Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32019R1155

Uredba (EU) 2019/1155 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik)

PE/29/2019/REV/1

UL L 188, 12.7.2019, p. 25–54 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1155/oj

12.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 188/25


UREDBA (EU) 2019/1155 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. junija 2019

o spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Skupna politika Unije v zvezi z vizumi je neločljivo povezana z oblikovanjem območja brez notranjih meja. Vizumska politika bi morala ostati bistveno orodje za spodbujanje turizma in poslovanja, obenem pa pomagati pri odpravljanju varnostnih tveganj in tveganja nedovoljenih migracij v Unijo. Skupna vizumska politika bi morala prispevati k ustvarjanju rasti in biti skladna z drugimi politikami Unije, na primer na področju zunanjih odnosov, trgovine, izobraževanja, kulture in turizma.

(2)

Unija bi morala svojo vizumsko politiko uporabiti pri sodelovanju s tretjimi državami in za zagotavljanje boljšega ravnotežja med migracijskimi in varnostnimi vprašanji, gospodarskimi vidiki ter splošnimi zadevami na področju zunanjih odnosov.

(3)

V Uredbi (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) so določeni pogoji in postopki za izdajo vizumov za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni.

(4)

Vloge za vizume bi morali obravnavati in o njih odločati konzulati ali, z odstopanjem od tega, centralni organi. Države članice bi morale zagotoviti, da so konzulati in centralni organi dovolj dobro seznanjeni z lokalnimi razmerami, da bi zagotovili celovitost vizumskega postopka.

(5)

Prosilcem bi moral biti na voljo čim bolj enostaven postopek oddaje vlog. Jasno bi moralo biti, katera država članica je pristojna za obravnavo vloge, zlasti kadar namerava prosilec obiskati več držav članic. Države članice bi morale, kadar je mogoče, omogočiti, da se obrazci za vlogo izpolnijo in predložijo v elektronski obliki. Prosilcem bi bilo treba omogočiti tudi elektronski podpis obrazca za vlogo, kadar pristojna država članica priznava elektronski podpis. Treba bi bilo določiti roke za različne faze postopka, predvsem zato, da se potnikom omogoči, da načrtujejo vnaprej in se izognejo obdobjem, ko se na konzulatih oddaja večje število vlog.

(6)

Od držav članic se ne bi smelo zahtevati, da ohranijo možnost neposrednega dostopa za oddajo vlog na konzulatu na območjih, na katerih je bil za zbiranje vlog v imenu konzulata pooblaščen zunanji ponudnik storitev, brez poseganja v obveznosti, ki jih državam članicam nalaga Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), zlasti člen 5(2) Direktive.

(7)

Vizumska taksa bi morala zagotoviti, da je na voljo dovolj finančnih sredstev za pokritje stroškov obravnave vlog, vključno z ustreznimi strukturami in zadostnim osebjem, da se zagotovi kakovostna in celovita obravnava vlog, ter spoštovanje rokov. Znesek vizumske takse bi bilo treba pregledati vsake tri leta na podlagi objektivnih ocenjevalnih meril.

(8)

Državljani tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost, bi morali imeti možnost oddati svojo vlogo v kraju svojega prebivališča, tudi če pristojna država članica nima konzulata za namene zbiranja vlog, in je v tej tretji državi ne zastopa druga država članica. V ta namen bi si morale države članice prizadevati za sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev, katerim bi moralo biti omogočeno, da zaračunajo pristojbino za storitve. Ta pristojbina za storitve načeloma ne bi smela preseči višine vizumske takse. Kadar ta znesek ne zadostuje za plačilo celotne storitve, bi morala obstajati možnost, da zunanji ponudnik storitev zaračuna višjo pristojbina za storitve, ob upoštevanju meje, določene v tej uredbi.

(9)

Sporazume o zastopanju bi bilo treba poenostaviti in olajšati, pri čemer se je treba izogibati oviram za sklenitev takih sporazumov med državami članicami. Država članica zastopnica bi morala biti odgovorna za izvedbo celotnega vizumskega postopka, ne da bi v njem sodelovala zastopana država članica.

(10)

Kadar jurisdikcija konzulata države članice zastopnice pokriva več kot državo gostiteljico, bi moralo biti možno, da sporazum o zastopanju zajema te tretje države.

(11)

Da bi zmanjšali upravne obremenitve za konzulate in olajšali potovanje pogostim ali rednim potnikom, bi morali biti vizumi za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo izdani prosilcem, ki izpolnjujejo pogoje za vstop med celotnim obdobjem veljavnosti izdanega vizuma, na podlagi objektivno določenih skupnih meril in ne bi smeli biti omejeni na posebne namene potovanja ali kategorije prosilcev. V tem oziru bi morale države članice posebno pozornost nameniti osebam, ki potujejo za namene opravljanja svojega poklica, kot so poslovneži, pomorščaki, umetniki in športniki. Obstajati bi morala možnost, da se izdajo vizumi za večkratni vstop s krajšim obdobjem veljavnosti, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.

(12)

Glede na razlike v lokalnih razmerah, zlasti v zvezi z migracijskimi in varnostnimi tveganji, kot tudi na odnose, ki jih Unija vzdržuje s posameznimi državami, bi morali konzulati na posameznih lokacijah oceniti potrebo po prilagoditvi pravil o izdaji vizumov za večkratni vstop, da bi zagotovili ugodnejšo ali bolj omejujočo uporabo. Pri ugodnejših pristopih pri izdajanju vizumov za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo bi morali upoštevati zlasti obstoječe trgovinske sporazume, ki zajemajo mobilnost poslovnežev. Na podlagi te ocene, bi morala Komisija z izvedbenimi akti sprejeti pravila v zvezi s pogoji za izdajo takšnih vizumov, ki bi se uporabljali v vsaki jurisdikciji.

(13)

Kadar ni zadostnega sodelovanja nekaterih tretjih držav pri ponovnem sprejemu njihovih državljanov, ki so bili prijeti zaradi neurejenega statusa, in te tretje države ne sodelujejo učinkovito v postopku vračanja, bi se morale na podlagi preglednega mehanizma, ki temelji na objektivnih merilih, omejeno in začasno uporabiti nekatere določbe Uredbe (ES) št. 810/2009, da se okrepi sodelovanje določene tretje države na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa. Komisija bi morala redno, vsaj enkrat letno, oceniti sodelovanje tretjih držav glede ponovnega sprejema in preučiti morebitna uradna obvestila držav članic v zvezi s sodelovanjem s tretjo državo na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa. Komisija bi morala pri svoji oceni, ali tretja država sodeluje v zadostni meri in ali je zato potrebno ukrepanje, upoštevati celotno sodelovanje te tretje države na področju migracij, zlasti na področjih upravljanja meja, preprečevanja in zatiranja tihotapljenja migrantov ter preprečevanja tranzita migrantov brez urejenega statusa prek njenega ozemlja. Kadar Komisija meni, da tretja država ne sodeluje v zadostni meri, ali kadar je z uradnim obvestilom navadne večine držav članic obveščena, da tretja država ne sodeluje v zadostni meri, bi morala Svetu predložiti predlog za sprejetje izvedbenega sklepa, hkrati pa nadaljevati prizadevanja za izboljšanje sodelovanja z zadevno tretjo državo. Poleg tega kadar Komisija glede stopnje sodelovanja tretje države z državami članicami pri ponovnem sprejemu migrantov brez urejenega statusa, ocenjeno na podlagi ustreznih in objektivnih podatkov, meni, da tretja država zadovoljivo sodeluje, bi morala imeti možnost, da Svetu predloži predlog za sprejetje izvedbenega sklepa za prosilce ali kategorije prosilcev, ki so državljani te tretje države in ki zaprosijo za vizum na ozemlju te tretje države, ki zagotavlja eno ali več poenostavitev vizumskega postopka.

(14)

Za zagotovitev, da se ustrezno upoštevajo vsi relevantni dejavniki in možne posledice uporabe ukrepov za izboljšanje sodelovanja tretje države na področju ponovnega sprejema, glede na posebej občutljivo politično naravo takšnih ukrepov in njihove horizontalne posledice za države članice in samo Unijo, zlasti za njihove zunanje odnose in celotno delovanje schengenskega območja, bi bilo treba na Svet, ki deluje na predlog Komisije, prenesti izvedbena pooblastila. S podelitvijo takih izvedbenih pooblastil Svetu se ustrezno upošteva morebitna politično občutljiva narava izvajanja ukrepov za okrepitev sodelovanja tretjih držav na področju ponovnega sprejema, ob upoštevanju sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov, ki so jih države članice sklenile s tretjimi državami.

(15)

Prosilci, ki se jim zavrne izdaja vizuma, bi morali imeti možnost pritožbe. Uradno obvestilo o zavrnitvi bi moralo vključevati podrobne informacije o razlogih za zavrnitev in o pritožbenem postopku. V pritožbenem postopku bi bilo treba prosilcem dati dostop do vseh ustreznih informacij za njihov primer, v skladu z nacionalnim pravom.

(16)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice ter upošteva pravice in načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Njen namen je zlasti zagotoviti dosledno spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov, pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravic otroka, ter zaščito ranljivih oseb.

(17)

Schengensko sodelovanje na lokalni ravni je bistvenega pomena za usklajeno uporabo skupne vizumske politike in pravilno oceno migracijskega in varnostnega tveganja. Znotraj tega sodelovanja bi morale države članice oceniti operativno uporabo posebnih določb glede na lokalne razmere in migracijsko tveganje. Delegacije Unije bi morale koordinirati sodelovanje in izmenjave med konzulati na posameznih lokacijah.

(18)

Države članice bi morale pozorno in redno spremljati delovanje zunanjih ponudnikov storitev, da bi zagotovili skladnost s pravnim instrumentom, ki ureja naloge, ki so jim zaupane. Države članice bi morale Komisiji letno poročati o sodelovanju z zunanjimi ponudniki storitev in njihovem spremljanju. Države članice bi morale zagotoviti, da celoten postopek za obravnavo vlog in sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev spremlja osebje na delu v tujini.

(19)

Treba bi bilo sprejeti prilagodljiva pravila, ki bi državam članicam omogočala, da optimizirajo souporabo virov in povečajo konzularno pokritost. Sodelovanje med državami članicami (schengenski vizumski centri) bi lahko potekalo v kakršni koli obliki, prilagojeni lokalnim razmeram, da bi se povečala zemljepisna konzularna pokritost, zmanjšali stroški držav članic, povečala prepoznavnost Unije in izboljšale storitve, ki so na voljo prosilcem.

(20)

Sistemi za elektronsko oddajo vlog so pomembno orodje za lajšanje postopkov za oddajo vlog. V prihodnosti bi bilo treba oblikovati skupno rešitev s ciljem digitalizacije, s čimer bi v celoti izkoristili nedavni pravni razvoj in tehnološke dosežke, da bi omogočili spletno oddajo vlog, kar bi razbremenilo prosilce in privabilo na schengensko območje več obiskovalcev. Enostavna in racionalizirana postopkovna jamstva bi se morala okrepiti in enotno izvajati. Poleg tega bi se razgovori, kadar mogoče, lahko vodili z uporabo sodobnih digitalnih orodij in sredstev za komunikacijo na daljavo, kot so glasovni ali video klici prek interneta. Med postopkom bi se morale spoštovati temeljne pravice prosilcev.

(21)

Da se zagotovi možnost za spremembo višine vizumskih taks, določene v tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s spremembo te uredbe glede zneska vizumskih taks. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(22)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Uredbe (ES) št. 810/2009, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(23)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(24)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES ne sodeluje (7); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(25)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES ne sodeluje (8); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(26)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (10).

(27)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (12).

(28)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu, sklenjenim med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (13), ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (14).

(29)

Ta uredba za Ciper predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(30)

Ta uredba za Bolgarijo in Romunijo predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005.

(31)

Ta uredba za Hrvaško predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravni redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011.

(32)

Uredbo (ES) št. 810/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 810/2009 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Ta uredba določa postopke in pogoje za izdajo vizumov za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„4.   Države članice morajo pri uporabi te uredbe ravnati popolnoma skladno s pravom Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu s splošnimi načeli prava Unije se odločitve o vlogah na podlagi te uredbe sprejmejo za vsak primer posebej.“;

(2)

člen 2 se spremeni:

(a)

v točki 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

načrtovanega bivanja na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, ali“;

(b)

točka 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.

‚priznana potna listina‘ pomeni potno listino, ki jo ena ali več držav članic priznava za namen prehoda zunanjih meja in pritrditve vizumov na podlagi Sklepa št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(*1)  Sklep št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o seznamu potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum, ter o vzpostavitvi mehanizma za pripravo tega seznama (UL L 287, 4.11.2011, str. 9).“;"

(c)

dodata se naslednji točki:

„12.

‚pomorščak‘ pomeni vsako osebo, ki je zaposlena, najeta ali dela v kakršni koli vlogi na ladji v pomorskem prometu ali ladji, ki pluje v mednarodnih celinskih vodah;

13.

‚elektronski podpis‘ pomeni elektronski podpis, kakor je opredeljen v točki 10 člena 3 Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*2).

(*2)  Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).“;"

(3)

v členu 3(5) se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

„(b)

državljane tretjih držav, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala država članica, ki ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ali država članica, ki še ne uporablja določb schengenskega pravnega reda v celoti, ali državljane tretjih držav, ki imajo eno od veljavnih dovoljenj za prebivanje iz Priloge V, ki so ga izdale Andora, Kanada, Japonska, San Marino ali Združene države Amerike, ki jamčijo za brezpogojni ponovni sprejem imetnika, ali imajo veljavno dovoljenje za prebivanje v eni ali več čezmorskih državah ali ozemljih Kraljevine Nizozemske (Aruba, Curaçao, Sveti Martin, Bonaire, Sveti Evstahij in Saba);

(c)

državljane tretjih držav, ki imajo veljavni vizum za državo članico, ki ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ali za državo članico, ki še ne uporablja določb schengenskega pravnega reda v celoti, ali za državo, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ali za Kanado, Japonsko ali Združene države Amerike, ali za imetnike, ki imajo veljavni vizum za eno ali več čezmorskih držav ali ozemelj Kraljevine Nizozemske (Aruba, Curaçao, Sveti Martin, Bonaire, Sveti Evstahij in Saba), kadar potujejo v državo, ki je izdala vizum, ali v katero koli drugo tretjo državo, ali kadar se po uporabi vizuma vračajo iz države, ki je izdala vizum;“;

(4)

v členu 4 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko države članice odločijo, da vloge obravnavajo in o njih odločajo centralni organi. Države članice zagotovijo, da so ti organi dovolj dobro seznanjeni z lokalnimi razmerami v državi, v kateri je vloga oddana, da lahko ocenijo migracijska in varnostna tveganja, ter imajo zadostno znanje jezika, da lahko analizirajo dokumente ter da po potrebi zagotovijo sodelovanje konzulatov za izvedbo dodatnih obravnav in razgovorov.“;

(5)

v členu 5(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

država članica, katere ozemlje je glede na dolžino bivanja, šteto v dnevih, ali glede namena bivanja glavni cilj potovanja oziroma potovanj, če ima prosilec več kot en cilj, ali če naj bi v obdobju dveh mesecev večkrat obiskal njeno ozemlje, ali“;

(6)

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Država članica se lahko strinja, da zastopa drugo državo članico, ki je pristojna v skladu s členom 5, in v imenu te države članice obravnava in odloča o vlogah. Poleg tega lahko država članica v omejenem obsegu zastopa drugo državo članico samo za sprejem vlog in zajem biometričnih identifikatorjev.“;

(b)

odstavek 2 se črta;

(c)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   Kadar je zastopanje omejeno v skladu z drugim stavkom odstavka 1, je treba pri zbiranju podatkov in njihovem prenosu v zastopano državo članico spoštovati ustrezna pravila o varstvu in varnosti podatkov.

4.   Država članica zastopnica in zastopana država članica določita dvostranski sporazum. V tem sporazumu se:

(a)

določijo trajanje zastopanja, če je samo začasno, in postopki za njegovo prenehanje;

(b)

lahko opredelijo, zlasti kadar ima zastopana država članica konzulat v zadevni tretji državi, določbe o zagotovitvi prostorov in osebja ter finančni prispevki zastopane države članice.“;

(d)

odstavka 7 in 8 se nadomestita z naslednjim:

„7.   Zastopana država članica Komisijo uradno obvesti o novih sporazumih o zastopanju ali prenehanju teh sporazumov najpozneje 20 koledarskih dni pred začetkom njihove veljavnosti ali njihovim prenehanjem, razen v primerih višje sile.

8.   Konzulat države članice zastopnice obenem, ko se izda uradno obvestilo iz odstavka 7, obvesti konzulate drugih držav članic ter delegacijo Unije v zadevni sodni pristojnosti o sporazumih o zastopanju ali njihovem prenehanju.“;

(e)

dodata se naslednja odstavka:

„10.   Če država članica ni prisotna niti zastopana v tretji državi, v kateri prosilec oddaja vlogo, si ta država članica prizadeva sodelovati z zunanjim ponudnikom storitev, v skladu s členom 43, v tej tretji državi.

11.   Kadar se konzulat države članice na določeni lokaciji sooči s tehničnimi težavami zaradi dolgotrajne višje sile, ta država članica poišče drugo državo članico, da jo začasno zastopa na tej lokaciji za vse ali nekatere kategorije prosilcev.“;

(7)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Vloge se oddajo največ šest mesecev pred začetkom načrtovanega potovanja pomorščaki, ki opravljajo svoje naloge, pa svoje vloge oddajo največ devet mesecev pred začetkom načrtovanega potovanja in praviloma najmanj 15 koledarskih dni pred začetkom načrtovanega potovanja. V upravičenih posameznih nujnih primerih konzulat ali centralni organi lahko dovolijo oddajo vlog pozneje kot 15 koledarskih dni pred začetkom načrtovanega potovanja.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Brez poseganja v člen 13 vloge lahko oddajo:

(a)

prosilec;

(b)

pooblaščeni komercialni posrednik;

(c)

poklicno, kulturno, športno ali izobraževalno združenje oziroma institucija v imenu svojih članov.“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„5.   Od prosilca se ne sme zahtevati, da se zaradi oddaje vloge osebno zglasi na več kot enem mestu.“;

(8)

člen 10 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Prosilci vlogo oddajo osebno zaradi odvzema prstnih odtisov v skladu s členom 13(2) in (3) ter točko (b) člena 13(7). Brez poseganja v prvi stavek tega odstavka in v člen 45 lahko prosilci vloge oddajo v elektronski obliki, kadar je ta na voljo.“;

(b)

odstavek 2 se črta;

(9)

člen 11 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Vsak prosilec predloži ročno ali elektronsko izpolnjen obrazec iz Priloge I. Obrazec se podpiše. Lahko se podpiše ročno ali elektronsko, kadar država članica, ki je pristojna za obravnavo vloge in odločanje o njej, priznava elektronski podpis.“;

(b)

vstavita se naslednja odstavka:

„1a.   Kadar prosilec obrazec za vlogo podpiše elektronsko, mora biti elektronski podpis kvalificiran elektronski podpis v smislu točke 12 člena 3 Uredbe (EU) št. 910/2014.

1b.   Vsebina elektronske različice obrazca za vlogo, če je ustrezno, je navedena v Prilogi I.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Obrazec je na voljo vsaj v naslednjih jezikih:

(a)

v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice, za katero se zahteva vizum, ali države članice zastopnice in

(b)

v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države gostiteljice.

Poleg jezika(-ov) iz točke (a) je lahko obrazec na voljo tudi v katerem(-ih) koli drugem(-ih) uradnem(-ih) jeziku(-ih) institucij Unije.“;

(d)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Če uradni jezik(-i) države gostiteljice ni(-so) vključeni v obrazec, mora biti prosilcem ločeno na voljo prevod v ta(-e) jezik(-e).“;

(10)

člen 14 se spremeni:

(a)

odstavki 3 do 5 se nadomestijo z naslednjim:

„3.   Neizčrpen seznam spremnih dokumentov, ki se lahko zahteva od prosilca, da se preveri izpolnjevanje pogojev iz odstavkov 1 in 2, je naveden v Prilogi II.

4.   Države članice lahko zahtevajo, da prosilci predložijo garantno pismo ali dokazilo o zasebni nastanitvi ali oboje z izpolnitvijo obrazca, ki ga sestavi vsaka država članica. Na tem obrazcu se navedejo zlasti:

(a)

ali je to garantno pismo ali dokazilo o zasebni nastanitvi ali oboje;

(b)

ali je sponzor ali oseba, ki vabi, fizična oseba, podjetje ali organizacija;

(c)

osebni in kontaktni podatki sponzorja ali osebe, ki vabi;

(d)

osebni podatki (ime in priimek, datum in kraj rojstva ter državljanstvo) prosilca(-ev);

(e)

naslov nastanitve;

(f)

trajanje in namen bivanja;

(g)

morebitne družinske vezi s sponzorjem ali osebo, ki vabi;

(h)

informacije, ki se zahtevajo na podlagi člena 37(1) Uredbe VIS.

Obrazec se pripravi v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice in vsaj v enem od ostalih uradnih jezikov institucij Unije. Vzorec obrazca se pošlje Komisiji.

5.   Konzulati v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni ocenijo izvajanje pogojev iz odstavka 1, da se upoštevajo lokalne razmere ter migracijska in varnostna tveganja,“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„5a.   Komisija po potrebi zaradi upoštevanja lokalnih razmer, kakor je določeno v členu 48, z izvedbenimi akti sprejme usklajen seznam spremnih dokumentov, ki se uporabljajo v vsaki jurisdikciji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).“;

(c)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Zahteve iz odstavka 1 tega člena se lahko opustijo, če je prosilec konzulatu ali centralnim organom znan po poštenosti in zanesljivosti, zlasti kar se tiče zakonite uporabe prejšnjih vizumov, in ni dvoma, da bo ob prehodu zunanjih meja držav članic izpolnjeval zahteve iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (*3).

(*3)  Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).“;"

(11)

v členu 15(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Prosilci za vizum za večkratni vstop dokažejo, da imajo sklenjeno ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije obdobje prvega načrtovanega potovanja.“;

(12)

člen 16 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Prosilci plačajo vizumsko takso v višini 80 EUR.

2.   Otroci od šestega do dvanajstega leta starosti plačajo vizumsko takso v višini 40 EUR.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Če Svet sprejme izvedbeni sklep na podlagi točke (b) člena 25a(5), se uporablja vizumska taksa 120 EUR ali 160 EUR. Ta odločba ne velja za otroke, mlajše od 12 let.“;

(c)

odstavek 3 se črta;

(d)

v odstavku 4 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

raziskovalci, kot so opredeljeni v točki 2 člena 3 Direktive (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta (*4), ki potujejo zaradi opravljanja znanstvenih raziskav oziroma se udeležujejo znanstvenega seminarja ali konference;

(*4)  Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21).“;"

(e)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Plačila vizumske takse so lahko oproščeni:

(a)

otroci med šestim in 18 letom starosti;

(b)

imetniki diplomatskih in službenih potnih listov;

(c)

udeleženci seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije, stari 25 let ali mlajši.“;

(f)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   V posameznih primerih se znesek vizumske takse, ki se zaračuna, lahko oprosti ali zniža, kadar ta ukrep pomaga spodbujati kulturne ali športne interese, interese na področju zunanje politike, razvojne politike in na drugih področjih ključnega javnega pomena ali iz humanitarnih razlogov ali zaradi mednarodnih obveznosti.“;

(g)

v odstavku 7 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če se vizumska taksa zaračuna v valuti, ki ni euro, se zaračunani znesek vizumske takse v tej valuti določi in redno prilagaja na podlagi referenčnega deviznega tečaja za euro, ki ga določi Evropska centralna banka. Zaračunani znesek se lahko zaokroži navzgor, hkrati pa se zagotovi, da se v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni zaračunavajo podobne vizumske takse.“;

(h)

doda se naslednji odstavek:

„9.   Komisija oceni potrebo po pregledu zneska vizumskih taks, določenih v odstavkih 1, 2 in 2a tega člena, vsaka tri leta, pri čemer upošteva objektivna merila, kot je splošna stopnja inflacije v Uniji, ki jo objavi Eurostat, in tehtano povprečje plač javnih uslužbencev držav članic. Na podlagi te ocene Komisija po potrebi sprejme delegirane akte v skladu s členom 51a v zvezi s spremembo te uredbe glede zneska vizumskih taks.“;

(13)

člen 17 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Zunanji ponudnik storitev lahko v skladu s členom 43 zaračuna pristojbino za storitve.“;

(b)

odstavek 3 se črta;

(c)

vstavijo se naslednji odstavki:

„4a.   Z odstopanjem od odstavka 4 v tretjih državah, kjer pristojna država članica nima konzulata za namen zbiranja vlog in je ne zastopa druga država članica, pristojbina za storitve načeloma ne presega 80 EUR.

4b.   Če znesek iz odstavka 4a ne zadostuje za plačilo celotne storitve, se lahko izjemoma zaračuna višja pristojbina za storitve v višini do 120 EUR. V takšnem primeru zadevna država članica Komisijo uradno obvesti o svoji nameri, da dovoli zaračunavanje višje pristojbine za storitve najpozneje tri mesece pred začetkom njenega izvajanja. V uradnem obvestilu se navedejo razlogi za določitev višine pristojbine za storitve in zlasti se podrobno navedejo stroški, zaradi katerih je določen višji znesek pristojbine.“;

(d)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Zadevna država članica lahko ohrani možnost za vse prosilce, da vloge oddajo neposredno na njenih konzulatih ali na konzulatu države članice, s katero ima sklenjen sporazum o zastopanju v skladu s členom 8.“;

(14)

člen 19 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„1.   Pristojni konzulat ali centralni organi pristojne države članice preverijo, ali:“;

(b)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Če pristojni konzulat ali centralni organi pristojne države članice ugotovijo, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, je vloga dopustna in konzulat ali centralni organi:

ravnajo v skladu s členom 8 Uredbe VIS in

nadaljujejo obravnavo vloge.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Če pristojni konzulat ali centralni organi pristojne države članice ugotovijo, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, vloga ni dopustna in konzulat ali centralni organi brez odlašanja:

vrnejo obrazec in vse dokumente, ki jih je prosilec predložil,

uničijo zbrane biometrične podatke,

povrnejo vizumsko takso in

ne obravnavajo vloge.“;

(d)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Vloga, ki ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1, se lahko, z odstopanjem od odstavka 3, šteje za dopustno iz humanitarnih razlogov, zaradi nacionalnih interesov ali mednarodnih obveznosti.“;

(15)

člen 21 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se spremeni:

(i)

uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„3.   Pri preverjanju, ali prosilec izpolnjuje pogoje za vstop, konzulat ali centralni organi preverijo:“;

(ii)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

da ima prosilec sklenjeno ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki po potrebi krije obdobje načrtovanega bivanja ali, če je zaprosil za vizum za večkratni vstop, obdobje prvega načrtovanega potovanja.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Konzulat ali centralni organi na podlagi trajanja predhodnih in načrtovanih bivanj po potrebi preveri, da prosilec ni presegel najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic, ne glede na morebitna dovoljena bivanja na podlagi nacionalnih vizumov za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje.“;

(c)

v odstavku 6 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„6.   Pri preverjanju vloge za letališki tranzitni vizum konzulat ali centralni organi preverijo zlasti:“;

(d)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   Med obravnavo vloge lahko konzulati ali centralni organi v utemeljenih primerih opravijo razgovor s prosilcem in zahtevajo dodatne dokumente.“;

(16)

člen 22 se spremeni:

(a)

odstavki 1 do 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1.   Zaradi nevarnosti za javni red, notranjo varnost, mednarodne odnose ali javno zdravje lahko država članica zahteva, da se centralni organi drugih držav članic med obravnavo vlog, ki so jih oddali državljani določenih tretjih držav ali določene kategorije teh državljanov, posvetujejo z njenimi centralnimi organi. Tovrstno posvetovanje se ne izvaja v primeru vlog za letališki tranzitni vizum.

2.   Centralni organi, s katerimi poteka posvetovanje, v vsakem primeru odgovorijo čim prej, najpozneje pa v sedmih koledarskih dneh po prejemu zahteve za posvetovanje. Če centralni organi v navedenem roku ne odgovorijo, pomeni, da nimajo razlogov za nasprotovanje izdaji vizuma.

3.   Države članice praviloma uradno obvestijo Komisijo o uvedbi ali umiku zahteve za predhodno posvetovanje najpozneje 25 koledarskih dni pred začetkom veljavnosti ukrepa. Te informacije se sporočijo tudi v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni v zadevni jurisdikciji.“;

(b)

odstavek 5 se črta;

(17)

člen 23 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Ta rok se lahko v posameznih primerih podaljša na največ 45 koledarskih dni, zlasti kadar je treba vlogo dodatno pregledati.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   O vlogi se v utemeljenih posameznih nujnih primerih odloči brez odlašanja.“;

(c)

odstavek 3 se črta;

(d)

odstavek 4 se spremeni:

(i)

vstavi se naslednja točka:

„(ba)

izda letališki tranzitni vizum v skladu s členom 26 ali“;

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

zavrne vizum v skladu s členom 32.“;

(iii)

točka (d) se črta;

(18)

člen 24 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

tretji pododstavek se črta;

(ii)

četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v točko (a) člena 12 obdobje veljavnosti vizuma za enkratni vstop vključuje ‚dopustno prekoračitev roka‘ 15 dni.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Če prosilec izpolnjuje pogoje za vstop iz točke (a) in točk (c) do (e) člena 6(1) Uredbe (EU) 2016/399, se vizumi za večkratni vstop z daljšo veljavnostjo izdajo za naslednja obdobja veljavnosti, razen če bi veljavnost vizuma presegla veljavnosti potne listine:

(a)

za obdobje veljavnosti enega leta, če je prosilec pridobil in zakonito uporabil tri vizume v zadnjih dveh letih;

(b)

za obdobje veljavnosti dveh let, če je prosilec pridobil in zakonito uporabil predhoden vizum za večkratni vstop, veljaven eno leto v zadnjih dveh letih;

(c)

za obdobje veljavnosti petih let, če je prosilec pridobil in zakonito uporabil predhoden vizum za večkratni vstop, veljaven dve leti v zadnjih treh letih.

Letališki tranzitni vizumi in vizumi z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, izdani v skladu s členom 25(1), se ne upoštevajo pri izdajanju vizumov za večkratni vstop.“;

(c)

vstavijo se naslednji odstavki:

„2a.   Z odstopanjem od odstavka 2 se obdobje veljavnosti izdanega vizuma v posameznih primerih lahko skrajša, kadar obstaja upravičen dvom, da bodo pogoji za vstop izpolnjeni za celotno obdobje.

2b.   Z odstopanjem od odstavka 2 konzulati v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni ocenijo, ali je treba pravila o izdaji vizumov za večkratni vstop iz odstavka 2 prilagoditi zaradi upoštevanja lokalnih razmer ter migracijskih in varnostnih tveganj, da bi se sprejeli ugodnejši ali bolj omejevalni predpisi v skladu z odstavkom 2d.

2c.   Brez poseganja v odstavek 2 se lahko vizum za večkratni vstop, z veljavnostjo do pet let, izda prosilcem, ki dokažejo, da morajo pogosto ali redno potovati, ali utemeljijo namero, da bodo pogosto ali redno potovali, če dokažejo svojo poštenost in zanesljivost, zlasti zakonito uporabo prejšnjih vizumov, ekonomski položaj v matični državi in dejansko namero, da zapustijo ozemlje držav članic pred iztekom veljavnosti vizuma, za katerega so zaprosili.

2d.   Komisija po potrebi na podlagi ocene iz odstavka 2b tega člena z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi s pogoji za izdajo vizumov za večkratni vstop iz odstavka 2 tega člena, ki se uporabijo v posamezni jurisdikciji, da bi se upoštevale lokalne razmere, migracijska in varnostna tveganja in splošni odnosi zadevne tretje države z Unijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).“;

(19)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 25a

Sodelovanje na področju ponovnega sprejema

1.   Odvisno od stopnje sodelovanja tretje države z državami članicami pri ponovnem sprejemu migrantov brez urejenega statusa, ocenjene na podlagi ustreznih in objektivnih podatkov, se člen 14(6), člen 16(1), točka (b) člena 16(5), člen 23(1) ter člen 24(2) in (2c) ne uporabljajo za prosilce ali kategorije prosilcev, ki so državljani tretje države, za katero se na podlagi zadevnih in objektivnih podatkov šteje, da ne sodeluje v zadostni meri v skladu s tem členom.

2.   Komisija redno, vsaj enkrat letno, ocenjuje sodelovanje tretjih držav na področju ponovnega sprejema, pri čemer upošteva zlasti naslednje kazalnike:

(a)

število odločb o vrnitvi, izdanih osebam iz zadevne tretje države, ki nezakonito bivajo na ozemlju držav članic;

(b)

število dejanskih prisilnih vrnitev oseb, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi, kot odstotek števila odločb o vrnitvi, izdanih državljanom zadevne tretje države, vključno po potrebi in na podlagi sporazumov o ponovnem sprejemu Unije ali dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu s številom državljanov tretjih držav, ki so potovali prek ozemlja zadevne tretje države;

(c)

za vsako državo članico število prošenj za ponovni sprejem, ki jih je tretja država sprejela, izraženo kot odstotek števila prošenj, ki jih je prejela.

(d)

stopnjo praktičnega sodelovanja glede vračanja v različnih fazah postopka vračanja, kot so:

(i)

pomoč pri identifikaciji oseb, ki nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic, in pri pravočasnem izdajanju potnih listin;

(ii)

sprejemanje evropske potne listine za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali prepustnice Unije;

(iii)

pristanek na ponovni sprejem oseb, ki so v postopku zakonitega vračanja;

(iv)

sprejetje letov in operacij vračanja.

Takšna ocena mora temeljiti na uporabi zanesljivih podatkov, ki jih posredujejo države članice ter institucije, organi, uradi in agencije Unije. Komisija redno, vsaj enkrat letno, poroča Svetu o svoji oceni.

3.   Država članica lahko Komisijo uradno obvesti o večjih in trajnih praktičnih težavah pri sodelovanju s tretjo državo na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa na podlagi enakih kazalnikov, kot so določeni v odstavku 2. Komisija nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet o takšnem uradnem obvestilu.

4.   Komisija v roku enega meseca preuči vsako uradno obvestilo, podano na podlagi odstavka 3. Komisija o rezultatih svoje preučitve obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Kadar Komisija na podlagi analize iz odstavkov 2 in 4 ter upoštevajoč ukrepe, ki jih je sprejela za izboljšanje sodelovanja zadevne tretje države na področju ponovnega sprejema ter splošne odnose Unije s to tretjo državo, vključno na področju migracij, meni, da država ne sodeluje v zadostni meri in da je zato potrebno ukrepanje, ali kadar v 12 mesecih navadna večina držav članic uradno obvesti Komisijo v skladu z odstavkom 3, Komisija nadaljuje prizadevanja za izboljšanje sodelovanja z zadevno tretjo državo in hkrati predloži Svetu predlog za sprejetje:

(a)

izvedbenega sklepa o začasni opustitvi uporabe nekaterih ali vseh naslednjih določb: člena 14(6), točke (b) člena 16(5), člena 23(1) ali člena 24(2) in (2c), za vse državljane zadevne tretje države ali za nekatere kategorije njenih državljanov;

(b)

kadar se po oceni Komisije, ukrepi, ki se uporabljajo v skladu z izvedbenim sklepom iz točke (a) tega odstavka, štejejo za neučinkovite, izvedbenega sklepa, ki postopoma uvaja eno od vizumskih taks iz člena 16(2a) za vse državljane zadevne tretje države ali za določene kategorije njenih državljanov.

6.   Komisija na podlagi kazalnikov iz odstavka 2 redno ocenjuje in poroča, ali je mogoče ugotoviti bistveno in trajno izboljšanje sodelovanja zadevne tretje države na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa, in lahko, ob upoštevanju splošnih odnosov Unije s to tretjo državo, predloži Svetu predlog za razveljavitev ali spremembo izvedbenega sklepa iz odstavka 5.

7.   Najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti izvedbenih sklepov iz odstavka 5 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o napredku, doseženem glede sodelovanja te tretje države pri ponovnem sprejemu.

8.   Kadar na podlagi analize iz odstavka 2 in ob upoštevanju splošnih odnosov Unije z zadevno tretjo državo, zlasti glede sodelovanja na področju ponovnega sprejema, Komisija meni, da zadevna tretja država zadovoljivo sodeluje, lahko Svetu predloži predlog za sprejetje izvedbenega sklepa za prosilce ali kategorije prosilcev, ki so državljani te tretje države in ki zaprosijo za vizum na ozemlju te tretje države, ki zagotavlja eno ali več od naslednjega:

(a)

zmanjšanje vizumske takse iz člena 16(1) na 60 EUR;

(b)

zmanjšanje obdobja, v katerem je treba sprejeti odločitve o vlogi iz člena 23(1), na 10 dni;

(c)

podaljšanje obdobja veljavnosti vizumov za večkratni vstop v skladu s členom 24(2).

Ta izvedbeni sklep se uporablja največ eno leto. Lahko se podaljša.“;

(20)

člen 27 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o izpolnjevanju vizumske nalepke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).

2.   Države članice lahko v oddelek „opombe“ na vizumski nalepki dodajo podatke za svojo državo. Ti podatki ne smejo podvajati obveznih podatkov, določenih po postopku iz odstavka 1.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Vizumska nalepka za vizum za enkratni vstop se lahko ročno izpolni samo v primeru tehničnih težav zaradi višje sile. Ročno izpolnjena vizumska nalepka se ne sme spreminjati.“;

(21)

člen 29 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Vizumska nalepka se pritrdi na potno listino.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o pritrditvi vizumske nalepke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).“;

(22)

člen 31 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Država članica lahko zahteva, da se njeni centralni organi obvestijo o vizumih, ki so jih državljanom določenih tretjih držav ali določenim kategorijam takšnih državljanov izdale druge države članice, razen v primeru letaliških tranzitnih vizumov.

2.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o uvedbi ali umiku zahteve za tovrstne informacije najpozneje 25 koledarskih dni pred začetkom veljavnosti ukrepa. Te informacije se sporočijo tudi v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni v zadevni jurisdikciji.“;

(b)

odstavek 4 se črta;

(23)

člen 32 se spremeni:

(a)

v točki (a) odstavka 1 se vstavi naslednja točka:

„(iia)

prosilec ne upraviči namena in ne izpolni pogojev za načrtovani letališki tranzit;“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Prosilec je o sklepu o zavrnitvi in razlogih za zavrnitev obveščen prek standardnega obrazca iz Priloge VI v jeziku države članice, ki je sprejela končno odločitev o vlogi in še v enem uradnem jeziku institucij Unije.“;

(c)

odstavek 4 se črta.

(24)

člen 36 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se črta;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme operativna navodila za izdajo vizumov na meji pomorščakom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).“;

(25)

v členu 37 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2.   Za shranjevanje vizumskih nalepk in ravnanje z njimi se uporabljajo ustrezni varnostni ukrepi, da se preprečijo goljufije ali izguba. Na vsakem konzulatu se vodi evidenca vizumskih nalepk in se zabeleži, kako je bila vsaka vizumska nalepka uporabljena. Vsaka znatna izguba praznih vizumskih nalepk se sporoči Komisiji.

3.   Konzulati ali centralni organi vodijo arhive vlog v papirni ali elektronski obliki. Vsak posamezen spis vsebuje zadevne informacije, ki po potrebi omogočajo obnovitev razlogov za sprejetje odločitve o vlogi.

Posamezen spis z vlogo se hrani najmanj eno leto od datuma sprejetja odločitve o vlogi, kakor je določeno v členu 23(1) ali v primeru pritožbe do konca postopka pritožbe, odvisno od tega, kaj je daljše. Če je to ustrezno, se posamezni elektronski spisi z vlogo hranijo za obdobje veljavnosti izdanega vizuma.“;

(26)

člen 38 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Sredstva za preverjanje vlog in spremljanje vizumskih postopkov“;

(b)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice v konzulatih namestijo zadostno število ustreznega osebja za opravljanje nalog v zvezi z obravnavo vlog, tako da se javnosti zagotovi razumna in usklajena kakovost storitev.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.   Države članice zagotovijo, da celoten vizumski postopek v konzulatih, vključno z oddajo in obravnavo vlog, tiskanjem vizumskih nalepk in praktičnim sodelovanjem z zunanjimi ponudniki storitev, spremlja osebje na delu v tujini, da se zagotovi celovitost vseh faz postopka.“;

(d)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Centralni organi držav članic zagotovijo ustrezno usposabljanje tako napotenemu osebju kot lokalnemu osebju in so odgovorni, da jim zagotovijo popolne, natančne in posodobljene informacije o ustreznem pravu Unije in nacionalnem pravu.“;

(e)

vstavita se naslednja odstavka:

„3a.   Kadar vloge obravnavajo in o njih odločajo centralni organi, kakor je določeno v členu 4(1a), države članice zagotovijo posebno usposabljanje, da se zagotovi, da ima osebje teh centralnih organov zadostno in posodobljeno znanje o posamezni državi glede lokalnih socialno-gospodarskih razmer ter popolne, natančne in posodobljene informacije o zadevnem pravu Unije in nacionalnem pravu.

3b.   Države članice zagotovijo tudi, da imajo konzulati dovolj ustrezno usposobljenega osebja za pomoč centralnim organom pri obravnavi vlog in odločanju o njih, zlasti z udeležbo na sestankih v okviru lokalnega schengenskega sodelovanja, izmenjavo informacij z drugimi konzulati in lokalnimi oblastmi, z zbiranjem ustreznih informacij na lokalni ravni o migracijskih tveganjih in goljufivih praksah, ter opravljanjem razgovorov in dodatnih pregledov.“;

(f)

doda se naslednji odstavek:

„5.   Države članice zagotovijo, da je v veljavi postopek, ki omogoča prosilcem, da vložijo pritožbo v zvezi z:

(a)

ravnanjem osebja na konzulatih in, kadar je to primerno, zunanjih ponudnikov storitev ali

(b)

postopkom v zvezi z oddajo vloge.

Konzulati ali centralni organi vodijo evidenco pritožb in odgovorov nanje.

Države članice dajo informacije o postopku iz tega odstavka na voljo javnosti.“;

(27)

v členu 39 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2.   Konzularno osebje in osebje centralnih organov pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma spoštuje dostojanstvo ljudi. Vsi sprejeti ukrepi morajo biti sorazmerni s cilji, ki se želijo doseči s takimi ukrepi.

3.   Pri opravljanju svojih nalog konzularno osebje in osebje centralnih organov z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“;

(28)

člen 40 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 40

Konzularna organiziranost in sodelovanje

1.   Vsaka država članica je odgovorna za organizacijo postopkov v zvezi z vlogami.

2.   Države članice:

(a)

svoje konzulate in organe, pristojne za izdajo vizumov na mejnih prehodih, pa tudi urade svojih častnih konzulov, kadar uporabljajo biometrične identifikatorje, opremijo s potrebno opremo za zbiranje biometričnih identifikatorjev v skladu s členom 42;

(b)

sodelujejo z eno ali več drugimi državami članicami na podlagi sporazumov o zastopanju ali katere koli druge oblike konzularnega sodelovanja.

3.   Država članica lahko sodeluje tudi z zunanjim ponudnikom storitev v skladu s členom 43.

4.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o svoji konzularni organiziranosti in konzularnem sodelovanju na vsakem posameznem konzularnem mestu.

5.   Države članice si v primeru prekinitve sodelovanja z drugimi državami članicami prizadevajo zagotoviti neprekinjeno opravljanje celotne storitve.“;

(29)

člen 41 se črta;

(30)

člen 43 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se črta;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Zunanji ponudniki storitev nimajo v nobenih okoliščinah dostopa do VIS. Dostop do VIS ima izključno ustrezno pooblaščeno osebje konzulatov ali centralnih organov.“;

(c)

odstavek 6 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

zagotavljanje splošnih informacij o vizumskih zahtevah v skladu s točkami (a) do (c) člena 47(1) in obrazcev za vloge;“;

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

zbiranje podatkov in vlog (vključno z zbiranjem biometričnih identifikatorjev) in posredovanje vlog konzulatu ali centralnim organom;“;

(iii)

točki (e) in (f) se nadomestita z naslednjim:

„(e)

po potrebi naročanje prosilcev na konzulatu ali v prostorih zunanjega ponudnika storitev;

(f)

zbiranje potnih listin, vključno z uradnim obvestilom o zavrnitvi, če je ustrezno, od konzulata ali centralnih organov ter njihovo vrnitev prosilcu.“;

(d)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.   Pri izbiri zunanjega ponudnika storitev zadevna država članica preveri zanesljivost in solventnost organizacije ali podjetja in zagotovi, da ni navzkrižja interesov. Preverjanje po potrebi zajema pregled potrebnih dovoljenj, vpis v register družb, statute in bančne pogodbe.“;

(e)

odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:

„9.   Države članice so odgovorne za spoštovanje pravil o varstvu osebnih podatkov in zagotovijo, da nadzorni organi držav članic za varstvo podatkov spremljajo zunanje ponudnike storitev na podlagi člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (*5).

(*5)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).“;"

(f)

odstavek 11 se spremeni:

(i)

v prvem pododstavku se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim besedilom:

„(a)

splošnimi informacijami o merilih, pogojih in postopkih za oddajo vloge za izdajo vizuma, kakor je določeno v točkah (a) do (c) člena 47(1), in vsebini obrazcev za vlogo, ki jih zunanji ponudnik storitev zagotovi prosilcem;

(b)

vsemi tehničnimi in organizacijskimi varnostnimi ukrepi, ki so potrebni za varovanje osebnih podatkov pred slučajnim ali nezakonitim uničenjem ali nenamerno izgubo, spremembo, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, zlasti kadar sodelovanje vključuje prenos dokumentov in podatkov konzulatu ali centralnim organom zadevne države članice ali zadevnih držav članic, ter pred vsemi drugimi nezakonitimi načini obravnave osebnih podatkov;“;

(ii)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„V ta namen konzulat(i) ali centralni organi zadevne države članice ali zadevnih držav članic redno in vsaj vsakih devet mesecev izvaja(jo) nenapovedane preglede v prostorih zunanjega ponudnika storitev. Države članice se lahko dogovorijo, da si bodo delile breme tega rednega spremljanja.“;

(g)

vstavi se naslednji odstavek:

„11a.   Države članice vsako leto do 1. februarja Komisiji poročajo o svojem sodelovanju z zunanjimi ponudniki storitev po vsem svetu in njihovem spremljanju, kot je določeno v točki C Priloge X.“;

(31)

člen 44 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 44

Šifriranje in varen prenos podatkov

1.   V primeru sodelovanja med državami članicami, sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev in udeležbe častnih konzulov, zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da so podatki tako pri elektronskem kot tudi pri fizičnem prenosu na elektronskem pomnilniškem mediju v celoti šifrirani.

2.   V tretjih državah, v katerih je prepovedano šifriranje podatkov, ki se prenašajo elektronsko, zadevna(-e) država(-e) članica(-e) ne dovoli(-jo) elektronskega prenosa podatkov.

V takem primeru zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da se elektronski podatki pošiljajo fizično, v celoti šifrirani na elektronskem pomnilniškem mediju prek konzularnega funkcionarja države članice ali – kadar bi bilo treba zaradi takega prenosa sprejeti nesorazmerne ali nerazumne ukrepe – na kakšen drug varen in zanesljiv način, na primer prek priznanih izvajalcev, izkušenih na področju prenosa občutljivih dokumentov in podatkov v zadevni tretji državi.

3.   V vseh primerih se raven varnosti, ki je potrebna za prenos, prilagodi občutljivi naravi podatkov.“;

(32)

člen 45 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Pooblaščene komercialne posrednike je treba redno spremljati z nenapovedanimi pregledi, ki vključujejo osebni ali telefonski razgovor s prosilci, preverjanje potovanj in nastanitev, kadarkoli je potrebno pa tudi preverjanje dokumentacije v zvezi z vračanjem skupin.“;

(b)

v odstavku 5 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vsi konzulati ali centralni organi po potrebi zagotovijo, da je javnost obveščena o seznamu akreditiranih komercialnih posrednikov, s katerimi sodelujejo.“;

(33)

člen 47(1) se spremeni:

(a)

vstavita se naslednji točki:

„(aa)

merila, da se vloga šteje za dopustno, kot je določeno v členu 19(1);

(ab)

da se biometrični podatki načeloma odvzamejo vsakih 59 mesecev, začenši z datumom prvega odvzema;“;

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

kje se lahko predložijo vloge (pristojni konzulat ali zunanji ponudnik storitev);“;

(c)

doda se naslednja točka:

„(j)

informacije o pritožbenem postopku iz člena 38(5).“;

(34)

člen 48 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Konzulati in delegacije Unije v vsaki jurisdikciji sodelujejo med seboj, da se zagotovi usklajena uporaba skupne vizumske politike ob upoštevanju lokalnih razmer.

V ta namen Komisija v skladu s členom 5(3) Sklepa Sveta 2010/427/EU (*6) izda navodila za delegacije Unije, da izvedejo zadevne naloge koordiniranja iz tega člena.

Kadar vloge, oddane v zadevni jurisdikciji, obravnavajo in o njih odločajo centralni organi, kot je določeno v členu 4(1a), države članice zagotovijo aktivno sodelovanje teh centralnih organov v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni. Osebje, ki je vključeno v schengensko sodelovanje na lokalni ravni, mora biti ustrezno usposobljeno in sodelovati pri obravnavi vlog v zadevni jurisdikciji.

(*6)  Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).“;"

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.   Države članice in Komisija zlasti sodelujejo, da:

(a)

pripravijo usklajen seznam spremnih dokumentov, ki jih morajo predložiti prosilci, ob upoštevanju člena 14;

(b)

pripravijo izvajanje na lokalni ravni člena 24(2) o izdaji vizumov za večkratni vstop;

(c)

zagotovijo skupni prevod obrazca za vlogo, kjer je to potrebno;

(d)

oblikujejo seznam potnih listin, ki jih izdaja država gostiteljica, in ga redno posodabljajo;

(e)

sestavijo skupni informacijski list, ki vsebuje informacije iz člena 47(1);

(f)

po potrebi spremljajo izvajanje člena 25a(5) in (6).“;

(c)

odstavek 2 se črta;

(d)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Države članice si v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni izmenjujejo naslednje informacije:

(a)

četrtletne statistične podatke o enotnih vizumih, vizumih z omejeno ozemeljsko veljavnostjo in letaliških tranzitnih vizumih, za katere je bilo zaprošeno, izdanih vizumih in zavrnjenih vizumih;

(b)

informacije glede ocene migracijskega in varnostnega tveganja, zlasti o:

(i)

socialno-ekonomski strukturi države gostiteljice;

(ii)

virih podatkov na lokalni ravni, vključno s podatki o socialnem varstvu, zdravstvenem zavarovanju, davčnih registrih, vstopno-izstopni registraciji;

(iii)

uporabi lažnih, ponarejenih in prenarejenih dokumentov;

(iv)

poteh, ki se uporabljajo za nedovoljeno vodenje ljudi prek meje;

(v)

trendih goljufivega ravnanja;

(vi)

trendih zavrnitve vstopa;

(c)

informacije o sodelovanju z zunanjimi ponudniki storitev in prevoznimi družbami;

(d)

podatke o zavarovalnicah, ki zagotavljajo ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, vključno s preverjanjem vrste kritja in možnimi presežnimi zneski.“;

(e)

v odstavku 5 se drugi pododstavek črta;

(f)

doda se naslednji odstavek:

„7.   V vsaki jurisdikciji se do 31. decembra vsakega leta pripravi letno poročilo. Na podlagi teh poročil Komisija sestavi letno poročilo o stanju pri schengenskem sodelovanju na lokalni ravni, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(35)

člen 50 se črta;

(36)

člen 51 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 51

Navodila za praktično uporabo te uredbe

Komisija z izvedbenimi akti sprejme operativna navodila za praktično uporabo določb te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).“;

(37)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 51a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16(9) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. avgusta 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 16(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (*7).

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 16(9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*7)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

(38)

Člen 52 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 52

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: Vizumski odbor). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*8).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

(*8)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

(39)

Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi;

(40)

Priloga V se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi;

(41)

Priloga VI se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi;

(42)

Priloge VII, VIII in IX se črtajo;

(43)

Priloga X se nadomesti z besedilom iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 2

Spremljanje in ocena

1.   Komisija do 2. avgusta 2022 pripravi oceno uporabe Uredbe (ES) št. 810/2009, kot je bila spremenjena s to uredbo. V okviru te skupne ocene se preučijo rezultati, doseženi glede na zastavljene cilje, in izvajanje določb Uredbe (ES) št. 810/2009, kot je bila spremenjena s to uredbo.

2.   Komisija posreduje oceno iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija na podlagi te ocene po potrebi predlaga ustrezne predloge.

3.   Države članice do 2. maja 2020 Komisiji zagotovijo ustrezne razpoložljive podatke o uporabi potovalnega zdravstvenega zavarovanja iz člena 15 Uredbe (ES) št. 810/2009 s strani imetnikov vizumov med njihovim bivanjem na ozemlju držav članic, ter stroških, ki jih imajo nacionalni organi ali izvajalci zdravstvenih storitev z imetniki vizumov. Na podlagi teh podatkov Komisija najpozneje do 2. novembra 2020 pripravi poročilo ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 3

Začetek veljavnosti

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 2. februarja 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 20. junija 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA


(1)  UL C 440, 6.12.2018, str. 142.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 6. junija 2019.

(3)  Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(5)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(6)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(7)  Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(8)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(9)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(10)  Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(11)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(12)  Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(13)  UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(14)  Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).


PRILOGA I

„PRILOGA I

Usklajen obrazec za vlogo

VLOGA ZA IZDAJO SCHENGENSKEGA VIZUMA

Ta obrazec za vlogo je brezplačen

Image 1  (1)

Družinski člani državljanov EU, EGP ali CH ne izpolnjujejo polj št. 21, 22, 30, 31 in 32 (označena z *).

Polja 1–3 se izpolnijo v skladu s podatki iz potne listine.

1.

Priimek (družinsko ime):

IZPOLNI URADNA OSEBA

Datum vloge:

Številka vloge:

2.

Priimek ob rojstvu (prejšnje družinsko ime (prejšnja družinska imena)):

3.

Ime (imena) (rojstno ime (rojstna imena)):

4.

Datum rojstva (dan–mesec–leto):

5.

Kraj rojstva:

6.

Država rojstva:

7.

Sedanje državljanstvo:

Državljanstvo ob rojstvu, če je bilo drugačno:

Druga državljanstva:

Mesto oddaje vloge:

veleposlaništvo/konzulat

izvajalec storitev

komercialni posrednik

8.

Spol:

☐ moški ☐ ženski

9.

Osebno stanje:

☐ samski ☐ poročen ☐ registrirana partnerska skupnost ☐ živi ločeno ☐ razvezan ☐ vdovec/vdova ☐ drugo (navedite):

mejni prehod (naziv):

drugo:

10.

Oseba s starševskimi pravicami (pri mladoletnih osebah) / zakoniti skrbnik priimek, ime, naslov, če je drugačen od naslova prosilca, in državljanstvo:

Vlogo je sprejel(-a):

11.

Nacionalna identifikacijska številka, če obstaja:

Spremni dokumenti:

potna listina

sredstva za preživljanje

vabilo

12.

Vrsta potne listine:

☐ običajni potni list ☐ diplomatski potni list ☐ službeni potni list ☐ uradni potni list ☐ posebni potni list

☐ druga potna listina (navedite):

13.

Številka potne listine:

14.

Datum izdaje:

15.

Veljavna do:

16.

Izdal (država):

potovalno zdravstveno zavarovanje

Prevozna sredstva

drugo

Odločitev glede vizuma:

zavrnjen

izdan:

A

C

ozemeljsko omejena veljavnost

veljaven:

od:

do:

17.

Po potrebi osebni podatki o družinskem članu, ki je državljan EU, EGP ali CH

Priimek:

Ime (imena):

Datum rojstva (dan-mesec-leto):

Državljanstvo:

Številka potne listine ali osebne izkaznice:

18.

Po potrebi sorodstveno razmerje z državljanom EU, EGP ali CH:

☐ zakonec ☐ otrok ☐ vnuk ☐ vzdrževani prednik

☐ registrirana partnerska skupnost ☐ drugo:

19.

Domači naslov in elektronski naslov prosilca:

Telefonska št.:

20.

Prebivališče v državi, ki ni država sedanjega državljanstva:

☐ Ne

☐ Da Dovoljenje za prebivanje ali enakovreden dokument … št. … Veljavna do ….

*21.

Sedanji poklic:

Število vstopov:

☐ 1 ☐ 2 ☐ večkrat

Število dni:

22.

Naslov in telefonska številka delodajalca. Za študente: naziv in naslov izobraževalne organizacije:

23.

Namen potovanja:

☐ turizem ☐ poslovni obisk ☐ obisk sorodnikov ali prijateljev ☐ kultura ☐ šport ☐ uradni obisk ☐ zdravstveni razlogi ☐ študij ☐ letališki tranzit ☐ drugo (navedite):

24.

Dodatne informacije o namenu bivanja:

25.

Država članica glavnega cilja (in, po potrebi, druge namembne države članice):

26.

Država članica prvega vstopa:

27.

Število zaprošenih vstopov:

☐ en vstop ☐ dva vstopa ☐ večkratni vstop

Predvideni datum prihoda v schengensko območje ob prvem načrtovanem bivanju:

Predvideni datum odhoda s schengenskega območja po prvem načrtovanem bivanju:

28.

Prstni odtisi, odvzeti predhodno za vlogo za schengenski vizum: ☐ ne ☐ da

Datum, če je znan … Številka vizumske nalepke, če je znana …

29.

Dovoljenje za vstop v državo končnega cilja, kadar je potrebno:

Izdal … Velja od … do …

*30.

Priimek in ime osebe (oseb) iz države članice (držav članic), ki vabi (vabijo). Če to ni mogoče, navedite ime hotela (hotelov) ali začasne nastanitve (začasnih nastanitev) v državi članici (državah članicah):

Naslov in elektronski naslov osebe (oseb), ki vabi (vabijo)/hotela (hotelov)/začasne nastanitve (začasnih nastanitev):

Telefonska št.:

*31.

Ime in naslov podjetja/organizacije, ki vabi:

Priimek, ime, naslov, telefonska št., in e-pošta kontaktne osebe v podjetju/organizaciji:

Telefonska št. podjetja/organizacije:

*32.

Stroške potovanja in bivanja med bivanjem prosilca krije:

prosilec sam

sredstva za preživljanje:

gotovina

potovalni čeki

kreditna kartica

vnaprej plačana nastanitev

vnaprej plačan prevoz

drugo (navedite):

porok (gostitelj, podjetje, organizacija) (navedite):

… ☐ iz polja 30 ali 31

… ☐ drugo (navedite):

sredstva za preživljanje

gotovina

nastanitev zagotovljena

kriti vsi stroški v času prebivanja

vnaprej plačan prevoz

drugo (navedite):

 

Zavedam se, da se vizumska taksa ne povrne, če je vizum zavrnjen.

 

V primeru vloge za vizum za večkratni vstop:

Zavedam se, da moram imeti za prvo bivanje in naslednje obiske na območju držav članic ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje.

 

Zavedam in strinjam se: da so podatki, ki se zahtevajo v tem obrazcu za vlogo, moja fotografija in po potrebi odvzem prstnih odtisov obvezni za obravnavo vloge; in da se moji osebni podatki na tej vlogi ter moji prstni odtisi in fotografija pošljejo ustreznim organom držav članic, ki jih obdelajo z namenom, da odločijo o moji vlogi.

Ti podatki in podatki v zvezi z odločitvijo o vlogi ali odločitvijo o razveljavitvi, preklicu ali podaljšanju izdanega vizuma se vnesejo v vizumski informacijski sistem (VIS), kjer se hranijo največ pet let; v tem času so podatki dostopni organom, pristojnim za izdajo vizumov, organom, pristojnim za izvajanje pregledov vizumov na zunanjih mejah in znotraj držav članic, in organom v državah članicah, pristojnim za področje priseljevanja in azila, da preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za zakonit vstop, bivanje in bivališče na ozemlju držav članic, da ugotovijo, kdo so osebe, ki teh pogojev ne izpolnjujejo ali jih ne izpolnjujejo več, da obravnavajo prošnjo za azil in določijo, kdo je pristojen za tako obravnavo. Pod določenimi pogoji so podatki na voljo tudi imenovanim organom držav članic in Europolu za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj. Pristojni organ države članice za obdelavo podatkov je: [(…)].

Seznanjen sem s svojo pravico, da lahko v vsaki državi članici dobim uradno obvestilo o svojih podatkih, vpisanih v VIS, in o državi članici, ki je podatke vnesla, ter zahtevam, da se moji podatki, ki niso točni, popravijo, podatki o meni, ki so zabeleženi nezakonito, pa se izbrišejo. Na mojo izrecno zahtevo me bo organ, ki obravnava mojo vlogo, obvestil o tem, kako lahko uveljavljam pravico, da preverim osebne podatke ter zahtevam, da se netočni podatki spremenijo ali izbrišejo, ter o ustreznih pravnih sredstvih, ki so v zvezi s tem predvidena v nacionalni zakonodaji zadevne države članice. Nacionalni nadzorni organ te države članice [kontaktni podatki: …] bo obravnaval zahteve glede varstva osebnih podatkov.

Izjavljam, da so navedeni podatki po mojem najboljšem vedenju točni in popolni. Zavedam se, da bo zaradi morebitne lažne izjave moja vloga za izdajo vizuma zavrnjena oziroma bo že izdan vizum razveljavljen ter da sem lahko zaradi tega tudi kazensko preganjan skladno z zakonodajo države članice, ki obravnava vlogo.

Zavezujem se, da bom zapustil ozemlje držav članic pred iztekom veljavnosti vizuma, če mi bo ta izdan. Zavedam se, da je posedovanje vizuma samo eden izmed pogojev za vstop na evropsko ozemlje držav članic. Samo dejstvo, da mi je bil vizum izdan, ne pomeni, da imam pravico do odškodnine, če ne bom izpolnjeval ustreznih določb člena 6(1) Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah) in mi bo zaradi tega vstop zavrnjen. Pogoji za vstop bodo znova preverjeni ob vstopu na evropsko ozemlje držav članic.

 

Kraj in datum:

Podpis:

(po potrebi, podpis osebe s starševsko avtoriteto/zakonitega skrbnika):

“.

(1)  Za Norveško, Islandijo, Lihtenštajn in Švico se ne zahteva logotip.


PRILOGA II

„PRILOGA V

SEZNAM DOVOLJENJ ZA PREBIVANJE, KI DAJEJO IMETNIKU PRAVICO DO TRANZITA PREKO LETALIŠČ DRŽAV ČLANIC BREZ LETALIŠKEGA TRANZITNEGA VIZUMA

ANDORA:

autorització temporal (dovoljenje za začasno priselitev – zelene barve),

autorització temporal per a treballadors d'empreses estrangeres (dovoljenje za začasno priselitev za zaposlene tujih podjetij – zelene barve),

autorització residència i treball (dovoljenje za prebivanje in delo – zelene barve),

autorització residència i treball del personal d'ensenyament (dovoljenje za prebivanje in delo za učno osebje – zelene barve),

autorització temporal per estudis o per recerca (dovoljenje za začasno priselitev za namen študij ali raziskav – zelene barve),

autorització temporal en pràctiques formatives (dovoljenje za začasno priselitev za namen pripravništva in usposabljanja – zelene barve),

autorització residència (dovoljenje za prebivanje – zelene barve).

KANADA:

permanent resident (PR) card (dovoljenje za stalno prebivanje),

permanent Resident Travel Document (PRTD) (potna listina za osebo z dovoljenjem za stalno prebivanje).

JAPONSKA:

dovoljenje za prebivanje.

SAN MARINO:

permesso di soggiorno ordinario (veljavnost eno leto, z možnostjo podaljšanja ob izteku veljavnosti),

posebna dovoljenja za prebivanje iz naslednjih razlogov (veljavnost eno leto, z možnostjo podaljšanja ob izteku veljavnosti): obiskovanje univerze, šport, zdravstvena oskrba, verski razlogi, osebe, zaposlene kot zdravstveni tehniki v javnih bolnišnicah, diplomatske funkcije, dovoljenje za mladoletnike, zunajzakonska skupnost, humanitarni razlogi, starševsko dovoljenje,

sezonska in začasna delovna dovoljenja (veljavnost 11 mesecev, z možnostjo podaljšanja ob izteku veljavnosti),

osebna izkaznica za osebe z uradnim prebivališčem ‚residenza‘ v San Marinu (veljavnost 5 let).

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE:

veljavni priseljenski vizum, ki se mu veljavnost ni iztekla; na kraju vstopa se lahko potrdi za eno leto kot začasno dokazilo o stalnem prebivališču, medtem ko je izkaznica I-551 v postopku izdelave,

veljavni dokument Form I-551 (izkaznica o stalnem prebivališču), ki se mu veljavnost ni iztekla; veljaven je lahko do 2 ali 10 let – odvisno od razreda za sprejem; če na izkaznici ni datuma prenehanja veljavnosti, izkaznica velja za potovanja,

veljavni dokument Form I-327 (dovoljenje za vrnitev), ki se mu veljavnost ni iztekla,

veljavni dokument Form I-571 (begunska potna listina, opremljena z zaznamkom ‚tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje‘), ki se mu veljavnost ni iztekla..

“.

PRILOGA III

„PRILOGA VI

Image 2  (1)

STANDARDNI OBRAZEC ZA URADNO OBVEŠČANJE O RAZLOGIH ZA ZAVRNITEV, RAZVELAJVITEV ALI PREKLIC VIZUMA

ZAVRNITEV IZDAJE/RAZVELJAVITEV/PREKLIC VIZUMA

Spoštovana ga./Spoštovani g. …,

… veleposlaništvo/generalni konzulat/konzulat /[drug pristojni organ] v … [v imenu (ime zastopane države članice)];

[drug pristojni organ] …;

organi, pristojni za kontrolo oseb, v/na …

je/so

obravnaval(-i) vašo vlogo;

obravnaval(-i) vaš vizum številka: …, izdan: … [dan/mesec/leto].

Izdaja vizuma je bila zavrnjena.

Vizum je bil razveljavljen.

Vizum je bil preklican.

Odločitev je bila sprejeta na podlagi naslednjih razlogov:

1.

predložena je lažna/ponarejena/prenarejena potna listina

2.

utemeljitev namena in pogojev nameravanega bivanja ni bila predložena

3.

niste predložili dokazil o zadostnih sredstvih za preživljanje, tako za čas nameravanega bivanja kot za vrnitev v matično državo ali državo prebivališča ali za tranzit v tretjo državo, v katero boste nedvomno sprejeti

4.

niste predložili dokazil, da ste sposobni zakonito pridobiti zadostna sredstva za preživljanje, tako za čas nameravanega bivanja kot za vrnitev v matično državo ali državo prebivališča ali za tranzit v tretjo državo, v katero boste nedvomno sprejeti

5.

ste v zadnjem 180-dnevnem obdobju že 90 dni bivali na ozemlju držav članic na podlagi enotnega vizuma ali vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo

6.

v schengenskem informacijskem sistemu (SIS) je ukrep za zavrnitev vstopa, ki ga je vnesla … (navedba države članice)

7.

ena ali več držav članic meni, da predstavljate nevarnost za javni red ali notranjo varnost

8.

ena ali več držav članic meni, da predstavljate grožnjo javnemu zdravju, kot je opredeljena v točki 21 člena 2 Uredbe (EU) št. 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah)

9.

ena ali več držav članic meni, da predstavljate nevarnost za njene/njihove mednarodne odnose

10.

predložene informacije o utemeljitvi namena in izpolnitvi pogojev nameravanega bivanja niso bile zanesljive

11.

obstaja upravičen dvom o zanesljivosti navedb glede … (navedite)

12.

obstaja upravičen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti predloženih spremnih dokumentov ali o resničnosti njihove vsebine

13.

obstaja upravičen dvom glede vaše namere, da boste zapustili ozemlje držav članic pred iztekom veljavnosti vizuma

14.

zadostno dokazilo, da niste mogli zaprositi za vizum vnaprej, kar bi opravičilo vlogo za izdajo vizuma na mejnem prehodu, ni bilo predloženo

15.

namen in pogoji načrtovanega letališkega tranzita niso bili utemeljeni

16.

niste predloži dokazila, da imate ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje

17.

za preklic vizuma je zaprosil imetnik vizuma (2)

Dodatne opombe:

Zoper odločitev o zavrnitvi izdaje/razveljavitvi/preklicu vizuma imate možnost vložiti pritožbo.

Pravila glede pritožb zoper odločitev o zavrnitvi izdaje/razveljavitvi/preklicu vizuma so določena v: (sklic na nacionalno zakonodajo):

Pristojni organ, pri katerem se lahko vloži pritožba: (kontaktni podatki):

Informacije o ustreznem postopku so na voljo pri: (kontaktni podatki):

Pritožbo je treba vložiti v: (navedba roka):

Datum in žig veleposlaništva/generalnega konzulata/konzulata/organa, pristojnega za kontrolo oseb/drugega pristojnega organa:

Podpis zadevne osebe (3): ….

“.

(1)  Za Norveško, Islandijo, Lihtenštajn in Švico se logotip ne zahteva.

(2)  Preklic vizuma iz tega razloga ne daje pravice do pritožbe.

(3)  Če to zahteva nacionalno pravo.


PRILOGA IV

„PRILOGA X

SEZNAM MINIMALNIH ZAHTEV, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V PRAVNI INSTRUMENT V PRIMERU SODELOVANJA Z ZUNANJIMI PONUDNIKI STORITEV

A.

Pravni instrument:

(a)

našteva naloge, ki jih mora opraviti zunanji ponudnik storitev v skladu s členom 43(6) te uredbe;

(b)

opredeljuje lokacije, na katerih bo deloval zunanji ponudnik, in to, katerim konzulatom odgovarja posamezni zajemni center;

(c)

našteva storitve, ki jih krije obvezna pristojbina za storitve;

(d)

zunanjemu ponudniku storitev nalaga, da mora javnost jasno obvestiti, da se neobvezne storitve krijejo z drugimi taksami.

B.

Zunanji ponudnik storitev pri izvajanju svojih dejavnosti glede varstva podatkov:

(a)

ob vsakem času preprečuje nepooblaščeno branje, prepisovanje, spreminjanje ali brisanje podatkov, zlasti med njihovim pošiljanjem konzulatu države(-av) članice(-ic), pristojne(-ih) za obdelavo vloge;

(b)

v skladu z navodili zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic) pošlje podatke:

elektronsko v šifrirani obliki ali

fizično, na varen način;

(c)

pošlje podatke čim prej:

v primeru fizičnega prenosa podatkov vsaj enkrat na teden,

v primeru elektronskega prenosa šifriranih podatkov najpozneje ob koncu dneva, ko so bili zbrani;

(d)

zagotovi ustrezna sredstva za sledenje posameznim spisom z vlogo na poti na konzulat in z njega;

(e)

podatke izbriše najpozneje sedem dni po njihovem prenosu in zagotovi, da se za namene dogovora o terminu obiska le priimek in ime ter kontaktni naslov prosilca in številka potnega lista hranijo do vrnitve potnega lista prosilcu, nato pa izbrišejo v petih dneh;

(f)

zagotovi vse tehnične in organizacijske varnostne ukrepe, ki so potrebni, da se osebni podatki zaščitijo pred nenamernim ali nezakonitim uničenjem ali nenamerno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, zlasti kadar sodelovanje vključuje pošiljanje dokumentov in podatkov konzulatu zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic), ter pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelave osebnih podatkov;

(g)

obdeluje podatke le za namene obdelave osebnih podatkov prosilcev v imenu zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic);

(h)

uporablja standarde o varstvu podatkov, ki so najmanj enakovredni standardom iz Uredbe (EU) 2016/679;

(i)

prosilcem priskrbi informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 37 Uredbe VIS.

C.

Zunanji izvajalec storitev pri izvajanju svojih dejavnosti glede ravnanja zaposlenih:

(a)

zagotovi, da so njegovi zaposleni ustrezno usposobljeni;

(b)

zagotovi, da njegovi zaposleni pri opravljanju nalog:

prosilce sprejemajo vljudno,

spoštujejo človekovo dostojanstvo in integriteto prosilcev ter ne diskriminirajo oseb na podlagi njihovega spola, rasnega ali narodnostnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti in

spoštujejo pravila o zaupnosti; ta pravila veljajo tudi po tem, ko uslužbenci zapustijo delovno mesto, ali po začasni prekinitvi ali prenehanju pravnega instrumenta;

(c)

poskrbi za identifikacijo zaposlenih, ki delajo za zunanjega izvajalca storitev, ob vsakem času;

(d)

dokaže, da njegovi zaposleni nimajo kazenske evidence ter da imajo zahtevano strokovno znanje in izkušnje.

D.

Zunanji izvajalec storitev pri preverjanju izvajanja svoje dejavnosti:

(a)

zagotovi, da imajo uslužbenci, ki ji pooblasti(-jo) zadevna(-e) država(-e) članica(-e), dostop do njegovih prostorov ob vsakem času brez predhodnega obvestila, zlasti za namene pregleda;

(b)

za namene pregleda zagotovi možnost dostopa na daljavo do sistema naročanja prosilcev;

(c)

zagotovi uporabo ustreznih metod spremljanja (npr. izpraševanje prosilcev, spletna kamera);

(d)

nacionalnim organom držav članic za varstvo podatkov zagotovi dostop do dokazil o izpolnjevanju zahtev v zvezi z varstvom podatkov, vključno z obveznostjo poročanja, zunanjimi revizijami in rednimi pregledi;

(e)

zadevni(-m) državi(-am) članici(-am) nemudoma pisno poroča o vsakršnih kršitvah varnosti ali pritožbah prosilcev glede zlorabe podatkov ali nepooblaščenega dostopa do njih ter z njo (njimi) sodeluje pri iskanju rešitve, da bi prosilci, ki so se pritožili, dobili hiter odgovor s pojasnili.

E.

Zunanji izvajalec storitev upošteva naslednje splošne zahteve:

(a)

dela v skladu z navodili države(-av) članice(-ic), pristojne(-ih) za obravnavo vloge;

(b)

sprejme ustrezne protikorupcijske ukrepe (npr. ustrezno plačilo zaposlenih, sodelovanje pri izbiri uslužbencev, ki se zaposlijo za določeno nalogo, pravilo dvojnega preverjanja, načelo rotacije);

(c)

v celoti spoštuje določbe pravnega instrumenta, ki vsebuje klavzulo o začasni prekinitvi ali prenehanju, zlasti v primeru kršitve veljavnih pravil, in revizijsko klavzulo, s katero se zagotovi, da pravni instrument odraža najboljšo prakso.

“.

Top