbi družbe Stils Met ugodilo in odločbo, ki jo je izdal Dienests, s sodbo z dne 4. oktobra 2007 razglasilo za nično. To sodišče je menilo, potem ko je preverilo podatke v zvezi s kemično sestavo zadevnih proizvodov, da Dienests nima zadostnih dokazov, da je treba te proizvode obravnavati kot jeklo v smislu opombe 1(d) k poglavju 72 KN.

23      Dienests je zoper to sodbo vložil pritožbo na Administratīvā apgabaltiesa (regionalno upravno sodišče), ki je izpodbijano sodbo spremenilo. Glede na dodatno delitev KN na proizvode iz nerjavnega jekla in druge proizvode iz železa ali jekla je to sodišče namreč menilo, da v podštevilkah Taric, ki izhajajo iz podštevilk KN 7312 10 82, 7312 10 84 in 7312 10 86, skupina „jeklo“ vsebuje izdelke iz jekla, razen tistih iz nerjavnega jekla, s kakršno koli kemično sestavo, medtem ko skupina „drugi“ vsebuje proizvode, ki niso iz jekla, to je proizvode iz železa.

24      Družba Stils Met je na Augstākās Tiesas Senāts (senat vrhovnega sodišča) vložila kasacijsko pritožbo zoper odločbo pritožbenega sodišča.

25      Po mnenju družbe Stils Met je treba s pomočjo opombe 1 k poglavju 72 ugotoviti, v katero skupino – (d) „jeklo“, (e) „nerjavno jeklo“ ali (f) „druga legirana jekla“ – spadajo proizvodi, ki so predmet postopka v glavni stvari. Ta družba trdi, da jih je treba, če podatki o kemijski sestavi teh proizvodov ne zadostujejo za ugotovitev, da so iz „drugih legiranih jekel“, uvrstiti v podštevike Taric za proizvode iz jekla, torej tiste, katerih oznaka se konča s številko 11, kot je to storil Dienests. Če pa, nasprotno, ti podatki zadostujejo za ugotovitev, da so iz „drugih legiranih jekel“, jih je treba uvrstiti v podštevilke Taric za proizvode, ki niso iz jekla, torej v tiste, katerih oznaka se konča s številko 90.

26      Družba Stils Met je med drugim navedla, da protidampiških dajatev ni mogoče šteti za davek ali pristojbino v smislu zakona o davkih in pristojbinah in da zato glob, ki jih določa ta zakon, v postopku v glavni stvari ni mogoče uporabiti.

27      Ker je Augstākās tiesas Senāts menilo, da je rešitev spora, ki mu je bil predložen, odvisna od razlage veljavne skupnostne ureditve, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1.      Ali je treba oznake Taric 7312 10 82 19, 7312 10 84 19 in 7312 10 86 19 razlagati tako, da je bilo treba v letih 2004 in 2005 pod te oznake uvrstiti, in sicer ne glede na njihovo kemično sestavo, izdelke iz jekla z navedenim obsegom prečnega prereza – vpredeno žico, vrvi in kable, ki so [neprevlečeni ali samo prekriti ali prevlečeni s cinkom], zlasti iz legiranega jekla (vendar ne iz nerjavnega jekla) – ki niso bili uvoženi iz Moldavije ali Maroka?

2.      Ali je treba člen 14(1) Uredbe […] (ES) št. 384/96 […] razlagati tako, da nasprotuje temu, da se na podlagi nacionalnega predpisa (člen 32(2) latvijskega zakona o davkih in pristojbinah) [ob kršitvi] davčnih predpisov naloži sankcija (globa), ki je enaka skupnemu znesku protidampiških dajatev?“

 Vprašanji za predhodno odločanje

 Prvo vprašanje

28      Predložitveno sodišče v prvem vprašanju v bistvu sprašuje, ali je treba Taric razlagati v smislu, da je bilo treba v letih 2004 in 2005 kable iz jekla, ki ni nerjavno, kakršni so predmet postopka v glavni stvari, ki so neprevlečeni ali samo prekriti ali prevlečeni s cinkom, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, vendar ne več kot 48 mm, ter po poreklu niso niti iz Moldavije niti iz Maroka, uvrstiti v podštevilke Taric 7312 10 82 19, 7312 10 84 19 ali 7312 10 86 19 ali v podštevilke Taric 7312 10 82 90, 7312 10 84 90 ali 7312 10 86 90.

29      Najprej je treba spomniti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da so v interesu pravne varnosti in lažjih nadzorov odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno njegove značilnosti in objektivne lastnosti, kot so opredeljene z zapisom tarifne številke KN in opombami oddelka ali poglavja (glej zlasti sodbo z dne 18. junija 2009 v zadevi Kloosterboer Sevices, C‑173/08, ZOdl., str. I‑5347, točka 24).

30      V tej zadevi ni sporno, da je blago, na katerega se nanaša postopek v glavni stvari, glede na njegov prečni prerez treba uvrstiti v podštevilke 7312 10 82, 7312 10 84 ali 7312 10 86 KN. V skladu z njihovim besedilom se te podštevilke nanašajo na kable, ki so neprevlečeni ali samo prekriti ali prevlečeni s cinkom, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, vendar ne več kot 48 mm. V Taricu so ti proizvodi dodatno razdeljeni na proizvode „iz jekla“ (podštevilke Taric 7312 10 82 11, 7312 10 84 11 in 7312 10 86 11) in „druge“ (podštevilke Taric 7312 10 82 90, 7312 10 84 90 in 7312 10 86 90).

31      Družba Stils Met navaja, da je treba s pomočjo opombe 1 k poglavju 72 KN ugotoviti, ali jekleni kabli, ki so predmet postopka v glavni stvari, spadajo v skupino „jeklo“, „nerjavno jeklo“ ali „druga legirana jekla“. Tako naj bi jih bilo treba, če podatki o kemični sestavi teh proizvodov zadostujejo za ugotovitev, da so iz „drugih legiranih jekel“, glede na njihov največji prečni prerez uvrstiti v podštevilke Taric 7312 10 82 90, 7312 10 84 90 ali 7312 10 86 90.

32      Nasprotno pa Dienests, latvijska vlada in Evropska komisija trdijo, da je kable iz legiranih jekel, na kakršne se nanaša postopek v glavni stvari, treba uvrstiti v podštevilke Taric 7312 10 82 19, 7312 10 84 19 ali 7312 10 86 19. Glede tega navajajo, da čeprav je bila izdelkom iz nerjavnega jekla določena druga oznaka KN, te podštevilke Taric 7312 10 82 19, 7312 10 84 19 in 7312 10 86 19 ne razlikujejo glede na vrsto jekla, tako da zajemajo legirana in nelegirana jekla. Nasprotno pa naj bi bilo treba ob upoštevanju opisa in sestave številke 7312 proizvode iz železa, to je tiste, ki niso iz jekla, uvrstiti v podštevilke Taric 7312 10 82 90, 7312 10 84 90 in 7312 10 86 90.

33      Najprej je treba spomniti, da v skladu z besedilom številke 7312 KN vanjo spadajo „Vpredena žica, vrvi in kabli, pleteni trakovi ipd. iz železa ali jekla, ki niso električno izolirani“. Podštevilka KN 7312 10 30 se nanaša na vpredeno žico in kable „iz nerjavnega jekla“, naslednje podštevilke pa na „druge“ vpredene žice in kable. Iz tega je razvidno, da vpredena žica in kabli iz nerjavnega jekla spadajo v podštevilko 7312 10 30 KN, medtem ko vpredena žica in kabli iz železa ali jekla, ki ni nerjavno jeklo, spadajo v naslednje podštevilke.

34      Tako v podštevilke 7312 10 82, 7312 10 84 ali 7312 10 86 spadajo kabli iz železa ali jekla, ki ni nerjavno, ki so neprevlečeni ali samo prekriti ali prevlečeni s cinkom, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, vendar ne več kot 48 mm.

35      Iz tega izhaja, da se oznake Taric 7312 10 82 11, 7312 10 84 11 in 7312 10 86 11 nanašajo na kable iz jekla, ki ni nerjavno. Poleg tega je iz sestave in besedila upoštevnih podštevilk Taric razvidno, da so oznake Taric 7312 10 82 11 (s poreklom iz Republike Moldavije), 7312 10 82 12 (s poreklom iz Maroka) in 7312 10 82 19 (drugi) odvisne od geografskega porekla kablov iz jekla, ki ni nerjavno. Enako velja za oznake Taric, ki se uporabljajo za kable iz podštevilk 7312 10 84 in 7312 10 86 KN. Zato se oznake Taric 7312 10 82 19, 7312 10 84 19 in 7312 10 86 19 nanašajo na kable iz jekla, ki ni nerjavno, ki so neprevlečeni ali samo prekriti ali prevlečeni s cinkom, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, vendar ne več kot 48 mm, ter po poreklu niso niti iz Moldavije niti iz Maroka.

36      Iz sestave Tarica tudi izhaja, da se oznake Taric 7312 10 82 90, 7312 10 84 90 ali 7312 10 86 90 nanašajo na kable, ki so neprevlečeni ali samo prekriti ali prevlečeni s cinkom, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, vendar ne več kot 48 mm, in niso iz jekla, to je na kable iz železa.

37      Poleg tega je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso tako opombe, ki so pred poglavji skupne carinske tarife, kot tudi pojasnjevalne opombe k nomenklaturi Sveta za carinsko sodelovanje pomenijo pomembno sredstvo za zagotavljanje enotne uporabe te tarife in same po sebi zagotavljajo veljavne elemente za njeno razlago (glej zlasti sodbi z dne 20. novembra 1997 v zadevi Wiener SI, C‑338/95, Recueil, str. I‑6495, točka 11, in z dne 7. februarja 2002 v zadevi Turbon International, C‑276/00, Recueil, str. I‑1389, točka 22).

38      V obravnavani zadevi opomba 1 k poglavju 72 KN opredeljuje, kaj je treba šteti za jeklo, nerjavno jeklo in druga legirana jekla. Iz besedila te opombe je razvidno, da opredelitve veljajo za celotno KN, vključno z njenim poglavjem 73. Točka (d) te opombe na splošno opredeljuje „jeklo“. „Nerjavno jeklo“, ki je opredeljeno v točki (e) te opombe, in „druga legirana jekla“, ki so opredeljena v njeni točki (f), tvorijo posebno skupino jekel, zaradi česar je treba šteti, da spadajo v splošno skupino „jeklo“.

39      Ob upoštevanju teh opredelitev za uvrstitev jeklenih kablov, na katere se nanaša postopek v glavni stvari, kabli iz nerjavnega jekla v smislu točke (e) opombe 1 k poglavju 72 KN spadajo v njeno podštevilko 7312 10 30. Nasprotno pa, ker številka 7312 KN ne razlikuje med jeklenimi kabli in kabli iz „drugih legiranih jekel“ v smislu točke (f) te opombe, je treba šteti, da kabli iz jekla, ki ni nerjavno, ki so neprevlečeni ali samo prekriti ali prevlečeni s cinkom ter po poreklu niso niti iz Moldavije niti iz Maroka, glede na njihov prečni prerez spadajo v podštevilke Taric 7312 10 82 19, 7312 10 84 19 ali 7312 10 86 19.

40      Glede na vse navedene razloge je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je Taric v različici, ki se je uporabljala v letih 2004 in 2005, treba razlagati tako, da je treba kable iz jekla, ki ni nerjavno, ki so neprevlečeni ali samo prekriti ali prevlečeni s cinkom, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, vendar ne več kot 48 mm, ter po poreklu niso niti iz Republike Moldavije niti iz Maroka, glede na njihov prečni prerez uvrstiti v podštevilke Taric 7312 10 82 19, 7312 10 84 19 ali 7312 10 86 19.

 Drugo vprašanje

41      Predložitveno sodišče v drugem vprašanju v bistvu sprašuje, ali je treba člen 14(1) Uredbe št. 384/96 razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, ki določa, da se ob napačni uvrstitvi blaga, ki je bilo uvoženo na carinsko območje Unije, naloži globa v višini skupnega zneska protidampinških dajatev, ki se uporabljajo za to blago ob njegovi pravilni tarifni uvrstitvi.

42      Najprej je treba spomniti, da se na podlagi člena 14(1) Uredbe št. 384/96 protidampinške dajatve uvedejo z uredbo, pobirajo pa jih države članice v obliki, po določeni stopnji in v skladu z drugimi merili, določenimi v uredbi, ki uvaja takšne dajatve. Za tak primer Uredba št. 1796/1999 ne določa sankcij za kršitev njenih določb.

43      Vendar pa se v skladu s členom 1(3) zadnjenavedene uredbe uporabljajo veljavni carinski predpisi, če ni določeno drugače. Hkrati pa je treba ugotoviti, da ti ne določajo niti sankcije za napačno uvrstitev blaga, ki je bilo uvoženo na carinsko območje Unije.

44      Glede tega je treba spomniti, da so na podlagi ustaljene sodne prakse države članice, ko ureditev Unije ne določa posebne sankcije ob kršitvi njenih določb ali se glede tega sklicuje na nacionalne predpise, na podlagi člena 10 ES zavezane, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev uporabe in učinkovitosti prava Unije. Da bi to dosegle, morajo države članice, ki pri izbiri teh ukrepov sicer obdržijo diskrecijsko pravico, paziti na to, da se kršitve ureditve Unije po potrebi sankcionirajo pod materialnopravnimi in procesnopravnimi pogoji, ki so analogni tistim, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnega prava podobne vrste in teže, pri čemer mora biti sankcija vsekakor učinkovita, sorazmerna in odvračilna (glej sodbi z dne 26. oktobra 1995 v zadevi Siesse, C-36/94, Recueil, str. I-3573, točka 20, in z dne 16. oktobra 2003 v zadevi Hannl-Hofstetter, C‑91/02, Recueil, str. I‑12077, točka 17).

45      Iz zgoraj navedenega je razvidno, da so države članice pristojne za izbiro ukrepov, ki se jim zdijo primerni ob kršitvah določb Uredbe št. 1769/1999. Vendar pa morajo svojo pristojnost izvajati ob upoštevanju prava Unije in njegovih splošnih načel in zato tudi ob upoštevanju načela sorazmernosti (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Siesse, točka 21; sodbo z dne 7. decembra 2000 v zadevi De Andrade, C‑213/99, Recueil, str. I-11083, točka 20, in zgoraj navedeno sodbo Hannl-Hofstetter, točka 18).

46      Načeloma globa, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki zagotavlja, da davčni zavezanci spoštujejo svoje dolžnosti glede davčnega obračuna, ni v nasprotju s pravom Unije. Določba, kakršna je v postopku v glavni stvari, namreč gospodarske subjekte vzpodbuja, da pristojnim nacionalnim organom predložijo obračune, ki so v skladu z veljavno ureditvijo, vključno s carinsko ureditvijo Unije in s protidampinškimi ukrepi, ki izhajajo iz ureditve Unije. Če takega ukrepa ne bi bilo, ne bi imele napake pri tarifni uvrstitvi blaga, za katero se uporabljajo protidampinške dajatve, nobenega učinka za zadevne gospodarske subjekte.

47      Glede višine globe je pomembno, da je v skladu s sodno prakso iz točke 44 te sodbe določena pod pogoji, ki so analogni tistim, ki v nacionalnem pravu veljajo za kršitve enake vrste in teže. Ne glede na to, da se za nacionalno določbo, kakršna je predmet postopka v glavni stvari, glede na njeno besedilo a priori zdi, da je to tako, pa je presoja, ali je zadevna globa v postopku v glavni stvari dejansko v skladu s temi načeli, v pristojnosti predložitvenega sodišča.

48      Glede na zgoraj navedene razloge je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 14(1) Uredbe št. 384/96 razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, ki določa, da se ob napačni tarifni uvrstitvi blaga, ki je bilo uvoženo na carinsko območje Unije, naloži globa v višini skupnega zneska upoštevnih protidampinških dajatev, če je ta določena ob upoštevanju pogojev, ki so analogni tistim, ki v nacionalnem pravu veljajo za kršitve enake vrste in teže, in če je sankcija učinkovita, sorazmerna in odvračilna, za presojo česar pa je pristojno predložitveno sodišče.

 Stroški

49      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

1.      Integrirano tarifo Evropskih skupnosti (Taric), ki je določena v členu 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, v različici, ki se je uporabljala v letih 2004 in 2005, je treba razlagati tako, da je treba kable iz jekla, ki ni nerjavno, ki so neprevlečeni ali samo prekriti ali prevlečeni s cinkom, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, vendar ne več kot 48 mm, ter po poreklu niso niti iz Republike Moldavije niti iz Maroka, glede na njihov prečni prerez uvrstiti v podštevilke Taric 7312 10 82 19, 7312 10 84 19 ali 7312 10 86 19.

2.      Člen 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, ki določa, da se ob napačni tarifni uvrstitvi blaga, ki je bilo uvoženo na carinsko območje Unije, naloži globa v višini skupnega zneska upoštevnih protidampinških dajatev, če je ta določena ob upoštevanju pogojev, ki so analogni tistim, ki v nacionalnem pravu veljajo za kršitve enake vrste in teže, in če je sankcija učinkovita, sorazmerna in odvračilna, za presojo česar pa je pristojno predložitveno sodišče.

Podpisi

---

* Jezik postopka: latvijščina.