Zadeva C-456/04

Agip Petroli SpA

proti

Capitaneria di porto di Siracusa in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo

Tribunale amministrativo regionale per la Sicilia)

„Pomorska kabotaža – Uredba (EGS) št. 3577/92 – Zakon, ki velja za posadko na ladjah, ki imajo bruto tonažo 650 ton ali več in izvajajo otoško kabotažo – Pojem ‚prevoz, opravljen pred ali po kabotaži‘“

Povzetek sodbe

Promet – Pomorski promet – Prosto opravljanje storitev – Pomorska kabotaža

(Uredba Sveta št. 3577/92, člen 3(2) in (3))

Glede tovornih plovil z bruto tonažo 650 ali več, ki izvajajo otoško pomorsko kabotažo, člen 3(3) Uredbe št. 3577/92 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) določa, da kadar se prevoz opravi po prevozu ali pred prevozom v drugo državo ali iz druge države, je za vse zadeve, ki se nanašajo na številčno stanje posadke, odgovorna država zastave. Glede tega dikcija „prevoz, opravljen pred ali po kabotaži“ iz te določbe načeloma obsega vsak prevoz iz druge države ali vanjo, ne glede na to, ali je na krovu tovor. Vendar niso dovoljeni prevozi brez tovora na krovu, ki bi z zlorabo obšli pravila, določena z Uredbo 3577/92. Za ugotovitev obstoja navedene zlorabe mora na eni strani biti posledica mednarodnega prevoza z balastom, čeprav so bili formalno izpolnjeni pogoji iz člena 3(3) te uredbe, to, da je ladjar glede vseh vprašanj, povezanih s posadko, bil upravičen do uporabe pravil države zastave in je bil s tem kršen namen člena 3(2) Uredbe, da se za vsa vprašanja v zvezi s posadko pri otoški kabotaži uporabljajo pravila države gostiteljice. Poleg tega mora na drugi strani celota objektivnih elementov kazati, da je bistveni namen mednarodnega prevoza z balastom izogniti se uporabi člena 3(2) Uredbe št. 3577/92 v korist odstavka 3 tega člena.

(Glej točko 25 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 6. aprila 2006(*)

„Pomorska kabotaža – Uredba (EGS) št. 3577/92 – Zakon, ki velja za posadko na ladjah, ki imajo bruto tonažo 650 ton ali več in izvajajo otoško kabotažo – Pojem ‚prevoz, opravljen pred ali po kabotaži‘“

V zadevi C-456/04,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Tribunale amministrativo regionale per la Sicilia (Italija) z odločbo z dne 20. julija 2004, ki je na Sodišče prispela 29. oktobra 2004, v postopku

Agip Petroli SpA

proti

Capitaneria di porto di Siracusa,

Capitaneria di porto di Siracusa – Sezione staccata di Santa Panagia,

Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, J. Makarczyk, R. Schintgen, P. Kūris in J. Klučka (poročevalec), sodniki,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodni tajnik: H. von Holstein, namestnik sodnega tajnika,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 10. novembra 2005,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Agip Petroli SpA R. Longanesi Cattani, G. Pitruzzella in A. Cariola, odvetniki,

–        za italijansko vlado I. M. Braguglia, zastopnik, ob sodelovanju G. Albenzia, avvocato dello Stato,

–        za grško vlado E.-M. Mamouna, zastopnica,

–        za francosko vlado A. Hare, zastopnica,

–        za norveško vlado A. Eide, zastopnik, ob sodelovanju C. Galtungom, attorney general for civil affairs,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti K. Simonsson, zastopnik, ob sodelovanju G. Conta in E. Bogliona, odvetnikov,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 8. decembra 2005

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločne se nanaša na razlago člena 3(3) Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) (UL L 364, str. 7, v nadaljevanju: Uredba).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Agip Petroli SpA (v nadaljevanju: Agip Petroli) in Capitaneria di porto di Siracusa, Capitaneria di porto di Siracusa – Sezione staccata di Santa Panagia (v nadaljevanju: kapitanija) ter Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti (ministrstvo za infrastrukturo in transport) v zvezi z odločbo, s katero je kapitanija tankerju, ki pluje pod grško zastavo, zavrnila izdajo dovoljenje za otoško kabotažo med Magnisijem in Gelo.

 Pravni okvir

3        V tretji, četrti, sedmi in osmi uvodni izjavi Uredbe je navedeno:

„ker je odprava omejitev pri zagotavljanju storitev v pomorskem prometu v državah članicah potrebna za vzpostavitev notranjega trga; ker bo notranji trg obsegal področje, v katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala;

ker se mora zato prosti pretok storitev uporabljati v pomorskem prometu v državah članicah;

[…]

ker naj ladjarji Skupnosti, ki uresničujejo svobodo zagotavljanja kabotaže, da bi se izognili izkrivljanju konkurence, upoštevajo vse pogoje, ki za izvajanje kabotaže veljajo v državi članici, kjer so plovila registrirana; ker naj se za ladjarje Skupnosti, ki upravljajo ladje, registrirane v državi članici, kjer nimajo pravice do kabotaže, ta uredba v prehodnem obdobju kljub temu uporablja;

ker naj se ta svoboda uresničuje postopno in ne zagotavlja nujno enotno za vse storitve, ob upoštevanju narave nekaterih posebnih storitev in naporov, ki jih bodo nekatera gospodarstva Skupnosti zaradi razlike v razvoju morala prenesti [...]“.

4        Člen 1(1) Uredbe določa:

„Od 1. januarja 1993 se svoboda zagotavljanja prevozov v pomorskem prometu v državah članicah (pomorska kabotaža) uporablja za ladjarje Skupnosti, katerih ladje so registrirane v državi članici ali plujejo pod zastavo države članice pod pogojem, da te ladje izpolnjujejo vse pogoje za izvajanje kabotaže v tej državi članici […]“

5        Člen 2 Uredbe določa:

„V tej uredbi:

1)      ‚prevozi v pomorskem prometu v državi članici (pomorska kabotaža)‘ pomenijo prevoze, ki se praviloma opravljajo za plačilo in zlasti vključujejo:

[…]

(c)      otoško kabotažo: pomeni prevoz potnikov ali blaga po morju med:

–        pristanišči na ozemlju in enem ali več otokih ene in iste države članice,

–        pristanišči na otokih ene in iste države članice;

[…]“

6        Člen 3 Uredbe določa:

„1.      V primeru plovil, ki izvajajo notranjo pomorsko kabotažo, in potniških ladij v redni linijski plovbi ali na križarjenju, je za vse zadeve, ki se nanašajo na številčno stanje ladijske posadke, odgovorna država, v kateri je plovilo registrirano (država zastave), razen za ladje z bruto tonažo 650 ali manj, ko se lahko uporabijo pogoji države gostiteljice.

2.      V primeru plovil, ki izvajajo otoško pomorsko kabotažo, je za vse zadeve, ki se nanašajo na številčno stanje posadke, odgovorna država, v kateri se prevoz opravlja (država gostiteljica).

3.      Kljub temu je od 1. januarja 1999 v primeru tovornih plovil z bruto tonažo 650 ali več, ki izvajajo otoško pomorsko kabotažo, kadar se prevoz opravi po ali pred prevozom v drugo državo ali iz druge države, za vse zadeve, ki se nanašajo na številčno stanje posadke, odgovorna država, v kateri je plovilo registrirano (država zastave).

[…]“

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

7        Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je Agip Petroli najel tanker „Theodoros IV“ (v nadaljevanju: Theodoros IV), ki pluje pod grško zastavo, za prevoz tovora surove nafte med Magnisijem in Gelo, dvema krajema na Siciliji. Da bi utemeljil odstopanje od predpisov države gostiteljice, to je Italijanske republike, in posledično uporabo predpisov države zastave, to je Helenske republike, se je Agip Petroli skliceval na člen 3(3) Uredbe. V zahtevi za izdajo dovoljenja za navedeno otoško kabotažo je ta družba navedla, da bo plovilo nato neposredno nadaljevalo potovanje v tujino brez tovora (prevoz z balastom).

8        V odločbi z dne 6. decembra 2001 je kapitanija „Theodorosu IV“ zavrnila izdajo navedenega dovoljenja, ker so bili v posadki mornarji s filipinskim državljanstvom, kar krši člen 318 italijanskega zakonika o plovbi.

9        Kapitanija v odločbi utemeljuje uporabo italijanskega prava na okrožnici Ministero dei Trasporti et della Navigazione (ministrstvo za transport in plovbo) št. TMA3/CA/0230 z dne 31. januarja 2000, v skladu s katero se člen 3(3) uredbe, ki kot odstopanje določa uporabo prava države zastave, nanaša izključno na primer „prevoza, opravljenega po ali pred kabotažo in ki je s funkcionalnega in gospodarskega vidika avtonomen, kar pomeni, da ima plovilo na krovu tovor, katerega končna/začetna destinacija je tuje pristanišče“. Na to določbo se posledično ni mogoče sklicevati, če je „plovilo opravilo prevoz pred ali po otoški kabotaži z balastom oziroma s tovorom blaga, ki zaradi količine ali kakovosti prevozu ne daje avtonomnosti“.

10      Agip Petroli je zoper to odločbo vložil tožbo na predložitvenem sodišču, ki meni, da sta možni dve razlagi člena 3(3) Uredbe. Po mnenju tega sodišča potreba, da se prepreči obid določb člena 3(2) Uredbe s fiktivnimi zaporednimi kabotažami, govori v prid stroge razlage. Vendar v besedilu teh določb ni nobenega indica, ki bi omejeval obseg njihove uporabe na prevoze, opravljene s tovorom na krovu.

11      V teh okoliščinah je Tribunale amministrativo regionale za Sicilijo prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali pojem ‚prevoz, [opravljen] po ali pred prevozom iz druge v tretjo državo‘ iz člena 3(3) Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/921 vključuje zgolj prevoz, ki je ‚funkcionalno in gospodarsko avtonomen, pri katerem pluje ladja s tovorom na krovu in je končna/začetna destinacija tuje pristanišče‘, kot je navedeno v izpodbijanih ukrepih v postopku v glavni stvari [...] ali se ta pojem nanaša tudi na primer prevoza brez tovora na krovu (tako imenovani ‚prevoz z balastom‘)?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

12      Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali se na področju pomorskega transporta blaga med državami članicami pojem „prevoz, opravljen po ali pred kabotažo“ (v nadaljevanju: mednarodni prevoz) iz člena 3(3) Uredbe nanaša le na prevoz s tovorom na krovu ali se lahko razteza tudi na prevoz z balastom.

13      Uvodoma je treba opozoriti, da cilj liberalizacije, ki ga zasleduje ta uredba, kot to izhaja med drugim iz njene tretje in četrte uvodne izjave, in ki se nanaša na odpravo omejitev pri opravljanju storitev v pomorskem prometu med državami članicami, še ni v celoti dosežen. Ena od omejitev liberalizacije, ki jo določa zadevna uredba, se nanaša na otoško kabotažo. Čeprav dejansko člena 1 in 3(1) te uredbe določata, da načeloma veljajo pogoji po pravu države zastave, člen 3(2) Uredbe predvideva izjemo pri otoški kabotaži, saj določa, da za plovila, ki opravljajo take prevoze, v zvezi z vsemi vprašanji glede posadke velja pravo države gostiteljice. Načelo uporabe pravil države zastave za sestavo posadke pa je predvideno v členu 3(3) Uredbe, kadar plovilo z bruto tonažo 650 ton ali več pred otoško kabotažo ali po njej opravi mednarodni prevoz.

14      V zvezi s pojmom „mednarodnega prevoza“ je treba najprej ugotoviti, da se člen 3(2) Uredbe omejuje na zahtevo, da se pred kabotažo ali po njej opravi mednarodni prevoz, pri čemer pa ne daje nobenih pojasnil glede samega pojma „prevoza“ oziroma morebitnega tovora na krovu plovil z bruto tonažo 650 ton ali več.

15      V navedenih okoliščinah in glede na to, da v Uredbi pojem „prevoza“ ni opredeljen niti ni nobenega elementa, na podlagi katerega bi bilo mogoče predpostaviti, da je zakonodajalec Skupnosti imel namen dovoliti, da se upoštevajo dodatna merila, kot na primer zahteva po tovoru na krovu ali obstoju funkcionalne in gospodarske avtonomije mednarodnega prevoza, je treba navedeni pojem razumeti tako, da načeloma obsega vse prevoze, ne glede na to, ali je na krovu tovor.

16      Ta razlaga je poleg tega tudi v skladu s ciljem Uredbe, in sicer z uresničitvijo svobodnega opravljanja storitev pomorske kabotaže pod pogoji in v skladu z izjemami, ki jih ta uredba določa (glej med drugim sodbo z dne 20. februarja 2001 v zadevi Analir in drugi, C-205/99, Recueil, str. I-1271, točka 19). Dejansko omogoča polno uporabo člena 3(3) Uredbe, ki s tem, da določa uporabo pravil države zastave, neposredno uresničuje ta cilj.

17      Poleg tega to razlago potrjuje tudi praksa v pomorskem transportu, v katerem je običajno, da se določeni prevozi opravijo z balastom.

18      Vendarle ne glede na to ugotovitev ne morejo biti dovoljeni prevozi z balastom, ki bi pomenili zlorabo in bi imeli namen obiti pravila iz člena 3 Uredbe in cilj, ki ga zasleduje sama uredba, kot je opozorjeno v točki 13 te sodbe.

19      V zvezi s tem je treba opozoriti, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso ni mogoče sklicevati na pravo Skupnosti z namenom goljufije ali zlorabe (glej med drugim sodbe z dne 12. maja 1998 v zadevi Kefalas in drugi, C-367/96, Recueil, str. I-2843, točka 20; z dne 23. marca 2000 v zadevi Diamantis, C-373/97, Recueil, str. I-1705, točka 33, in z dne 21. februarja 2006 v zadevi Halifax in drugi, C-255/02, ZOdl., str. I‑1609, točka 68).

20      Dejansko uporabe prava Skupnosti ni mogoče razširiti tako, da bi zajemala zlorabe gospodarskih subjektov, to je transakcije, ki se ne izvedejo v okviru normalnih gospodarskih transakcij, ampak je njihov izključni namen obiti pravila, ki jih določa pravo Skupnosti (glej v tem smislu med drugim sodbo z dne 11. oktobra 1977 v zadevi Cremer, 125/76, Recueil, str. 1593, točka 21; z dne 3. marca 1993 v zadevi General Milk Products, C-8/92, Recueil, str. I-779, točka 21, in zgoraj navedeno sodbo Halifax in drugi, točka 69).

21      Nacionalna sodišča lahko torej na podlagi objektivnih elementov upoštevajo ravnanje zadevnega subjekta, ki pomeni zlorabo, in glede na okoliščine zadeve zavrnejo uporabo določbe prava Skupnosti, na katero se sklicuje. Vendar morajo pri tem upoštevati cilje, ki jih zasleduje zadevna določba (glej zgoraj navedeno sodbo Diamantis, točka 34 in navedena sodna praksa).

22      Zato ni mogoče dovoliti, da bi ladjar umetno ustvaril pogoje za mednarodni prevoz z balastom, da bi se zanj uporabil člen 3(3) Uredbe in torej zakonodaja države zastave namesto člena 3(2) Uredbe, to je zakonodaja države gostiteljice.

23      Ugotovitev o obstoju navedene zlorabe zahteva na eni strani, da je posledica mednarodnega prevoza z balastom, čeprav so bili formalno izpolnjeni pogoji iz člena 3(3) Uredbe, to, da je ladjar glede vseh vprašanj, povezanih s posadko, bil upravičen do uporabe pravil države zastave in s tem kršil namen člena 3(2) Uredbe, ki je to, da se za vsa vprašanja v zvezi s posadko pri otoški kabotaži uporabljajo pravila države gostiteljice. Po drugi strani mora iz celote objektivnih elementov izhajati, da je bistveni namen mednarodnega prevoza z balastom izogniti se uporabi člena 3(2) Uredbe v korist odstavka 3 tega člena (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Halifax in drugi, točka 86).

24      Predložitveno sodišče je pristojno za to, da v skladu s pravili nacionalnega dokaznega prava, če to ne ogroža učinkovitosti prava Skupnosti, preveri, ali so elementi zlorabe podani v sporu o glavni stvari (glej sodbo z dne 21. julija 2005 v zadevi Eichsfelder Schlachtbetrieb, C‑515/03, ZOdl., str. I‑7355, točka 40, in zgoraj navedeno sodbo Halifax, točka 76).

25      Ob upoštevanju prej navedenih ugotovitev je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da pojem mednarodni prevoz iz člena 3(3) Uredbe načeloma obsega vsak prevoz iz druge države ali vanjo, ne glede na to, ali je na krovu tovor. Vendar niso dovoljeni prevozi brez tovora na krovu, ki bi z zlorabo obšli pravila, določena z Uredbo. Ugotovitev o obstoju navedene zlorabe zahteva na eni strani, da je posledica mednarodnega prevoza z balastom, čeprav so bili formalno izpolnjeni pogoji iz člena 3(3) te uredbe, to, da je ladjar glede vseh vprašanj, povezanih s posadko, bil upravičen do uporabe pravil države zastave in je bil s tem kršen namen člena 3(2) Uredbe, ki je to, da se za vsa vprašanja v zvezi s posadko pri otoški kabotaži uporabljajo pravila države gostiteljice. Po drugi strani mora iz celote objektivnih elementov prav tako izhajati, da je bistveni namen mednarodnega prevoza z balastom izogniti se uporabi člena 3(2) Uredbe v korist odstavka 3 tega člena.

 Stroški

26      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

Pojem „prevoz, opravljen pred ali po kabotaži“ iz člena 3(3) Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) načeloma obsega vsak prevoz iz druge države ali vanjo, ne glede na to, ali je na krovu tovor. Vendar niso dovoljeni prevozi brez tovora na krovu, ki bi z zlorabo obšli pravila, določena z Uredbo. Ugotovitev o obstoju navedene zlorabe zahteva na eni strani, da je posledica mednarodnega prevoza z balastom, čeprav so bili formalno izpolnjeni pogoji iz člena 3(3) te uredbe, to, da je ladjar glede vseh vprašanj, povezanih s posadko, bil upravičen do uporabe pravil države zastave in je bil s tem kršen namen člena 3(2) Uredbe, ki je to, da se za vsa vprašanja v zvezi s posadko pri otoški kabotaži uporabljajo pravila države gostiteljice. Po drugi strani mora iz celote objektivnih elementov prav tako izhajati, da je bistveni namen mednarodnega prevoza z balastom izogniti se uporabi člena 3(2) Uredbe št. 3577/92 v korist odstavka 3 tega člena.

Podpisi

---

* Jezik postopka: italijanščina.