Zadeva C-71/04

Administración del Estado

proti

Xunta de Galicia

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo)

„Državne pomoči – Člen 93(3) Pogodbe ES (postal člen 88(3) ES) – Shema pomoči za gradnjo in predelavo ladij, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive 90/684/EGS – Neobstoj predhodne priglasitve – Člen 92(1) Pogodbe ES (postal člen 87(1) ES) – Pojem državne pomoči – Vpliv na trgovino med državami članicami“

Povzetek sodbe

Pomoči, ki jih dodelijo države – Načrti pomoči – Obvestilo Komisiji – Področje uporabe obveznosti – Pomoči ladjedelništvu, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive 90/684 – Vključitev – Neobstoj priglasitve – Obveznosti nacionalnih sodišč

(Pogodba ES, člena 93(3) in 94 (postala člena 88(3) ES in 89 ES); Direktiva Sveta 90/684)

V državi članici uvedeno shemo pomoči za gradnjo in predelavo ladij, ki ne sodi na področje uporabe Direktive 90/684 o pomoči ladjedelništvu, je treba – če se ugotovi, da lahko navedena shema sama po sebi, ob upoštevanju zlasti njenega vpliva na trgovino med državami članicami, privede do dodelitve državnih pomoči v smislu člena 92(1) Pogodbe (po spremembi postal člen 87(1) ES), in zaradi neobstoja uredbe, sprejete na podlagi člena 94 Pogodbe (postal člen 89 ES), s katero bi bila izvzeta iz postopka priglasitve – predhodno priglasiti Komisiji Evropskih skupnosti na podlagi člena 93(3) Pogodbe (postal člen 88(3) ES).

Nacionalno sodišče mora ob kršitvi te določbe ukrepati v skladu s svojim nacionalnim pravom, tako v zvezi z veljavnostjo aktov o izvedbi ukrepov pomoči kot v zvezi z izterjavo finančne podpore, ki je bila dodeljena v nasprotju z navedenim členom 93(3) Pogodbe.

(Glej točke 28, 39, 50 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 21. julija 2005(*)

„Državne pomoči – Člen 93(3) Pogodbe ES (postal člen 88(3) ES) – Shema pomoči za gradnjo in predelavo ladij, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive 90/684/EGS – Neobstoj predhodne priglasitve – Člen 92(1) Pogodbe ES (postal člen 87(1) ES) – Pojem državne pomoči – Vpliv na trgovino med državami članicami“

V zadevi C‑71/04,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je na Sodišče vložilo Tribunal Supremo (Španija) z odločbo z dne 22. decembra 2003, ki je na Sodišče prispela 16. februarja 2004, v postopku

Administración del Estado

proti

Xunta de Galicia,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi A. Rosas, predsednik senata, J.‑P. Puissochet, S. von Bahr, U. Lõhmus in A. Ó Caoimh (poročevalec), sodniki,

generalni pravobranilec: F. G. Jacobs,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Xunta de Galicia J. Rodríguez González, abogado,

–        za špansko vlado M. Muñoz Pérez, zastopnik,

–        za nizozemsko vlado C. M. Wissels in H.G. Sevenster, zastopnici,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti V. Kreuschitz in J. L. Buendía Sierra, zastopnika,

po opredelitvi generalnega pravobranilca na obravnavi 26. maja 2005

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 93(3) Pogodbe ES (postal člen 88(3) ES), da bi se natančneje določil domet obveznosti predhodne priglasitve, določene v prvem stavku te določbe, v zvezi s pomočmi za gradnjo in predelavo ladij, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive Sveta 90/684/EGS z dne 21. decembra 1990 o pomoči ladjedelništvu (UL L 380, str. 27).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Administración del Estado in Xunta de Galicia v zvezi z Dekretom št. 217/1994 z dne 23. junija 1994 (Diario Oficial de Galicia, št. 133 z dne 12. julija 1994, str. 4663, v nadaljevanju: Dekret št. 217/1994), s katerim je Consejo de Gobierno de la Communidad Autónoma de Galicia (svet vlade Avtonomne pokrajine Galicije) sprejel shemo pomoči za gradnjo in predelavo ladij v Galiciji. Administración del Estado je zahteval razveljavitev tega dekreta predvsem zaradi tega, ker je bil uveden s kršitvijo obveznosti predhodne priglasitve iz člena 93(3) Pogodbe.

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

 Določbe Pogodbe

3        Člen 92 Pogodbe ES (po spremembi člen 87 ES) določa:

„1.      Razen če ta pogodba ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

[…]

3.      Kot združljivo s skupnim trgom se lahko šteje naslednje:

[…]

c)      pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar taka pomoč ne spreminja trgovskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. [...]

[...]

e)      druge vrste pomoči, kakršne lahko Svet določi v odločbi, ki jo sprejme s kvalificirano večino na predlog Komisije.“

4        Člen 93(3) Pogodbe določa:

„Komisija mora biti obveščena o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči dovolj zgodaj, da predloži pripombe. Če meni, da tak načrt glede na člen 92 ni združljiv s skupnim trgom, nemudoma sproži postopek iz odstavka 2. Zadevna država članica ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev.“

5        Člen 94 Pogodbe ES (postal člen 89 ES) določa:

„Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino sprejme vse ustrezne uredbe za uporabo členov 92 in 93, zlasti pa lahko določi pogoje, pod katerimi se uporablja člen 93(3), in vrste pomoči, ki so izvzete iz tega postopka.“

 Direktiva 90/684

6        Direktiva 90/684, katere uporaba je bila podaljšana z Uredbo Sveta (ES) št. 3094/95 z dne 22. decembra 1995 o pomoči ladjedelništvu (UL L 332, str. 1), med drugim na podlagi člena 92(3)(e) Pogodbe določa posebna pravila, ki se uporabljajo za pomoči v tem sektorju, ki so izjema od splošne prepovedi, določene v členu 92(1) Pogodbe.

7        Člen 1(a) in (b) navedene direktive določa:

„V tej uredbi pomeni:

a)      gradnja ladij:

gradnjo naslednjih pomorskih ladij (plovil) s kovinskim trupom v Skupnosti:

–        komercialnih plovil z najmanj 100 bruto tonaže za prevoz potnikov ali blaga,

–        ribiških plovil z najmanj 100 bruto tonaže,

–        plavajočih bagrov in drugih plovil za delo na morju z najmanj 100 bruto tonaže, razen vrtalnih ploščadi,

–        vlačilce z močjo najmanj 365 kilovatov;

b)      predelava ladij:

predelavo pomorskih ladij s kovinskim trupom, kot so opredeljene v točki a), z najmanj 1000 bruto tonaže v Skupnosti, pod pogojem, da predelava pomeni popolno spremembo plana tovora, trupa plovila, pogonskega sistema ali infrastrukture za sprejem potnikov.“

8        Člen 3(1), prvi pododstavek, te direktive določa, da za vse oblike pomoči ladjarjem ali tretjim osebam, ki so na voljo kot pomoči za gradnjo ali predelavo ladij, veljajo pravila priglasitve iz člena 11 te direktive.

9        Členi od 4 do 10 te direktive določajo merila za odstopanje, ki jih morajo izpolniti pomoči za tekoče poslovanje in prestrukturiranje v korist gradnje in predelave ladij, da bi se štele kot združljive s skupnim trgom.

10      Člen 11 Direktive 90/684 določa:

„1. Za dodelitev pomoči podjetjem za gradnjo, predelavo in popravilo ladij iz te uredbe poleg določb členov 92 in 93 Pogodbe veljajo posebna pravila o priglasitvi iz odstavka 2.

2. Države članice predhodno obvestijo Komisijo in pridobijo njeno dovoljenje za začetek izvajanja:

a)      vsake sheme pomoči – nove ali obstoječe – ali spremembe obstoječe sheme pomoči v okviru te uredbe;

b)      vsake odločbe o uporabi splošne ali regionalne sheme pomoči za podjetja iz te uredbe;

c)      vsake posamezne uporabe shem pomoči v primerih iz člena 4(5), drugi pododstavek, in (7), in če bo Komisija to izrecno zahtevala v svoji odobritvi zadevne sheme pomoči.“

 Nacionalna ureditev

11      Iz predložitvene odločbe izhaja, da je namen Dekreta št. 217/1994, glede na besedilo njegove preambule, pravno urediti „sheme pomoči za spodbujanje sektorja ladjedelništva v Galiciji z uvedbo pomoči za gradnjo in predelavo pomorskih ladij, ki zaradi svoje bruto tonaže, moči v primeru vlačilcev ali zaradi materiala trupa, vrste, velikosti in/ali značilnosti gradnje ali predelave ne morejo pridobiti pomoči, predvidene z Direktivo [90/684] […]“

12      Člen 2 navedenega dekreta določa:

„Sektor ladjedelništva v smislu tega dekreta sestavljajo galicijska podjetja za gradnjo ladij, upravičena za gradnjo plovil s kovinskim trupom z vsaj 100 bruto tonažo.“

13      Člen 3 istega dekreta natančneje določa:

„Gradnja pomeni naslednje pomorske ladje (plovila) s kovinskim trupom, ki so jih v celoti izdelala podjetja iz člena 2:

a)      komercialna plovila z vsaj 100 bruto tonaže za prevoz potnikov in/ali blaga;

b)      ribiška plovila z vsaj 100 bruto tonaže;

c)      rlavajoče bagre ali druga plovila za delo na morju z vsaj 100 bruto tonaže, razen vrtalnih ploščadi;

d)      vlačilce z močjo, manjšo od 365 kilovatov.“

14      Člen 4 Dekreta št. 217/1994 določa:

„Predelava pomeni predelavo pomorskih ladij, navedenih v členu 39, z manj kot 1000 bruto tonaže po predelavi, pod pogojem, da ta predelava pomeni popolno spremembo trupa plovila, pogonskega sistema in/ali električne centrale, plana tovora in infrastrukture za sprejem potnikov na plovilih ali da se bo z njo izboljšala ribolovna tehnika ter delovne in varnostne razmere na ribiškem plovilu na krmi in na kljunu.“

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

15      V letu 1994 je Administración del Estado pred Tribunal Superior de Justicia de Galicia vložilo zahtevo za razveljavitev Dekreta št. 217/1994 predvsem zato, ker je bil ta dekret sprejet v nasprotju s pravili Skupnosti o državnih pomočeh.

16      To sodišče je s sodbo z dne 16. decembra 1996 to tožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da člen 93(3) Pogodbe ne določa obveznosti, da se Komisijo predhodno obvesti o shemah pomoči, ki kot te, ki jih predvideva Dekret št. 217/1994, ne sodijo na področje uporabe Direktive 90/684 in ki jih je zato treba šteti kot združljive s skupnim trgom.

17      Administración del Estado je zoper to sodbo vložilo pritožbo pri Tribunal Supremo. V utemeljitvi tega pravnega sredstva je med drugim navedlo, da je bil Dekret št. 217/1994 sprejet v nasprotju z, na eni strani, obveznostjo predhodne priglasitve iz člena 93(3) Pogodbe in, na drugi strani, posebnimi pravili o priglasitvi iz člena 11 Direktive 90/684.

18      Tribunal Supremo je v predložitveni odločbi po eni strani navedlo, da se zdi, da besedilo Direktive 90/684 navaja na to, da obveznost predhodne priglasitve iz člena 93(3) Pogodbe velja zgolj za pomoči za gradnjo in predelavo ladij, ki sodijo na področje uporabe te direktive, iz česar bi lahko nasprotno sklepali, da ta obveznost priglasitve ne velja za pomoči za gradnjo in predelavo ladij, ki ne sodijo na to področje uporabe. Izhajajoč iz načela, da naj te pomoči ne bi prizadele trgovine med državami članicami v smislu člena 92(1) Pogodbe, predložitveno sodišče meni, da bi se te pomoči lahko štele za združljive s skupnim trgom. Po drugi strani Tribunal Supremo navaja, da bi se nasprotno lahko trdilo, da namen Direktive 90/684 ni oprostiti države članice obveznosti predhodne priglasitve iz člena 93(3) Pogodbe, tako da naj bi ta obveznost veljala tudi za pomoči, ki ne sodijo na področje uporabe te direktive.

19      V teh okoliščinah je Tribunal Supremo prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali člena 87(1) in (3)(c) in [e] in člen 88(3) [...] ES, v povezavi z Direktivo 90/684 [...], dopuščata, da se brez predhodne priglasitve Komisiji sprejme nacionalna ureditev – kot je ta iz Dekreta št. 217/1994 [...] – ki dodeljuje ‚novo shemo pomoči‘ za poseben sektor gradnje in predelave ladij, za sektor, ki zaradi bruto tonaže, moči in drugih lastnosti zadevnih plovil ne sodi na področje uporabe zgoraj navedene Direktive 90/684?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

20      Iz spisa izhaja, da čeprav se vprašanje za predhodno odločanje nanaša na člen 92 Pogodbe ES (postal člen 87 ES), predložitveno sodišče sprašuje Sodišče o dometu obveznosti predhodne priglasitve iz člena 93(3) Pogodbe ES (postal člen 88(3) ES). Navedeno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali ta obveznost velja za novo shemo pomoči za dejavnosti gradnje in predelave ladij, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive 90/684.

21      Glede tega je treba opozoriti, da navedeni člen 93 predvideva poseben postopek, ki ureja stalna pregled in nadzor Komisije nad državnimi pomočmi. Odstavek 3 tega člena v zvezi z novimi pomočmi uvaja predhodni postopek, brez katerega nobene pomoči ni mogoče šteti za veljavno dodeljeno. Posebej mora biti v skladu s to določbo Komisija obveščena o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči dovolj zgodaj, da lahko predloži pripombe, in zadevna država članica ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev.

22      Kot je Sodišče že presodilo, iz tega sledi, da je treba na podlagi člena 93(3), prvi stavek, Pogodbe Komisijo obvestiti o načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči, še preden se izvedejo (glej zlasti sodbe z dne 2. aprila 1998, Komisija proti Sytravalu in Brink’s France, C-367/95 P, Recueil, str. I-1719, točka 35; z dne 17. junija 1999 v zadevi Piaggio, C-295/97, Recueil, str. I-3735, točka 44, in z dne 29. aprila 2004 v zadevi Grčija proti Komisiji, C-278/00, Recueil, str. I-3997, točka 30).

23      Vendar lahko Svet na podlagi člena 94 Pogodbe z uredbo določi vrste pomoči, ki so izvzete iz tega postopka priglasitve.

24      V tem primeru Xunta de Galicia v bistvu zatrjuje, da sheme pomoči, uvedene z Dekretom št. 217/1994, ni bilo treba priglasiti Komisiji na podlagi člena 93(3) Pogodbe, ker je namen tega dekreta podeliti pomoč v korist dejavnostim gradnje in predelave ladij, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive 90/684.

25      V tej zvezi je vseeno treba ugotoviti, da ob izdaji Dekreta št. 217/1994 nobena uredba, sprejeta na podlagi člena 94 Pogodbe, pomoči za gradnjo in predelavo ladij ni izvzela iz postopka priglasitve, določenega v členu 93(3) Pogodbe.

26      Po zgledu Komisije je zlasti treba opozoriti, da Direktiva 90/684 ne le, da ne vsebuje določb, ki predvidevajo tako izvzetje, temveč tudi, da jih more vsebovati, ker ta direktiva ne temelji na členu 94 Pogodbe, ampak na členu 92(3)(e) te pogodbe, ki zgolj Svetu dopušča, da določi, da je nekatere vrste pomoči mogoče šteti za združljive s skupnim trgom. Direktiva 90/684 iz postopka priglasitve nikakor ne izvzema pomoči ladjedelništvu, ki sodi na področje njene uporabe, temveč nasprotno v členu 11(1) predvideva „posebna pravila priglasitve“, ki veljajo „poleg določb členov 92 in 93 Pogodbe“.

27      Ker pomoči iz Dekreta št. 217/1994 ne sodijo na področje uporabe Direktive 90/684, za ta dekret ni bilo treba uporabiti posebnih pravil priglasitve iz le-te.

28      Vendar ta okoliščina nikakor ne more omajati dejstva, da se zaradi neobstoja uredbe, sprejete na podlagi člena 94 Pogodbe, da bi jih izvzela iz postopka priglasitve iz člena 93(3) te pogodbe, ta postopek še naprej uporablja za pomoči za gradnjo in predelavo ladij, vključno za tiste, ki ne sodijo na področje uporabe navedene direktive.

29      Dalje, ker v skladu s členom 11(1) Direktive 90/684 za pomoči za gradnjo in predelavo ladij, ki sodijo na področje uporabe te direktive, veljajo pravila priglasitve, ki so dopolnilna tistim iz člena 93(3) Pogodbe, iz tega a fortiori izhaja, da za pomoči v tem sektorju, ki ne sodijo na navedeno področje uporabe, še naprej velja edini postopek priglasitve, ki ga določa ta določba.

30      Vendar Xunta de Galicia meni, da kolikor Direktiva 90/684 določene pomoči za velika plovila priznava kot združljive s skupnim trgom, bi neobstoj določb te direktive o morebitnih pomočeh za manjša plovila lahko pomenil, da ta vrsta ukrepov ne vpliva na trgovino med državami članicami. Zato bi bilo treba to direktivo razlagati kot implicitno priznanje združljivosti pomoči za gradnjo in predelavo plovil s skupnim trgom, kadar sta njihova tonaža ali moč nižji od tistih iz člena 1 iste direktive, ki je tako nekako na svojem področju uvedla posebno pravilo de minimis.

31      Vendar v nasprotju s tem, kar predlaga Xunta de Galicia, morebitna združljivost državne pomoči s skupnim trgom kot taka ne more vplivati na obveznost predhodne priglasitve te pomoči Komisiji na podlagi člena 93(3) Pogodbe. Iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da ukrepanje, ki sledi izdaji končne odločbe Komisije o razglasitvi združljivosti pomoči s skupnim trgom, ni imelo za posledico a posteriori pravno urediti izvajanje ukrepov pomoči, ki niso bile priglašene v nasprotju s členom 93(3) Pogodbe (sodbi z dne 21. novembra 1991 v zadevi Fédération nationale du commerce extérieur des produits alimentaires in Syndicat national des négociants et transformateurs de saumon, C-354/90, Recueil, str. I-5505, točki 16 in 17, in z dne 21. oktobra 2003 v zadevi Van Calster in drugi, C-261/01 in C-262/01, Recueil, str. I-12249, točki 62 in 63).

32      Nasprotno je treba opozoriti, da zgolj za državne pomoči v smislu člena 92(1) Pogodbe velja postopek priglasitve iz člena 93(3) Pogodbe (sodba z dne 9. oktobra 1984 v zadevi Heineken Brouwerijen, 91/83 in 127/83, Recueil, str. 3435, točka 11). Na podlagi člena 92(1) Pogodbe mora biti torej ukrep, da bi se lahko opredelil kot državna pomoč, predvsem tak, da lahko prizadene trgovino med državami članicami (glej v tem smislu sodbi z dne 24. julija 2003 v zadevi Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg, C-280/00, Recueil, str. I-7747, točki 74 in 75, in z dne 3. marca 2005 v zadevi Heiser, C-172/03, ZOdl., str. I-1627, točka 27).

33      Nacionalna sodišča morajo razlagati in uporabljati pojem državne pomoči iz člena 92(1) Pogodbe, da bi ugotovila, ali bi se za državni ukrep, uveden brez upoštevanja postopka predhodnega nadzora iz odstavka 3 te določbe, ta postopek moral uporabljati ali ne (sodba z dne 9. avgusta 1994 v zadevi Namur-Les assurances du crédit, C-44/93, Recueil, str. I-3829, točka 16).

34      V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, da pomoči ladjedelništvu, ki sodijo na področje uporabe Direktive 90/684, vplivajo na trgovino med državami članicami v smislu člena 92(1) Pogodbe. Direktiva 90/684 je bila namreč sprejeta na podlagi člena 92(3)(e) Pogodbe, na podlagi katerega se za združljive s skupnim trgom lahko štejejo vrste pomoči, ki jih Svet določi z odločbo. Torej, kadar pravila o odstopanju, sprejeta na podlagi te določbe, predvidevajo pomoči, so te načeloma že v začetku nezdružljive s skupnim trgom in se štejejo za združljive s skupnim trgom le pod pogojem, da izpolnjujejo merila za odstopanje, ki jih vsebuje odločba o odobritvi te ureditve (sodbe z dne 18. maja 1993 v zadevi Belgija proti Komisiji, C-356/90 in C-180/91, Recueil, str. I-2323, točki 30 in 33; z dne 5. oktobra 1994 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C-400/92, Recueil, str. I-4701, točka 15, in z dne 21. marca 2002 v zadevi Španija proti Komisiji, C-36/00, Recueil, str. I-3243, točka 47).

35      Iz tega sledi, da so te pomoči, ker že v začetku niso bile združljive, zajete v pojem državne pomoči v smislu člena 92(1) Pogodbe, kar pomeni, da nujno vplivajo na trgovino med državami članicami (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Španija proti Komisiji, točka 48). V tem primeru tako zlasti iz tretje, šeste, devete in štirinajste uvodne izjave Direktive 90/684 izhaja, da želi na svetovnem trgu zagotoviti lojalno konkurenco na mednarodni ravni med ladjedelnicami s tem, da spodbuja gradnjo tehnološko naprednejših ladij, da bi zagotovila preživetje učinkovitega in konkurenčnega evropskega ladjedelništva.

36      Vendar, kot to pravilno navajajo španska in nizozemska vlada in Komisija, ta ugotovitev nikakor ne pomeni, da pomoči ladjedelništvu, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive 90/684, po njihovem mnenju pomenijo pomoči, ki ne prizadenejo trgovine med državami članicami.

37      Če člen 93(3)(e) Pogodbe daje pooblastilo Svetu, da določi, katere vrste se lahko šteje za združljive s skupnim trgom, pa Komisiji ne podeljuje nikakršnega pooblastila za razlago člena 92(1) te pogodbe (glej v tem smislu sodbo z dne 14. aprila 2005 v zadevi Belgija proti Komisiji, C-110/03, ZOdl., str. I-2801, točka 58).

38      Zato Svet s sprejetjem Direktive 90/684 ni imel pristojnosti, kot je pravilno navedel generalni pravobranilec v točki 28 svojih sklepnih predlogov, da Komisijo pooblasti, da določenih pomoči ladjedelništvu, ki ne prizadenejo trgovine med državami članicami, ne opredeli kot državne pomoči, tako da naj za te pomoči ne bi veljal postopek priglasitve iz člena 93(3) Pogodbe.

39      V tem primeru torej nikakor ni izključeno, da bi pomoči, ki so jih zadevni decentralizirani organi dodelili podjetjem, ki na lokalni ali regionalni ravni opravljajo storitve gradnje ali predelave ladij, ki ne dosežejo praga tonaže ali moči iz Direktive 90/684, vendarle lahko vplivale na trgovino med državami članicami.

40      Kot je Sodišče že presodilo, pogoj uporabe člena 92(1) Pogodbe, po katerem mora biti pomoč taka, da lahko prizadene trgovino med državami članicami, namreč ni odvisen od lokalne ali regionalne narave opravljenih storitev ali od obsega zadevne dejavnosti (zgoraj navedena sodba Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg, točka 82).

41      Poleg tega ne obstaja prag ali odstotek, do katerega bi se lahko štelo, da trgovina med državami članicami ni prizadeta. Sorazmerno nizek obseg pomoči ali sorazmerno majhna velikost podjetja, ki prejme pomoč, ne izključuje a priori možnosti, da bi bila prizadeta trgovina med državami članicami (zgoraj navedena sodba Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg, točka 81; sodba z dne 27. novembra 2003 v zadevi Enirisorse, od C-34/01 do C-38/01, Recueil, str. I-14243, točka 28, in zgoraj navedena sodba Heiser, točka 32).

42      Sorazmerno majhna pomoč lahko vpliva na tako trgovino zlasti takrat, kadar je v sektorju, v katerem delujejo podjetja, ki prejmejo pomoč, živahna konkurenca (glej sodbi z dne 26. septembra 2002 v zadevi Španija proti Komisiji, C-351/98, Recueil, str. I‑8031, točka 63, in z dne 29. aprila 2004 v zadevi Italija proti Komisiji, C-298/00 P, Recueil, str. I-4087, točka 54).

43      Kadar je za sektor značilno večje število malih podjetij, lahko pomoč, ki je lahko na individualni ravni sorazmerno skromna, a je lahko na voljo vsem ali zelo velikemu delu podjetij sektorja, učinkuje na trgovino med državami članicami (glej zgoraj navedeno sodbo z dne 26. septembra 2002 v zadevi Španija proti Komisiji, točka 64, in sodbo z dne 29. aprila 2004 v zadevi Italija proti Komisiji, C-372/97, Recueil, str. I-3679, točka 57).

44      Končno, kadar se z državno pomočjo ali pomočjo iz državnih sredstev okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi trgovskimi podjetji znotraj Skupnosti, je treba šteti, da so bila ta s pomočjo prizadeta (sodbi z dne 17. septembra 1980 v zadevi Philip Morris proti Komisiji, 730/79, Recueil, str. 2671, točka 11, in z dne 19. septembra 2000 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C-156/98, Recueil, str. I-6857, točka 33).

45      Torej, kadar podjetja za gradnjo in predelavo ladij pridobijo državne subvencije, se s tem lahko ohrani ali okrepi opravljanje teh storitev navedenih podjetij, zaradi česar se zmanjšajo možnosti podjetja s sedežem v drugi državi članici, da svoje storitve na tem področju dejavnosti opravljajo na trgu te države članice (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg, točka 78).

46      V tem primeru sicer iz preambule Dekreta št. 217/1994 izhaja, da je njegov zasledovani cilj omogočiti galicijskim ladjedelnicam, katerih stranke so „lastniki ribiških in komercialnih plovil ter drugih pomorskih ladij, tako nacionalnih kot tujih“, da ponudijo „garancije in pogoje financiranja, podobne tistim njihovih konkurentov“.

47      Kolikor ni izključeno, da so galicijske ladjedelnice, ki so upravičenke zadevne sheme pomoči, v konkurenčnem razmerju z ladjedelnicami s sedežem v drugi državi članici, je posledično treba pogoj uporabe člena 92(1) Pogodbe o vplivu na trgovino med državami članicami šteti za izpolnjenega.

48      Iz tega sledi, da je treba shemo pomoči za gradnjo in predelavo ladij, kot jo uvaja Dekret št. 217/1994, ki ne sodi na področje uporabe Direktive 90/684, če lahko sama po sebi privede do dodelitve državne pomoči v smislu člena 92(1) Pogodbe, predhodno priglasiti Komisiji na podlagi člena 93(3) Pogodbe.

49      Nacionalna sodišča morajo ob kršitve zadnje omenjene določbe ukrepati v skladu s svojim nacionalnim pravom, tako v zvezi z veljavnostjo aktov o izvedbi ukrepov pomoči kot v zvezi z izterjavo finančne podpore, ki je bila dodeljena v nasprotju s to določbo (glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi Fédération nationale du commerce extérieur des produits alimentaires in Syndicat national des négociants et transformateurs de saumon, točki 11 in 12; Van Calster in drugi, točka 53, in sodbo z dne 15. julija 2004 v zadevi Pearle in drugi, C‑345/02, Recueil, str. I‑ 7139, točka 31). Ugotovitev, da je bila pomoč dodeljena v nasprotju z zadnjim stavkom člena 93(3) Pogodbe, mora načeloma povzročiti njeno izterjavo v skladu z notranjimi postopkovnimi pravili (sodba z dne 11. julija 1996 v zadevi SFEI in drugi, C-39/94, Recueil, str. I-3547, točka 68).

50      Glede na vse te ugotovitve je na vprašanje za predhodno odločanje treba odgovoriti, da je shemo pomoči za gradnjo in predelavo ladij, kot je bila uvedena z Dekretom št. 217/1994, ki ne sodi na področje uporabe Direktive 90/684, treba predhodno priglasiti Komisiji v skladu s členom 93(3) Pogodbe, če se ugotovi, da lahko navedena shema sama po sebi privede do dodelitve državne pomoči v smislu člena 92(1) Pogodbe. Nacionalno sodišče mora ob kršitvi te določbe ukrepati v skladu s svojim nacionalnim pravom, tako v zvezi z veljavnostjo aktov o izvedbi ukrepov pomoči kot v zvezi z izterjavo finančne podpore, ki je bila dodeljena v nasprotju s to določbo.

 Stroški

51      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Shemo pomoči za gradnjo in predelavo ladij, kot je bila vzpostavljena z Dekretom št. 217/1994 z dne 23. junija 1994, ki ne sodi na področje uporabe Direktive Sveta 90/684/EGS z dne 21. decembra 1990 o pomoči ladjedelništvu, je treba predhodno priglasiti Komisiji Evropskih skupnosti na podlagi člena 93(3) Pogodbe ES (postal člen 88(3) ES), če se ugotovi, da lahko navedena shema sama po sebi privede do dodelitve državnih pomoči v smislu člena 92(1) Pogodbe ES (po spremembi postal člen 87(1) ES). Nacionalno sodišče mora ob kršitvi te določbe ukrepati v skladu s svojim nacionalnim pravom, tako v zvezi z veljavnostjo aktov o izvedbi ukrepov pomoči kot v zvezi z izterjavo finančne podpore, ki je bila dodeljena v nasprotju s to določbo.

Podpisi

---

** Jezik postopka: španščina.