Zadeva C-302/04

Ynos kft

proti

Jánosu Vargi

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Szombathelyi Városi Bíróság)

„Člen 234 ES – Direktiva 93/13/EGS – Potrošniki – Nedovoljeni pogoji – Nacionalna zakonodaja, ki je bila usklajena z direktivo po sklenitvi sporazuma o pridružitvi med tretjo državo in Evropskimi skupnostmi in pred pristopom navedene države k Evropski uniji – Nepristojnost Sodišča“

Povzetek sodbe

Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje

(člen 234 ES)

Sodišče je pristojno za razlago Direktive Skupnosti glede njene uporabe v novi državi članici le od dneva pristopa te k Evropski uniji.

Zato Sodišče ni pristojno za odgovor na vprašanja za predhodno odločanje madžarskega sodišča, ki se nanašajo na razlago Direktive št. 93/13 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, kadar so dejstva v sporu v postopku v glavni stvari nastala pred pristopom Republike Madžarske k Evropski uniji.

(Glej točke od 36 do 38.)

SODBA SODIŠČA (veliki senat)

z dne 10. januarja 2006(*)

„Člen 234 ES – Direktiva 93/13/EGS – Potrošniki – Nedovoljeni pogoji – Nacionalna zakonodaja, ki je bila usklajena z direktivo po sklenitvi sporazuma o pridružitvi med tretjo državo in Evropskimi skupnostmi in pred pristopom navedene države k Evropski uniji – Nepristojnost Sodišča“

V zadevi C-302/04,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Szombathelyi Városi Bíróság (Madžarska) z odločbo z dne 10. junija 2004, ki je prispela na Sodišče 14. julija 2004, v postopku

Ynos kft

proti

Jánosu Vargi,

SODIŠČE (veliki senat),

v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, A. Rosas, K. Schiemann in J. Makarczyk, predsedniki senatov, C. Gulmann, A. La Pergola, K. Lenaerts, P. Kūris, E. Juhász, G. Arestis, M. Ilešič (poročevalec) in A. Ó Caoimh, sodniki,

generalni pravobranilec: A. Tizzano,

sodni tajnik: B. Fülöp, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 21. junija 2005,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za madžarsko vlado P. Gottfried, J. Fazekas in R. Sommsich, zastopniki,

–        za češko vlado T. Boček, zastopnik,

–        za špansko vlado F. Díez Moreno, zastopnik,

–        za latvijsko vlado A. Zikmane in E. Balode-Buraka, zastopnici,

–        za avstrijsko vlado C. Pesendorfer, zastopnica,

–        za poljsko vlado T. Nowakowski, zastopnik,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti A. Aresu, K. Riczné Talabér in M.‑J. Jonczy, zastopniki,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 22. septembra 2005

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 6(1) Direktive Sveta št. 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, str. 29, v nadaljevanju: Direktiva).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Ynos kft (v nadaljevanju: Ynos), ki opravlja dejavnost nepremičninskega posrednika, in J. Vargo, zaradi izpolnitve pogodbe o posredovanju pri prodaji nepremičnine.

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

 Pristop Republike Madžarske k Evropski uniji

3        Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Madžarsko na drugi strani (UL 1993, L 347, str. 2, v nadaljevanju: Pridružitveni sporazum) je bil podpisan 16. decembra 1991 in je začel veljati 1. februarja 1994.

4        Člen 67 tega sporazuma določa:

„Pogodbenice priznavajo, da je pomemben predpogoj za gospodarsko vključevanje Madžarske v Skupnost približevanje obstoječe in prihodnje zakonodaje Madžarske pravu Skupnosti. Madžarska si prizadeva zagotoviti postopno združljivost svoje zakonodaje s pravom Skupnosti.“

5        Člen 68 tega sporazuma določa:

„Približevanje zakonodaje se nanaša zlasti na naslednja področja: […] varstvo potrošnikov, […]“

6        Člen 2, ki se nahaja v prvem delu z naslovom „Načela“, Akta o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 2003, L 236, str. 33, v nadaljevanju: akt o pristopu), določa:

„Od dne pristopa so določbe izvirnih pogodb in aktov, ki so jih institucije […] sprejele pred pristopom, zavezujoče za nove države članice in se uporabljajo v teh državah pod pogoji, ki jih določajo omenjene pogodbe in ta akt.“

7        Peti del akta o pristopu z naslovom „Določbe o izvajanju tega akta“ vsebuje naslov II „Uporaba aktov institucij“, v katerem so členi od 53 do 59.

8        Člen 53 tega akta določa:

„Od pristopa se šteje, da so direktive in odločbe iz člena 249 Pogodbe ES in člena 161 Pogodbe Euratom naslovljene na nove države članice, če so bile omenjene direktive in odločbe naslovljene na vse sedanje države članice. […] se šteje da so bile nove države članice o direktivah in odločbah uradno obveščene ob pristopu“.

9        Člen 54 tega akta določa:

„Nove države članice izvajajo ukrepe, potrebne za to, da od dne pristopa upoštevajo določbe direktiv […] iz člena 249 Pogodbe ES […], če v prilogah iz člena 24 ali v kateri koli določbi tega akta ali njegovih prilog ni predviden drugačen rok“.

 Direktiva

10      Člen 1(1) Direktive določa:

„Namen te direktive je približati zakone in druge predpise držav članic o nedovoljenih pogojih v pogodbah, sklenjenih med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom.“

11      Člen 6(1) Direktive določa:

„Države članice določijo, da nedovoljeni pogoji, uporabljeni v pogodbi, ki jo s potrošnikom sklene prodajalec ali ponudnik, kakor je določeno z nacionalnim pravom, niso zavezujoči za potrošnika in da pogodba še naprej zavezuje obe stranki na podlagi teh pogojev, če je nadaljnji obstoj mogoč brez nedovoljenih pogojev.“

 Nacionalna ureditev

12      Na podlagi člena 3(1) zakona o ratifikaciji sporazuma o pridružitvi (a Magyar Köztársaság és az Európai Közösségek és azok tagállamai között társulás létesítéséről szóló, Brüsszelben, 1991. december 16-án aláírt Európai Megállapodás kihirdetéséről szóló 1994. évi I. törvény) z dne 4. januarja 1994 (Magyar Közlöny 1994/1), ki velja od 1. februarja 1994, si je treba pri pripravi in sklepanju mednarodnih sporazumov Republike Madžarske in pri pripravi in sprejemanju notranjega prava prizadevati, da so ti združljivi z navedenim sporazumom o pridružitvi.

13      Odstavek 2 tega člena določa, da se je pri pripravi in sprejemanju pravnih pravil treba uskladiti z obveznostmi, opredeljenimi v členu 67 tega sporazuma.

14      Upoštevne nacionalne določbe na področju nedovoljenih pogodbenih pogojev so zlasti v členih 209 in 239 madžarskega civilnega zakonika, v različici na podlagi zakona št. 149/97 o spremembah civilnega zakonika Republike Madžarske št. IV/1959 (a Magyar Köztársaság Polgári Törvénykönyvéről szóló 1959. évi IV. törvény módósításáról szóló 1997. évi CXLIX. törvény) z dne 19. decembra 1997, (Magyar Közlöny 1997/115, v nadaljevanju: civilni zakonik), ki je začel veljati 1. marca 1998.

15      Člen 209(1) civilnega zakonika določa, da če pogodba vsebuje splošno nedovoljen pogoj, oškodovana stranka ta pogoj lahko izpodbija.

16      Člen 209/B(1) navedenega zakonika določa, da je splošni pogodbeni pogoj ali pogoj v pogodbi, sklenjeni med potrošnikom in prodajalcem ali ponudnikom, nedovoljen, če krši zahteve dobre vere, tako da enostransko in brez utemeljitve v škodo ene od strank določa pravice in obveznosti strank, ki izhajajo iz pogodbe.

17      V skladu s členom 239 civilnega zakonika, v primeru delne neveljavnosti pogodbe in razen če zakon ne določa drugače, pogodba ni v celoti neveljavna, razen če se ugotovi, da je stranke brez neveljavnega dela ne bi sklenile.

18      Člen 11(5) zakona št. CXLIX/97 in člen 3(2) vladnega odloka št. 18/1999 (II.5.) o pogojih, ki štejejo za nedovoljene v potrošniških pogodbah (a fogyasztóval kötött szerződésben tisztességtelennek minősülő feltételekről szóló kormányrendelet) z dne 5. februarja 1999 (Magyar Közlöny 1999/8, v nadaljevanju: vladni odlok) razglašata, da vsebujeta določbe, ki so v skladu z direktivo.

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

19      Ynos je 10. januarja 2002 z J. Vargo sklenil pogodbo o posredovanju (v nadaljevanju: pogodba) za prodajo nepremičnine. Bruto znesek, za katerega je J. Varga izjavil, da ga želi prejeti, je bil 70.187.500 HUF.

20      Pogodba je vsebovala predvsem določila, ki povzemajo splošne pogoje iz tipske pogodbe.

21      V skladu s točko 5 pogodbe so se stranke dogovorile, da bodo štele, da je bilo posredovanje uspešno in da je bila transakcija izvršena, če bo v okviru te transakcije sklenjena pogodba z eno od strank posrednika. V drugem stavku te točke je bilo določeno tudi, da „se naročnik strinja, da ima posrednik pravico tudi do provizije, če stranka, ki jo najde posrednik, da ponudbo za nakup ali najem zadevne nepremičnine, ki je v lasti naročnika, s ceno, ki je približno enaka tisti, ki sta jo določila naročnik in posrednik v pogodbi, in zadostuje formalnim pogojem, ki veljajo za zadevno transakcijo, čeprav naročnik navedeno ponudbo zavrne“.

22      V primeru uspešnega posredovanja bi imel Ynos v skladu s pogodbo pravico do provizije, ki znaša 2 % dogovorjene cene, povečano za davek na dodano vrednost. Provizija zapade v plačilo ob podpisu prodajne pogodbe ali ustrezne predpogodbe. V primeru zamude ima posrednik pravico do provizije, povečane za kazen zaradi zamude v višini 30 %.

23      Poslovodje družbe Ynos, J. Varga, sin J. Varge kot prodajalec nepremičnine ter g. Ragasits in g. Kovács kot kupca so 11. marca 2002 podpisali načelni sporazum o sklenitvi pogodbe (v nadaljevanju: načelni sporazum), v katerem so določili prodajno ceno za nepremičnino in se dogovorili, da bodo prodajno pogodbo ali predpogodbo sklenili najpozneje 15. maja 2002. Do tega dneva pa ni bila sklenjena niti pogodba niti predpogodba o prodaji.

24      Nepremičnina je bila končno prodana leta 2003 neki drugi osebi in ne g. Ragasitsu in g. Kovácsu.

25      Ynos je vložil tožbo pri Szombathelyi Városi Bíróság in zatrjeval, da je bilo posredovanje v smislu pogodbe uspešno, saj so stranke sklenile načelni dogovor. Predlagal je, naj se J. Vargi naloži plačilo s pogodbo predvidene provizije, povečane za obresti in stroške, v njegovo korist.

26      J. Varga je predlagal, naj se navedena tožba zavrne. Trdil je, da je drugi stavek v točki 5 pogodbe nedovoljen pogoj. Dodal je, da je bila prodajna pogodba za nepremičnino sklenjena brez posredovanja Ynosa.

27      Ynos je trdil, da drugi stavek ne pomeni nedovoljenega pogoja v smislu člena 209/B civilnega zakonika.

28      Predložitveno sodišče meni, da bo treba spor, če bi se ugotovilo, da gre za nedovoljeni pogoj, kot trdi tožena stranka, rešiti ob upoštevanju Direktive.

29      V teh okoliščinah je Szombathelyi Városi Bíróság prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.      Ali se člen 6(1) Direktive [...] ki določa, da morajo države članice predvideti, da nedovoljeni pogoji, uporabljeni v pogodbi, ki jo s potrošnikom sklene prodajalec ali ponudnik, niso zavezujoči za potrošnika, razlaga tako, da ta določba lahko pomeni podlago za nacionalno določbo, kot je člen 209(1) zakona št. IV iz leta 1959, v zvezi s civilnim zakonikom, ki se jo lahko uporabi, če je ugotovljen nedovoljen značaj nekega splošnega pogodbenega pogoja, in po kateri nedovoljeni pogoji za potrošnika ne izgubijo svoje obveznosti že po samem pravu, ampak le takrat, če tak potrošnik poda izrecno izjavo v tem smislu, to je v primeru uspešnega izpodbijanja pogodbe?

2.      Ali iz omenjene določbe Direktive, po kateri pogodba še naprej enako zavezuje obe stranki, če je njen nadaljnji obstoj mogoč brez nedovoljenih pogojev, izhaja, da veljavnost celotne pogodbe ostane nespremenjena, če je to mogoče brez nedovoljenih pogojev, če nedovoljeni pogoji, ki jih je določil prodajalec ali ponudnik, potrošnika ne zavezujejo po njegovem nacionalnem pravu, prodajalec ali ponudnik pa pogodbe s potrošnikom brez teh pogojev, ki so sestavni del pogodbe, ne bi sklenil?

3.      Ali je s stališča uporabe prava Skupnosti pomembno, da je bil postopek uveden pred pristopom Republike Madžarske k Evropski uniji, vendar po prilagoditvi njenega nacionalnega prava Direktivi?“

 Pristojnost Sodišča

30      Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem, na katerega je treba odgovoriti najprej, v bistvu sprašuje, ali je Sodišče pristojno odgovoriti na prvo in drugo zastavljeno vprašanje. Dejansko so dejstva v sporu o glavni stvari nastala pred pristopom Republike Madžarske k Evropski uniji, vendar po prilagoditvi njenega pravnega reda Direktivi.

 Stališča, predložena Sodišču

31      Madžarska vlada in Komisija Evropskih skupnosti trdijo, da Direktiva ne velja za spor o glavni stvari, saj so dejstva nastala pred pristopom Republike Madžarske k Evropski uniji. Menita, da je treba v sporu odločiti ob uporabi nacionalnih pravnih pravil, ki so veljala ob sklenitvi zadevne pogodbe in nastanku navedenega spora.

32      Po stališču češke vlade okoliščina, da se je postopek pred nacionalnim sodiščem začel pred pristopom Republike Madžarske, ni sama po sebi odločilna. Pomembno je, da se je pravno razmerje v postopku v glavni stvari končalo pred tem pristopom.

33      Španska, latvijska in avstrijska vlada nasprotno menijo, da je nacionalno sodišče v novi državi članici od pristopa k Evropski uniji v primeru, kot je ta v sporu o glavni stvari, določbe nacionalnega prava, ki se nanašajo na približevanje teh k direktivi, dolžno razlagati ob upoštevanju te direktive. Ker je vprašanje za predhodno odločanje zastavilo nacionalno sodišče v smislu člena 234 ES, je Sodišče načeloma dolžno odgovoriti. Poleg tega latvijska vlada opozarja, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče že štelo, da je pristojno za odločanje o predlogih za sprejetje predhodnih odločb, ki se nanašajo na skupnostne določbe, če so dejstva v sporu o glavni stvari zunaj področja veljavnosti prava Skupnosti, v primerih, v katerih so bile navedene določbe tega prava izvedene v nacionalnem pravu (sodbi z dne 18. oktobra 1990 v združenih zadevah Dzodzi, C-297/88 in C-197/89, Recueil, str. I-3763, točka 36, in z dne 17. julija 1997 v zadevi Giloy, C-130/95, Recueil, str. I-4291, točka 23). Ta vlada glede tega natančneje pojasnjuje, da je treba, če je nacionalna določba po vsebini enaka kot določba prava Skupnosti, ti določbi razlagati enako, neodvisno od vprašanja, ali je država članica pristopila k Evropski uniji pred prilagoditvijo ali po prilagoditvi svoje nacionalne zakonodaje pravu Skupnosti.

 Presoja Sodišča

34      Iz predložitvene odločbe izhaja, da želi Szombathelyi Városi Bíróság s prvim in drugim vprašanjem dobiti od Sodišča razlago člena 6(1) Direktive, da bi presodilo področje uporabe pravil nacionalnega prava.

35      Spomniti je treba, da iz predložitvene odločbe izhaja, da so dejstva v sporu o glavni stvari nastala pred pristopom Republike Madžarske k Evropski uniji.

36      Sodišče je pristojno za razlago Direktive glede njene uporabe v novi državi članici le od dneva pristopa te k Evropski uniji (glej v tem smislu sodbo z dne 15. junija 1999 v zadevi Andersson in Wåkerås-Andersson, C-321/97, Recueil, str. I-3551, točka 31).

37      Ker so v tem primeru dejstva v sporu o glavni stvari nastala pred pristopom Republike Madžarske k Evropski uniji, Sodišče za razlago Direktive ni pristojno.

38      Glede na navedeno je treba na tretje vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da v okoliščinah, kot so te v sporu o glavni stvari, v katerem so dejstva nastala pred pristopom države k Evropski uniji, Sodišče ni pristojno odgovoriti na prvo in drugo vprašanje.

 Stroški

39      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:

V okoliščinah, kot so te v sporu o glavni stvari, v katerem so dejstva nastala pred pristopom države k Evropski uniji, Sodišče ni pristojno odgovoriti na prvo in drugo vprašanje.

Podpisi

---

* Jezik postopka: madžarščina.