Zadeva C-375/08

Kazenski postopek

proti

Luigiju Pontiniju in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Treviso)

„Kmetijstvo – Skupna ureditev trga – Goveje in telečje meso – Uredba (ES) št. 1254/1999 – Finančne pomoči Skupnosti v obliki posebnih premij za moško govedo in ekstenzifikacijskega plačila – Pogoji za dodelitev – Izračun obremenitve na gospodarstvu – Pojem ‚krmne površine na voljo‘ – Uredbi (EGS) št. 3887/92 in (ES) št. 2419/2001 – Integrirani upravni in kontrolni sistem za nekatere programe pomoči Skupnosti – Nacionalna ureditev, ki odobritev finančne pomoči Skupnosti pogojuje s predložitvijo veljavnega pravnega naslova za uporabo izkoriščanih krmnih površin“

Povzetek sodbe

Kmetijstvo – Skupna ureditev trga – Goveje meso – Posebna premija za moško govedo – Ekstenzifikacijsko plačilo

(Uredba Sveta št. 1254/1999)

Ureditev Skupnosti in zlasti Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso upravičenosti zahtevka za odobritev posebnih premij za moško govedo in ekstenzifikacijskega plačila ne pogojuje s predložitvijo veljavnega pravnega naslova, na katerem temelji pravica vlagatelja zahtevka do uporabe krmnih površin, na katere se nanaša ta zahtevek. Vendar pa ureditev Skupnosti ne nasprotuje temu, da države članice v nacionalni ureditvi določijo obveznost predložitve takega pravnega naslova, če se upoštevajo cilji ureditve Skupnosti in splošna načela prava Skupnosti, zlasti načelo sorazmernosti.

(Glej točko 90 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 24. junija 2010(*)

„Kmetijstvo – Skupna ureditev trga – Goveje in telečje meso – Uredba (ES) št. 1254/1999 – Finančne pomoči Skupnosti v obliki posebnih premij za moško govedo in ekstenzifikacijskega plačila – Pogoji za dodelitev – Izračun obremenitve na gospodarstvu – Pojem krmne površine na voljo – Uredbi (EGS) št. 3887/92 in (ES) št. 2419/2001 – Integrirani upravni in kontrolni sistem za nekatere programe pomoči Skupnosti – Nacionalna ureditev, ki odobritev finančne pomoči Skupnosti pogojuje s predložitvijo veljavnega pravnega naslova za uporabo izkoriščanih krmnih površin“

V zadevi C‑375/08,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Tribunale di Treviso (Italija) z odločbo z dne 6. maja 2008, ki je prispela na Sodišče 18. avgusta 2008, v kazenskem postopku proti

Luigiju Pontiniju in drugim,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi J. N. Cunha Rodrigues (predsednik senata), P. Lindh, sodnica, A. Rosas, A. Ó Caoimh (poročevalec) in A. Arabadžiev, sodniki,

generalni pravobranilec: N. Jääskinen,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 14. januarja 2010,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Emanueleja Recha, Giovannija Forata in Lauro Forato B. Nascimbene in F. Rossi dal Pozzo, odvetnika,

–        za Adele Adami in druge W. Viscardini, odvetnik,

–        za Iva Colomberotta A. Mascotto in O. Bigolin, odvetnika,

–        za Agrirocca di Rech Emanuele in Asolat di Rech Emanuele & C. G. Donà, odvetnik,

–        za Agenzia Veneta per i Pagamenti in Agricoltura - AVEPA A. dal Ferro in A. Cevese, odvetnika,

–        za italijansko vlado I. Bruni, zastopnica, skupaj s P. Gentilijem, avvocato dello Stato,

–        za grško vlado A. Vassilopoulou in E. Leftheriotou, zastopnici,

–        za Evropsko komisijo P. Rossi in N. Rasmussen, zastopnika,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago ureditve Skupnosti glede zahtevkov za dodelitev pomoči „na žival“ in zlasti Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (UL L 160, str. 21, in popravka v UL 1999, L 282, str. 16, in UL 2000, L 263, str. 34 – ta popravka ne zadevata slovenske različice).

2        Ta predlog je bil predložen v okviru kazenskega postopka proti Luigiju Pontiniju, Emanueleju Rechu, Giovanniju Foratu, Dinu Bonori, Ivu Colomberottu, Lauri Forato in Adele Adami. Ti so obdolženi različnih kaznivih dejanj, storjenih v škodo Evropske komisije, v zvezi s prejetjem finančnih pomoči Skupnosti v obliki posebnih premij za moško govedo in ekstenzifikacijskega plačila v letih od 2000 do 2004.

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

 Uredba (EGS) št. 3508/92

3        Člen 1(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega upravnega in nadzornega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL L 355, str. 1) določa, da vsaka država članica vzpostavi integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljevanju: IAKS), ki se uporablja za različne programe pomoči Skupnosti v sektorju rastlinske pridelave in v sektorju za živinorejo. Vsaka država članica vzpostavi integrirani administrativni in kontrolni sistem

4        Člen 2 navedene uredbe, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1593/2000 z dne 17. julija 2000 (UL L 182, str. 4), določa, da IAKS vključuje računalniško zbirko podatkov, identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine, sistem za označevanje in registracijo živali, zahtevke za pomoč in integrirani nadzorni sistem.

5        Člen 6 Uredbe št. 3508/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1593/2000, določa:

„1.      Za izpolnjevanje pogojev za enega ali več programov Skupnosti v skladu s to uredbo predloži vsak nosilec kmetijskega gospodarstva enkrat na leto zahtevek za pomoč ‚na površino‘, v katerem navede:

–        enote rabe ali poljine, vključno s površinami pod krmnimi rastlinami, in enote rabe ali poljine, ki so vključene v ukrep prahe za orna zemljišča, in tiste, ki so v ledini,

–        kjer je to primerno, vse druge potrebne podatke iz uredb v zvezi s programi Skupnosti ali tiste, ki jih določijo zadevne države članice.

[…]

6.      Za vsako od prijavljenih enot rabe ali poljin morajo nosilci kmetijskega gospodarstva navesti površino in lokacijo; ti podatki morajo omogočiti identifikacijo enote rabe ali poljine v okviru identifikacijskega sistema za enote rabe ali poljine.

[…]“

 Uredba (EGS) št. 3887/92

6        V sedmi in deveti uvodni izjavi Uredbe (EGS) št. 3887/92 z dne 23. decembra 1992 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL L 391, str. 36), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1678/98 z dne 29. julija 1998 (UL L 212, str. 23, v nadaljevanju: Uredba št. 3887/92) je navedeno, da:

„[…] je treba učinkovito preverjati izpolnjevanje določb o pomoči Skupnosti; […]

[…] ker je glede na izkušnje in upoštevaje načelo sorazmernosti in posebne težave, povezane s primeri višje sile in naravnih okoliščin, treba sprejeti določbe za učinkovito preprečevanje in kaznovanje nepravilnosti in goljufij; […]“

7        Člen 2(1)(b) Uredbe št. 3887/92 določa, da če je krmna površina v skupni rabi, jo pristojni organi porazdelijo med posamezne nosilce kmetijskih gospodarstev v razmerju z njihovo uporabo ali pravico do uporabe te površine.

8        Člen 4(1)(b) Uredbe št. 3887/92 določa:

„1.       Brez poseganja v zahteve, določene s sektorskimi uredbami, vsebuje zahtevek za pomoč ‚na površino‘ vse potrebne podatke, še zlasti:

–        podatke o identiteti nosilca kmetijskega gospodarstva,

–        podatke, ki omogočajo identifikacijo vseh enot rab ali poljin kmetijskega gospodarstva, njihovo površino […], njihovo lokacijo, njihovo uporabo, po potrebi ali gre za namakana zemljišča, ter zadevni program pomoči,

–        izjavo proizvajalca, da se je seznanil s pogoji za dodelitev zadevnih pomoči.

Pod ‚uporabo‘ se razume vrsta posevka ali pokrivnosti tal ali odsotnost posevka.

[…]“

 Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95

9        Člen 4(3) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, str. 1) določa:

„Če se ugotovi, da so bili v nasprotju s cilji veljavne zakonodaje Skupnosti zaradi pridobitve neke koristi zahtevani pogoji za pridobitev koristi ustvarjeni umetno, se zato korist ne odobri ali pa se odvzame.“

10      Člen 8 te uredbe določa:

„1.      Države članice v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zakonitosti in dejanske izvedbe poslov, ki so povezani s finančnimi interesi Skupnosti.

2.       Ukrepi, ki zagotavljajo preglede, morajo biti prilagojeni posebnostim vsakega sektorja in sorazmerni zastavljenim ciljem. […]

[…]“

 Uredba (ES) št. 1254/1999

11      V uvodni izjavi 13 Uredbe št. 1254/1999 je navedeno, da „bi se morale zaradi trenda intenzifikacije proizvodnje govejega in telečjega mesa premije za živinorejo omejiti glede na krmno zmogljivost posameznega gospodarstva v povezavi s številom in vrsto živali, ki jih redi; […] bi bilo treba zato, da se izognemo preveč intenzivnim vrstam proizvodnje, podeljevanje takih premij pogojevati s tem, da se na gospodarstvu ne sme preseči najvišja obremenitev na hektar“.

12      Kar zadeva potrebo po zagotovitvi fleksibilnega okvira dodatnih plačil v Skupnosti, je v uvodni izjavi 15 iste uredbe navedeno, da „je bistveno zlasti, da so države članice zavezane uporabljati svoja diskrecijska pooblastila izključno na podlagi objektivnih meril, da v celoti upoštevajo koncept enakega obravnavanja ter da se izogibajo tržnim in konkurenčnim deformacijam“.

13      Pojem „gospodarstvo“ je v členu 3(b) Uredbe št. 1254/1999 opredeljen kot „vse proizvodne enote, ki jih upravlja proizvajalec in so na ozemlju posamezne države članice“.

14      V skladu s členom 4(1) iste uredbe se lahko proizvajalec, ki ima na svojem gospodarstvu moška goveda, z zahtevkom kvalificira za posebno premijo.

15      Člen 12 navedene uredbe, naslovljen „Obremenitev“, določa:

„1.      Skupno število živali, ki se kvalificirajo za posebno premijo in za premijo za krave dojilje, je omejeno z obremenitvijo na gospodarstvu na dve glavi velike živine (GVŽ) na hektar in koledarsko leto. Ta obremenitev se izraža v GVŽ na enoto krmne površine gospodarstva, ki se uporablja za živali na gospodarstvu. Proizvajalec pa je izvzet od zahteve za obremenitev, če število živali, ki jih redi na gospodarstvu in ki jih je treba upoštevati pri določitvi obremenitve, ni večje od 15 GVŽ.

2.      Za določitev obremenitve na gospodarstvu je treba upoštevati:

a)       moške govedi, krave dojilje in telice, ovce in/ali koze, za katere so bili poslani zahtevki za pravice do premije, pa tudi krave molznice, potrebne za proizvodnjo celotne referenčne količine mleka, ki se dodeli proizvajalcu. Število živali se pretvori v GVŽ, za kar se uporablja pretvorbena tabela v Prilogi III,

b)      krmno površino, ki pomeni površino gospodarstva na voljo za rejo goved in ovac in/ali koz skozi vse koledarsko leto. Krmna površina ne zajema:

–        poslopij, gozdov, ribnikov, stez,

–        površin, ki se uporabljajo za druge kulture, kvalificirane za pomoč Skupnosti, ali za trajne kulture ali hortikulturne rastline razen trajnih pašnikov, za katere se odobrijo plačila po členu 17 te uredbe in po členu 19 Uredbe [Sveta] (ES) št. 1255/1999 [z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (UL L 160, str. 48)],

–        površin, ki se kvalificirajo za sistem podpor, določen za proizvajalce nekaterih poljščin, ki se uporabljajo za program pomoči za posušeno krmo ali so vključeni v nacionalni program ali program Skupnosti za praho.

      Krmna površina zajema površine v deljeni rabi in površine, na katerih so mešane kulture.

3.       Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena v skladu s postopkom, določenim v členu 43. Ta pravila zajemajo zlasti pravila:

-      ki se nanašajo na površine v deljeni rabi in na površine, na katerih so mešane kulture,

-       ki omogočajo preprečevanje nepravilne uporabe obremenitve.“

16      Člen 12(1) Uredbe št. 1254/1999 je bil spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 1512/2001 z dne 23. julija 2001 (UL L 201, str. 1), s katero je bil prvi stavek te določbe nadomeščen s tem besedilom:

„Skupno število živali, ki izpolnjujejo pogoje za posebno premijo in za premijo za kravo dojiljo, se z uporabo obremenitve na gospodarstvu omeji na dve glavi velikih živali (GVŽ) na hektar in koledarsko leto. Obremenitev bo od 1. januarja 2002 1,9 GVŽ in od 1. januarja 2003 1,8 GVŽ.“

17      Odstavek 1 člena 13 Uredbe št. 1254/1999, naslovljenega „Ekstenzifikacijsko plačilo“, določa:

„Proizvajalci, ki prejemajo posebno premijo in/ali premijo za krave dojilje, so lahko upoštevani za ekstenzifikacijsko plačilo.“

18      Člen 45 Uredbe št. 1254/1999 določa, da se Uredba Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 160, str. 103) in določbe, sprejete za njeno izvajanje, uporabljajo za proizvode iz člena 1 Uredbe št. 1254/1999.

 Uredba (ES) št. 1258/1999

19      V skladu s členom 1 Uredbe št. 1258/1999 je Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (v nadaljevanju: EKUJS) sestavljen iz jamstvenega oddelka, ki med drugim financira intervencije za stabilizacijo kmetijskih trgov.

20      Člen 8(1) te uredbe določa:

„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe skladno s svojimi zakoni in drugimi predpisi:

a)      da se prepričajo, da so ukrepi, ki jih financira sklad, dejansko izvedeni in pravilno izvršeni;

b)       da preprečijo in odpravljajo nepravilnosti;

c)       da se izterjajo zneski, izgubljeni zaradi nepravilnosti ali malomarnosti.

Države članice obvestijo Komisijo o za to sprejetih ukrepih, in zlasti o stanju upravnih in sodnih postopkov.“

 Uredba (ES) št. 1259/1999

21      Uredba Sveta (ES) št. 1259/1999 z dne 17. maja 1999 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike (UL L 160, str. 113) se v skladu s členom 1 te uredbe uporabi za plačila, ki so neposredno dodeljena kmetom skladno s shemami podpor v okviru skupne kmetijske politike (SKP), ki jih v celoti ali delno financira jamstveni oddelek EKUJS, razen tistih, določenih v Uredbi Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, str. 80).

22      V skladu s členom 7 Uredbe št. 1259/1999 se ne glede na katere koli posebne določbe v posameznih shemah podpor upravičencem ne dodeli nobeno plačilo, kadar se ugotovi, da so umetno ustvarili pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil, da bi dosegli korist, ki je v nasprotju s cilji te sheme podpor.

 Uredba (ES) št. 2419/2001

23      Odstavek 1 člena 4 Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 (UL L 327, str. 11, in popravek v UL 2002, L 7, str. 48 – ta popravek ne zadeva slovenske različice), naslovljenega „Identifikacija in minimalna velikost enot rabe ali poljin“, določa:

„Identifikacijski sistem iz člena 4 Uredbe (EGS) št. 3508/92 deluje na nivoju enote rabe ali poljine. Države članice lahko zagotovijo, da se namesto enote rabe ali poljine uporablja drugačna enota, kot na primer katastrska parcela ali proizvodni blok. V takšnih primerih države članice zagotovijo, da so enote rabe ali poljine zanesljivo identificirane. Še zlasti zahtevajo, da zahtevki za pomoč na površino vsebujejo podatke ali so jim priloženi dokumenti, ki jih je natančno določil pristojni organ, na osnovi katerih se lahko ugotovi lokacija posamezne enote rabe ali poljine in opravi njena meritev.“

24      Člen 5(1) Uredbe št. 2419/2001 določa:

„Za namene te uredbe:

[…]

b)       Če je krmna površina v skupni rabi, jo pristojni organi porazdelijo na državni ravni med posamezne nosilce kmetijskih gospodarstev v razmerju z njihovo uporabo ali pravico uporabe te površine;

c)       Vsaka krmna površina mora biti na voljo za rejne živali za najmanj sedem mesecev, začenši z datumom, ki ga določijo države članice, ki mora biti med 1. januarjem in 31. marcem.“

25      Člen 10 Uredbe št. 2419/2001, naslovljen „Pogoji, ki se nanašajo na zahtevke za pomoč na žival“, določa:

„1.       Zahtevek za pomoč na žival vsebuje vse podatke, ki so potrebni, da se ugotovi upravičenost do pomoči, še zlasti:

a)       podatke o identiteti nosilca kmetijskega gospodarstva;

b)       sklicevanje na zahtevek za pomoč na površino, če je bila le-ta že vložena;

c)       število živali vsakega tipa, za katere je bila zaprošena kakršna koli pomoč, ter pri govedu identifikacijska številka živali;

d)       po potrebi, zavezo kmeta, da bo obdržal živali iz točke (c) na svojem kmetijskem gospodarstvu v obdobju obvezne reje, ter navedbo kraja ali krajev, kjer se bodo živali nahajale, vključno z navedbo obdobja ali obdobij;

e)       po potrebi, individualne omejitve ali individualne zgornje meje za zadevne živali;

[…]

g)       izjavo nosilca kmetijskega gospodarstva, da se zaveda pogojev, ki se nanašajo na zadevno pomoč.

Če bo v obdobju obvezne reje žival prestavljena na drugo lokacijo, mora nosilec kmetijskega gospodarstva to vnaprej pisno sporočiti pristojnemu organu.

2.      Države članice zagotavljajo vsakemu imetniku živali pravico, da bo brez omejitev v primernih časovnih razmakih in brez pretiranih zamud od pristojnega organa prejel podatke iz računalniške zbirke podatkov, ki se nanašajo nanj in na njegove živali. Pri vlaganju zahtevkov za pomoč nosilec kmetijskega gospodarstva izjavi, da so ti podatki pravilni in popolni, ali da bo popravil nepravilne ali dodal manjkajoče podatke.

[…]“

26      V skladu s členom 15 Uredbe št. 2419/2001 se upravne kontrole in kontrole na kraju samem izvajajo tako, da se lahko zanesljivo preveri, ali so bili upoštevani pogoji, pod katerimi se pomoč odobri.

27      Člen 22 te uredbe, naslovljen „Ugotovitev površin“, določa:

„1.      Površine enot rabe ali poljin se ugotovijo s katerim koli primernim načinom, ki ga je predvidel pristojni organ, in ki zagotavlja meritve vsaj z enakovredno natančnostjo, kot se zahteva za uradne meritve skladno z nacionalnimi določbami. […]

2.      Upošteva se lahko skupna površina enote rabe ali poljine, pod pogojem, da se v celoti uporablja skladno z običajnimi standardi države članice ali zadevne regije. V drugih primerih se upošteva površina dejanske rabe.

[…]

3.      Upravičenost enot rabe ali poljin se preverja s katerim koli primernim načinom. V ta namen se po potrebi zahteva predložitev dodatnih dokazil.“

28      S členom 53(1) Uredbe št. 2419/2001 je bila razveljavljena Uredba št. 3887/92, pri čemer navedeni člen določa, da zadnjenavedena uredba še naprej velja za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2002.

29      V skladu s členom 54(2) Uredbe št. 2419/2001 velja ta uredba za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja, ki se začnejo po 1. januarju 2002.

 Uredba (ES) št. 1782/2003

30      S členom 153(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, str. 1, in popravek v UL 2004, L 94, str. 70 – ta popravek ne zadeva slovenske različice) je bila razveljavljena Uredba št. 3508/92, pri čemer navedeni člen določa, da se zadnjenavedena uredba še naprej uporablja za zahtevke za neposredna plačila v zvezi s koledarskim letom pred letom 2005.

31      Z Uredbo št. 1782/2003 so bile z učinkom od 1. januarja 2005 razveljavljene tudi nekatere določbe Uredbe št. 1254/1999.

 Nacionalna ureditev

32      Uredba predsednika republike št. 503 z dne 1. decembra 1999 o uvedbi Listine za kmete in ribiče in registra kmetijskih gospodarstev (GURI št. 305 z dne 30. decembra 1999, v nadaljevanju: uredba št. 503/1999) ureja podatke iz registra kmetijskih gospodarstev in iz spisa kmetijskega gospodarstva ali proizvajalca.

33      V skladu s členom 3(1)(f) te uredbe morajo podatki iz navedenega registra za vsako kmetijsko gospodarstvo med drugim obsegati podatke o površini, pravni naslov posesti in katastrske podatke nepremičnin, če te obstajajo, vključno z aerofotogramskimi, kartografskimi in teledetekcijskimi podatki, ki jih ima uprava.

34      V skladu s predložitveno odločbo zadevni nacionalni predpisi, namreč uredba št. 503/1999 in uredbe ministra za kmetijsko in gozdarsko politiko z dne 4. aprila 2000, 10. avgusta 2001 in 17. aprila 2001, glede obveznosti v zvezi s spisom proizvajalca določajo, da mora vlagatelj zahtevka za dodelitev pomoči, ko pravni naslov za uporabo zemljišč, ki spadajo h kmetijskemu gospodarstvu, ni lastninska pravica, svojemu zahtevku priložiti dokazila o upravičenosti do te uporabe.

35      Agenzia Veneta per i Pagamenti in Agricoltura – AVEPA (v nadaljevanju: AVEPA), plačilni organ za deželo Benečijo, se sklicuje na številne okrožnice, pri katerih gre za izvajanje uredbe št. 503/1999 in jih je sprejela Agenzia per le Erogazioni in Agricoltura, med katerimi je tudi okrožnica št. 35 z dne 24. aprila 2001, ki določa:

„B) Posebne zahteve za zahtevke [v zvezi s SKP, v nadaljevanju: zahtevki SKP] glede poljščin:

Zaradi izboljšanja upravljanja v zvezi s fazo predložitve zahtevka SKP glede poljščin naj zainteresiran proizvajalec predloži kopijo posodobljenih katastrskih izpiskov glede vseh zemljišč, navedenih v zahtevku.

Če proizvajalec, ki je vložil zahtevek, ni lastnik, vpisan v katastrskih izpiskih iz prvega odstavka, mora dokazati obstoj pravnega naslova za izkoriščanje zadevnih zemljišč (na primer pri zakupu, posodbi, užitku, dolgoročnem zakupu itd.), tako da predloži avtentično kopijo veljavno vpisanega pravnega naslova v skladu z veljavnimi predpisi.

[…] Proizvajalec, ki je vložil zahtevek, mora – če ne more predložiti dokumentacije v zvezi z navedenimi pravnimi naslovi za izkoriščanje in/ali če gre za ustno pogodbo – [sam potrditi] obstoj pogodbenega razmerja, na katerem temelji navedeni zahtevek, in se zavezati, da bo spoštoval obveznosti iz zakona št. 448 z dne 23. decembra 1998; [iz tega osebnega potrdila] mora biti razvidno, da proizvajalec legitimno izkorišča zemljišča, navedeno potrdilo pa mora vsebovati izpisek o osebnem stanju lastnika, datum začetka in konca pogodbe, pri čemer se na lastno odgovornost navede pravni naslov za izkoriščanje in razloge, zakaj je potrebno [navedeno potrdilo].“

 Dejansko stanje in vprašanje za predhodno odločanje

36      Po preiskavah, ki so bile uvedene leta 2004 na predlog Procura della Repubblica di Treviso, so bili na podlagi ustreznih določb italijanskega kazenskega zakonika proti L. Pontiniju in drugim uvedeni postopki pred Tribunale di Treviso (sodišče v Trevisu) zaradi sodelovanja v hudodelski združbi in trajajoče kvalificirane goljufije v škodo Evropske skupnosti. Tožilstvo jim očita, da so v letih od 2000 do 2004 neupravičeno prejeli finančne pomoči Skupnosti, namreč posebne premije za moško govedo, določene v členu 4(1) Uredbe št. 1254/1999, in ekstenzifikacijska plačila, določena v členu 13 navedene uredbe.

37      Iz predložitvene odločbe je razvidno, da tožilstvo meni, da so se obdolženci zatekli k zvijači in prevari, da bi zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobili protipravno premoženjsko korist, spravili v zmoto pristojne nacionalne organe. Postopki temeljijo na tezi, da naj bi bile posebne premije za moško govedo in ekstenzifikacijska plačila prejeta s prevaro, in sicer na podlagi tega, da so bile zahtevkom priložene posodbene pogodbe v zvezi s krmnimi površinami, ki spadajo h kmetijskim gospodarstvom vlagateljev zahtevkov za dodelitev pomoči, pogodbe, ki naj bi bile sklenjene brez vednosti lastnikov zadevnih zemljišč.

38      Predložitveno sodišče navaja, da veljavni nacionalni predpisi določajo, da mora vlagatelj zahtevka za dodelitev pomoči svojemu zahtevku priložiti dokumente, ki dokazujejo pravni naslov, na podlagi katerega je upravičen do izkoriščanja krmnih površin svojega kmetijskega gospodarstva. Če vlagatelj zahtevka za dodelitev pomoči ni lastnik zemljišč, na katere se nanaša njegov zahtevek, mora svojemu zahtevku priložiti dokazila o upravičenosti do njihove uporabe. Po mnenju tega sodišča je treba veljavne nacionalne predpise razlagati tako, da mora vlagatelj zahtevka za dodelitev pomoči predložiti veljavni pravni naslov za izkoriščanje navedenih zemljišč in da, v nasprotju s tem, kar zatrjujejo obdolženci, dejanska uporaba krmnih površin ne zadošča, ne glede na podlago njihove posesti ali izkoriščanja.

39      Obdolženci so pred predložitvenim sodiščem zatrjevali, da je v nekaterih državah članicah dodelitev finančnih pomoči Skupnosti, kot so te, obravnavane v postopku v glavni stvari, odvisna le od pogoja dejanske razpoložljivosti in uporabe primernih krmnih površin, ne da bi se pri tem upošteval pravni naslov, ki upravičuje uporabo zadevnih zemljišč.

40      Predložitveno sodišče sprašuje, ali Uredba št. 1254/1999 – glede pogojev za dodelitev finančnih pomoči Skupnosti, kot so te, obravnavane v postopku v glavni stvari – določa stroge pogoje, od katerih države članice ne morejo odstopiti, ali določa le splošni referenčni okvir, pri čemer je pristojnim nacionalnim organom prepuščen potreben prenos in ureditev podrobnosti.

41      Ker je Tribunale di Treviso presodilo, da je razlaga Uredbe št. 1254/1999, zlasti kar zadeva pojem „krmne površine na voljo“ iz člena 12 te uredbe, zelo pomembna za rešitev spora, o katerem odloča, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Kateri so pogoji za upravičenost do premij za moško govedo in ekstenzifikacijskega plačila [? Ali zlasti] zadošča zahteva po uporabi krmnih površin, neodvisno od obstoja pravnega naslova, ki bi to uporabo upravičeval?“

42      Ker je predložitveno sodišče menilo, da to vprašanje glede na to, da kazenski postopek proti obdolžencem traja že od leta 2004 in da je pristojni nacionalni organ v tem času zamrznil dodelitev vseh pomoči Skupnosti v njihovo korist, zahteva nujen odgovor Sodišča, je Sodišču predlagalo, naj se ta predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po nujnem postopku iz člena 104b Poslovnika Sodišča.

43      Tretji senat Sodišča je z odločbo z dne 21. avgusta 2008 ta predlog zavrnil, ker se predlog za sprejetje predhodne odločbe ne nanaša na področje, ki bi bilo zajeto z nujnim postopkom iz člena 23a Statuta Sodišča in 104b Poslovnika, in ker vsekakor ne obstaja nujnost, ki se zahteva za uporabo navedenega postopka.

44      Predložitveno sodišče je Sodišču iz istih razlogov podredno predlagalo, naj ta predlog za sprejetje predhodne odločbe preuči po hitrem postopku v skladu s členom 104a, prvi odstavek, Poslovnika Sodišča.

45      Predsednik Sodišča je ta predlog s sklepom z dne 29. septembra 2008 zavrnil, saj je menil, da pogoji iz navedenega člena 104a, prvi odstavek, niso izpolnjeni.

 Vprašanje za predhodno odločanje

46      Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali v skladu z zadevnimi predpisi prava Skupnosti glede zahtevkov za dodelitev pomoči „na žival“ in zlasti z Uredbo št. 1254/1999 zahtevku za odobritev posebnih premij za moško govedo ali ekstenzifikacijskega plačila mora biti priložen veljavni pravni naslov, na katerem temelji pravica vlagatelja zahtevka za dodelitev pomoči, da uporablja krmne površine, na katere se nanaša ta zahtevek.

47      Uvodoma je treba ugotoviti, da je, kot izhaja iz navajanj med obravnavo pred Sodiščem, dejansko stanje spora o glavni stvari predmet hudih nesoglasij. Ta nesoglasja se nanašajo zlasti na vprašanje, ali so obdolženci ali nekateri od njih ponaredili in predložili posodbene pogodbe, da bi prejeli premije Skupnosti, in ali je večino zemljišč, na katera se nanašajo zadevni zahtevki za dodelitev pomoči iz postopka v glavni stvari, mogoče opredeliti za krmne površine na voljo v smislu Uredbe št. 1254/1999.

48      Vendar pa je Sodišče na podlagi člena 234 ES, ki temelji na jasni ločitvi nalog med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, pristojno odločati o razlagi ali veljavnosti prava Skupnosti samo na podlagi dejstev, ki mu jih predloži nacionalno sodišče (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 19. februarja 2009 v zadevi Schwarz, C‑321/07, ZOdl., str. I‑1113, točka 49).

49      Zato je nacionalno sodišče tisto, ki mora ugotoviti dejstva, ki so pripeljala do spora, in iz tega izpeljati posledice za odločitev, ki jo je dolžno izreči (glej zlasti sodbo z dne 16. septembra 1999 v zadevi WWF in drugi, C-435/97, Recueil, str. I‑5613, točka 32).

50      Obdolženci izpodbijajo tudi upoštevnost uredb iz točke 34 te sodbe, ki jih je predložitveno sodišče navedlo kot zadevne nacionalne predpise, in okrožnic iz točke 35 te sodbe, na katere se je sklicevala AVEPA, ker naj te uredbe v času dejanskega stanja ne bi bile veljavne oziroma ker naj te okrožnice ne bi imele pravne moči, temveč naj bi pri njih šlo le za upravne predpise.

51      Vendar pa je v okviru predloga za sprejetje predhodne odločbe nacionalno sodišče tisto, ki mora pojasniti dejanski in pravni okvir spora o glavni stvari (glej sklep z dne 28. junija 2000 v zadevi Laguillaumie, C‑116/00, Recueil, str. I-4979, točka 23). Sodišče ni pristojno, da bi določilo, kateri predpisi nacionalnega prava so upoštevni za dejanski stan v tem sporu, da bi se izreklo o razlagi navedenih določb in da bi presojalo o tem, ali jih predložitveno sodišče pravilno razlaga (glej v tem smislu sodbo z dne 23. aprila 2009 v združenih zadevah Angelidaki in drugi, od C-378/07 do C-380/07, ZOdl., str. I-3071, točka 48).

52      Spor o glavni stvari se nanaša zlasti na razlago ureditve Skupnosti glede zahtevkov za dodelitev pomoči „na žival“, pogoje, ki jih navedena ureditev določa za odobritev posebnih premij za moško govedo in ekstenzifikacijskih plačil, določenih v členih 4 oziroma 13 Uredbe št. 1254/1999, in na način, na katerega zadevni pristojni nacionalni organi izvajajo ureditev Skupnosti.

53      Obdolženci zatrjujejo, da bi bila razlaga upoštevne ureditve Skupnosti v smislu, da je živinorejo mogoče izvajati le na krmnih površinah, ki pripadajo proizvajalcu ali za uživanje katerih ima ta poseben pravni naslov, v nasprotju s smislom te ureditve, ki se nanaša na površine, ki jih proizvajalec uporablja oziroma na katerih ima užitek, neodvisno od pravnega naslova za to uporabo ali ta užitek. Obdolženci menijo, da je namen zakonodajalca Skupnosti, da se plačila podvržejo zgolj uporabi ali razpoložljivosti krmnih površin, razviden zlasti iz členov 3, 12 in 17 Uredbe št. 1254/1999, člena 1(4) Uredbe št. 3508/92 in členov 5, 6 in 22 Uredbe št. 2419/2001.

54      Ureditev Skupnosti glede pravil za odobritev posebnih premij za moško govedo in ekstenzifikacijskih plačil se naj ne bi nikjer sklicevala na pravni naslov posesti krmnih površin. Pomembna naj bi bila le dejanska uporaba pašnih zemljišč. Uredba št. 1254/1999 naj bi določala vrsto strogih pogojev, da bi se zagotovilo, da živinorejec na svojem kmetijskem gospodarstvu redi dovolj živali, da postane upravičen do premije. Bistven dejavnik naj bi bil obstoj prijavljenih živali.

55      Nasprotno AVEPA ter italijanska in grška vlada menijo, da nacionalni predpisi, v skladu s katerimi mora vlagatelj zahtevka za dodelitev pomoči predložiti veljavni pravni naslov, ki dokazuje, da ima na voljo površino, na katero se nanaša njegov zahtevek za posebno premijo za moško govedo in ekstenzifikacijsko plačilo, niso v nasprotju z ureditvijo Skupnosti na tem področju. Države članice naj bi v okviru IAKS morale sprejeti ukrepe za spremljanje in podrobna pravila za nadzor s ciljem učinkovitega preverjanja izpolnjevanja določb o pomoči Skupnosti in sprejetja določb za učinkovito preprečevanje in kaznovanje nepravilnosti in goljufij.

56      AVEPA in italijanska vlada zlasti zatrjujeta, da naložitev predložitve veljavnega pravnega naslova omogoča nadzor nad usklajenostjo podatkov iz zahtevkov za dodelitev pomoči, prispeva k preprečitvi dvakratnega upoštevanja krmne zmogljivosti zadevne površine in preprečuje, da bi lahko živinorejci, z očitnim ciljem zaobiti ureditev glede pomoči, neupravičeno izkoriščali zemljišča, ki so v lasti drugih.

57      Kot upravičeno navaja Komisija, je treba preučiti, ali ureditev Skupnosti, zlasti Uredba št. 1254/1999, kot pogoj za upravičenost do posebnih premij za moško govedo in ekstenzifikacijskih plačil določa obveznost v zvezi s predložitvijo veljavnega pravnega naslova za uporabo krmnih površin, na katere se nanaša zahtevek za dodelitev pomoči, in če ne, ali ureditev Skupnosti nasprotuje temu, da države članice določijo tako obveznost v nacionalni ureditvi.

58      V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba za razlago določb prava Skupnosti upoštevati ne le njihovo besedilo, temveč tudi njihovo sobesedilo in cilje, ki jih uresničuje zakonodaja, katere del so (sodbi z dne 1. marca 2007 v zadevi Schouten, C-34/05, ZOdl., str. I-1687, točka 25, in z dne 24. maja 2007 v zadevi Maatschap Schonewille-Prins, C-45/05, ZOdl., str. I-3997, točka 30).

59      Kar zadeva najprej besedilo zadevnih določb Skupnosti, je gospodarstvo v členu 3(b) Uredbe št. 1254/1999 opredeljeno kot vse proizvodne enote, ki jih upravlja proizvajalec in so na ozemlju posamezne države članice.

60      Člen 12(1) navedene uredbe določa, da je skupno število živali, ki se kvalificirajo za posebno premijo iz člena 4(1) te uredbe, omejeno z obremenitvijo na gospodarstvu, ki se je v zadevnih letih spreminjala in je znašala od dve do 1,8 GVŽ na hektar in za referenčno koledarsko leto.

61      Kot je razvidno iz člena 12(2)(a) in (b) navedene uredbe, ta obremenitev ustreza ulomku, v katerem je števec enak številu živali, za katere so bili vloženi zahtevki za dodelitev premije, imenovalec pa krmni površini kmetijskega gospodarstva, ki je na voljo za rejo goved in ovac in/ali koz skozi vse koledarsko leto. Zato velja, da večja, kot je krmna površina, namenjena reji goved skozi leto, večje je število živali, za katere se lahko zaprosi za posebno premijo.

62      Niti opredelitev gospodarstva iz člena 3(b) Uredbe št. 1254/1999 niti napotitev na „krmno površino na voljo“ iz člena 12(2)(b) te uredbe ne omogočata ugotovitve, da mora proizvajalec ob vložitvi zahtevka za dodelitev pomoči – na podlagi navedene uredbe in da postane upravičen do zadevnih premij – predložiti veljavni pravni akt, ki dokazuje, da je bodisi on sam lastnik upoštevane površine bodisi da ima iz drugega naslova pravico do njene uporabe.

63      Kot je zatrjevala Komisija, te določbe ne nasprotujejo temu, da bi zgolj dejanska uporaba krmne površine skozi vse koledarsko leto lahko pomenila, da je ta površina na voljo v smislu Uredbe št. 1254/1999.

64      Tako iz člena 12(2), zadnji pododstavek, Uredbe št. 1254/1999 kot iz člena 2(1)(b) Uredbe št. 3887/92 je razvidno, da so lahko krmne površine, na katere se nanaša zahtevek za dodelitev pomoči, v skupni rabi. V skladu s členom 5(1)(b) Uredbe št. 2419/2001, ki se nanaša na zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja, ki se začnejo po 1. januarju 2002, lahko pristojni organi krmno površino, če je ta v skupni rabi, porazdelijo na državni ravni med posamezne nosilce kmetijskih gospodarstev v razmerju z njihovo uporabo ali pravico do uporabe te površine

65      Člen 22 Uredbe št. 2419/2001, naslovljen „Ugotovitev površin“, določa, da se površine enot rabe ali poljin ugotovijo s katerim koli primernim načinom in da se, če se ne upošteva skupna površina enote rabe ali poljine, ker se ta ne uporablja v celoti, upošteva površina dejanske rabe.

66      Iz zgoraj navedenih določb je razvidno, da se o odobritvi zadevnih premij odloča glede na dejansko uporabljane krmne površine in število živali na teh površinah v zadevnem koledarskem letu, in ne glede na predložitev veljavnega pravnega naslova za uporabo navedenih površin.

67      Dalje, kar zadeva cilje Uredbe št. 1254/1999, je iz uvodnih izjav 4 in 13 razvidno, da je eden od ciljev te uredbe omejiti trend intenzifikacije proizvodnje govejega in telečjega mesa, ker imajo proizvajalci na svojih gospodarstvih vedno večje število govedi, ne da bi se površina posameznega gospodarstva povečevala in tako zadostovala za prehrano živali (zgoraj navedena sodba Schouten, točka 28).

68      Namen določitve obremenitve v členu 12 navedene uredbe je podeliti premijo le za živali na gospodarstvu, katerega površina zadostuje za njihovo prehranjevanje. Kot je upravičeno zatrjevala Komisija, se izračun obremenitve na podlagi krmne površine, ki je na voljo, nanaša na dejansko krmno zmogljivost gospodarstva in nadzor nad njeno dejansko uporabo, in ne na krmno zmogljivost te površine, ki je formalno ali pravno na voljo, vendar se dejansko ne uporablja.

69      Kot menijo obdolženci, uresničitev tega cilja Uredbe št. 1254/1999 ne zahteva, kot predpogoj za odobritev zadevnih premij, predložitve veljavnega pravnega naslova za uporabo krmnih površin, na katere se nanaša zahtevek za dodelitev pomoči, saj pri tem zadošča dokaz o dejanski uporabi navedenih površin.

70      Iz zgoraj navedenega je razvidno, da člen 12 Uredbe št. 1254/1999 upravičenosti zahtevka za dodelitev pomoči ne pogojuje s predložitvijo veljavnega pravnega naslova, na katerem temelji pravica vlagatelja zahtevka do uporabe krmnih površin, na katere se nanaša ta zahtevek. Iz upoštevnih določb Uredbe št. 1254/1999, njihovega sobesedila in ciljev, ki jih uresničuje zlasti ta uredba, izhaja, da je dejanska uporaba krmne površine eden od pogojev za upravičenost do odobritve zadevnih premij.

71      Toda čeprav takega pogoja ureditev Skupnosti ne določa, je treba preučiti, kot izhaja iz točke 57 te sodbe, ali ureditev Skupnosti nasprotuje temu, da bi države članice obveznost predložitve veljavnega pravnega naslova, na katerem temelji pravica vlagatelja zahtevka za dodelitev pomoči, da uporablja krmne površine, na katere se nanaša njegov zahtevek, določile v okviru svoje nacionalne ureditve.

72      V zvezi s tem je treba preučiti značilnosti in cilje IAKS, vzpostavljenega s predpisi Skupnosti glede programov pomoči Skupnosti, in določiti obseg diskrecijske pravice, ki je priznana državam članicam glede nadzora nad spoštovanjem pogojev, določenih za odobritev pomoči v okviru IAKS.

73      V skladu s členoma 1 in 2 Uredbe št. 3508/92 mora vsaka država članica vzpostaviti integrirani administrativni in kontrolni sistem, ki vključuje računalniško zbirko podatkov, identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine, sistem za označevanje in registracijo živali, zahtevke za pomoč in integrirani nadzorni sistem.

74      V skladu s sedmo in deveto uvodno izjavo Uredbe št. 3887/92 je cilj IAKS učinkovito preverjati izpolnjevanje določb o pomoči Skupnosti in sprejeti določbe za učinkovito preprečevanje in kaznovanje nepravilnosti in goljufij (glej v tem smislu sodbe z dne 17. julija 1997 v zadevi National Farmers’ Union in drugi, C‑354/95, Recueil, str. I‑4559, točka 51; z dne 16. maja 2002 v zadevi Schilling in Nehring, C‑63/00, Recueil, str. I‑4483, točka 25, in z dne 1. julija 2004 v zadevi Gerken, C-295/02, ZOdl., str. I-6369, točka 41).

75      Iz ureditve Skupnosti glede IAKS, zaščite finančnih interesov Skupnosti in financiranja SKP jasno izhaja, da je naloga držav članic, da sprejmejo ukrepe, ki so primerni za zagotovitev pravilnega izvajanja IAKS, in da morajo zlasti sprejeti potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so transakcije, ki jih financirajo Skupnosti in zlasti EKUJS, dejansko izvedene in pravilno izvršene, ter da preprečijo in obravnavajo nepravilnosti.

76      Iz presoje upoštevnih določb ureditve Skupnosti glede programov pomoči Skupnosti in IAKS prav tako izhaja, da imajo države članice pri izvajanju navedenih programov in izbiri nacionalnih ukrepov, za katere menijo, da so potrebni za učinkovito preprečevanje in kaznovanje nepravilnosti in goljufij, nekaj diskrecijske pravice.

77      Tako člen 6(1) Uredbe št. 3508/92 določa, da mora za izpolnjevanje pogojev za programe pomoči Skupnosti v skladu s to uredbo vsak nosilec kmetijskega gospodarstva enkrat na leto predložiti zahtevek za pomoč „na površino“, v katerem navede enote rabe ali poljine, skupaj s površinami pod krmnimi rastlinami, in, kjer je to primerno, „vse druge potrebne podatke iz uredb v zvezi [z navedenimi] programi [pomoči] Skupnosti ali tiste, ki jih določijo zadevne države članice“.

78      Podobno člen 4(1) Uredbe št. 3887/92 določa, da mora zahtevek za pomoč „na površino“ vsebovati vse potrebne podatke, še zlasti podatke, ki omogočajo identifikacijo vseh enot rab ali poljin kmetijskega gospodarstva, njihovo površino, njihovo lokacijo, njihovo uporabo.

79      Diskrecijska pravica držav članic glede nadzora nad zahtevki za dodelitev pomoči izhaja tudi iz Uredbe št. 2419/2001. Iz njene uvodne izjave 48 je razvidno, da morajo države članice sprejeti vse nadaljnje ukrepe, ki so potrebni za njeno pravilno izvajanje. V skladu s členom 4 morajo države članice zagotoviti, da so enote rabe ali poljine zanesljivo identificirane, in zlasti zahtevati, da zahtevki za pomoč na površino vsebujejo podatke ali da so jim priloženi dokumenti, ki jih je natančno določil pristojni organ in na osnovi katerih se lahko ugotovi lokacija posamezne enote ter opravi njena meritev. V skladu s členom 22(3) te uredbe se upravičenost enot rabe ali poljin preverja s katerim koli primernim načinom in se lahko s tem namenom po potrebi zahteva predložitev dodatnih dokazil.

80      Poleg tega člen 7 Uredbe št. 1259/1999 določa, da se upravičencem ne dodeli nobeno plačilo iz naslova shem pomoči, na katere se nanaša ta uredba, kadar se ugotovi, da so umetno ustvarili pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil, da bi dosegli korist, ki je v nasprotju s cilji te sheme podpor.

81      Poleg tega je treba, kot je razvidno iz člena 8(1) Uredbe št. 2988/95 in člena 8(1) Uredbe št. 1258/1999, ukrepe iz točke 75 te sodbe, ki jih morajo države članice sprejeti zaradi zagotovitve zakonitosti in dejanske izvedbe poslov, ki jih financirajo Skupnosti, sprejeti skladno z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi.

82      Iz vseh zgoraj navedenih določb ureditve Skupnosti glede programov pomoči in podrobnih pravil za uporabo IAKS je jasno razvidno, da imajo države članice nekaj diskrecijske pravice, kar zadeva listine in dokaze, ki jih je treba od vlagatelja zahtevka za dodelitev pomoči zahtevati v zvezi s krmnimi površinami, na katere se nanaša njegov zahtevek. Glede na to diskrecijsko pravico je državam članicam dovoljeno, da določijo podrobnejša pravila glede dokazov, ki jih je treba priložiti zahtevku za dodelitev pomoči, in da se pri tem sklicujejo na običajno prakso v zvezi z uživanjem in uporabo krmnih površin ter naslovov, ki jih je treba predložiti glede te uporabe, ki je na področju kmetijstva uveljavljena na njihovem ozemlju.

83      Vendar pa je treba spomniti, da je ta diskrecijska pravica podvržena nekaterim omejitvam.

84      Kot je razvidno iz uvodne izjave 15 Uredbe št. 1254/1999, je bistveno zlasti, da so države članice zavezane uporabljati svoja diskrecijska pooblastila izključno na podlagi objektivnih meril, da v celoti upoštevajo koncept enakega obravnavanja ter da se izogibajo tržnim in konkurenčnim deformacijam. Če gre pri zahtevi po predložitvi veljavnega pravnega naslova načeloma za tako objektivno merilo, mora predložitveno sodišče preveriti, ali ta zahteva velja za vse zadevne vlagatelje zahtevkov za dodelitev pomoči, ki so v primerljivem položaju.

85      Podobno je iz člena 8(1) in (2) Uredbe št. 2988/95 razvidno, da morajo biti ukrepi, ki zagotavljajo preglede in jih države članice sprejmejo zaradi zagotovitve zakonitosti in dejanske izvedbe poslov, ki jih financira Skupnost, prilagojeni posebnostim vsakega sektorja in sorazmerni zastavljenim ciljem.

86      Zato morajo države članice pri izvrševanju diskrecijske pravice glede dokazov, ki jih je treba priložiti zahtevku za dodelitev pomoči, zlasti glede možnosti, da se od vlagatelja zahtevka za dodelitev pomoči zahteva predložitev veljavnega pravnega naslova, na katerem temelji njegova pravica do uporabe krmnih površin, na katere se nanaša njegov zahtevek, upoštevati cilje zadevne ureditve Skupnosti in splošna načela prava Skupnosti, zlasti načelo sorazmernosti.

87      Kot je presodilo Sodišče, morajo to načelo, v skladu s katerim morajo biti z določbo opredeljena sredstva primerna za doseganje želenega cilja, ki ne smejo presegati nujno potrebnega, spoštovati tako zakonodajalec Skupnosti kot nacionalni zakonodajalci in sodniki, ki uporabljajo pravo Skupnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 17. januarja 2008 v združenih zadevah Viamex Agrar Handel in ZVK, C-37/06 in C‑58/06, ZOdl., str. I-69, točka 33). Pristojni nacionalni organi morajo zato v okviru uporabe določb Uredbe št. 1254/1999 in določb v zvezi z IAKS to načelo spoštovati.

88      Kot je razvidno iz točke 75 te sodbe, je v skladu z ureditvijo Skupnosti glede IAKS, zaščite finančnih interesov Skupnosti in financiranja SKP treba sprejeti nacionalne ukrepe, ki so primerni za zagotovitev pravilnega izvajanja IAKS ter zakonitosti in dejanske izvedbe poslov, ki jih financirata Skupnosti. Z zadevno ureditvijo iz postopka v glavni stvari – njen namen je, kot je razvidno iz točke 56 te sodbe, zlasti preprečiti, da bi živinorejci lahko s ciljem zaobiti ureditev Skupnosti glede navedenih programov neupravičeno izkoriščali zemljišča, ki so v lasti drugih – se želi ta cilja spoštovati. Zdi se, da se z zahtevo, ki jo taka ureditev določa glede predložitve veljavnega pravnega naslova, spoštuje zahteve načela sorazmernosti.

89      Vendar pa mora predložitveno sodišče preveriti, ali je bilo v okoliščinah primera iz postopka v glavni stvari to načelo spoštovano.

90      Glede na vse zgoraj navedeno je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti, da ureditev Skupnosti in zlasti Uredba št. 1254/1999 upravičenosti zahtevka za odobritev posebnih premij za moško govedo in ekstenzifikacijskega plačila ne pogojuje s predložitvijo veljavnega pravnega naslova, na katerem temelji pravica vlagatelja zahtevka do uporabe krmnih površin, na katere se nanaša ta zahtevek. Vendar pa ureditev Skupnosti ne nasprotuje temu, da države članice v okviru nacionalne ureditve določijo obveznost predložitve takega pravnega naslova, če se upoštevajo cilji ureditve Skupnosti in splošna načela prava Skupnosti, zlasti načelo sorazmernosti.

 Stroški

91      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

Ureditev Skupnosti in zlasti Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso upravičenosti zahtevka za odobritev posebnih premij za moško govedo in ekstenzifikacijskega plačila ne pogojuje s predložitvijo veljavnega pravnega naslova, na katerem temelji pravica vlagatelja zahtevka do uporabe krmnih površin, na katere se nanaša ta zahtevek. Vendar pa ureditev Skupnosti ne nasprotuje temu, da države članice v okviru nacionalne ureditve določijo obveznost predložitve takega pravnega naslova, če se upoštevajo cilji ureditve Skupnosti in splošna načela prava Skupnosti, zlasti načelo sorazmernosti.

Podpisi

---

* Jezik postopka: italijanščina.