3.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 146/8

(1)

V zadnjih letih je izziv, ki ga predstavljajo davčne goljufije in davčne utaje, znatno večji, v Uniji in na globalni ravni pa zbuja veliko zaskrbljenost. S tega vidika je avtomatična izmenjava informacij pomembno orodje: Komisija je v svojem sporočilu z dne 6. decembra 2012, ki določa akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, poudarila potrebo po odločnem spodbujanju avtomatične izmenjave informacij kot prihodnjega evropskega in mednarodnega standarda preglednosti in izmenjave davčnih informacij. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 22. maja 2013 pozval k razširitvi avtomatične izmenjave informacij na ravni Unije in na svetovni ravni, da bi preprečili davčne goljufije, davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje.

(2)

Mednarodne skupine podjetij so dejavne v različnih državah, zato lahko uporabijo prakse agresivnega davčnega načrtovanja, ki domačim podjetjem niso na voljo. Kadar Mednarodne skupine podjetij uporabljajo tovrstne prakse, to običajno prizadene predvsem popolnoma domača podjetja – navadno mala in srednja podjetja (MSP), saj je njihova davčna obremenitev višja od obremenitve takšnih skupin. Po drugi strani pa lahko vse države članice utrpijo izgubo prihodkov in obstaja nevarnost, da se med državami razvije konkurenca glede privabljanja Mednarodnih skupin podjetij tako, da se jim ponudijo dodatne davčne ugodnosti.

(3)

Davčni organi držav članic potrebujejo celovite in ustrezne informacije o strukturi, politiki transfernih cen in notranjih transakcijah Mednarodnih skupin podjetij znotraj in zunaj Unije. Na podlagi teh informacij se bodo davčni organi lahko odzvali na škodljive davčne prakse s spremembami zakonodaje ali z ustreznimi ocenami tveganja in davčnim nadzorom ter ugotovili, ali so družbe uporabljale prakse, s katerimi so umetno prenesle znatne zneske dohodkov v okolja z davčnimi ugodnostmi.

(4)

Večja preglednost v odnosu do davčnih organov bi Mednarodne skupine podjetij lahko spodbudila, da bi opustile nekatere prakse in plačale pravičen delež davka v državi, v kateri so dobiček ustvarile. Večja preglednost za Mednarodne skupine podjetij je zato bistveni element preprečevanja zniževanja davčne osnove in preusmerjanja dobička.

(5)

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic o Kodeksu ravnanja v zvezi z dokumentacijo za transferne cene za povezana podjetja v Evropski uniji (EU TPD) (3) Mednarodnim skupinam podjetij v Uniji že zagotavlja način, na katerega lahko davčnim organom predložijo informacije o globalnem poslovanju in politikah glede transfernih cen (v nadaljnjem besedilu: splošna dokumentacija; masterfile) ter informacije o dejanskih transakcijah lokalnega subjekta (v nadaljnjem besedilu: lokalna dokumentacija; local file). Vendar pa EU TPD trenutno ne vsebuje nobenega mehanizma za predložitev poročil po državah.

(6)

Mednarodne skupine podjetij bi morale v poročilu po državah vsako leto in za vsako davčno jurisdikcijo, v kateri poslujejo, navesti višino prihodkov, dobiček pred davkom od dohodkov ter plačani in obračunani davek od dohodkov. Mednarodne skupine podjetij bi morale navesti tudi število zaposlenih, izkazani kapital, nerazporejeni dobiček in opredmetena sredstva v vsaki davčni jurisdikciji. Poleg tega bi morale Mednarodne skupine podjetij opredeliti vse subjekte znotraj skupine, ki poslujejo v posameznih davčnih jurisdikcijah, in navesti poslovne dejavnosti, s katerimi se posamezni subjekti ukvarjajo.

(7)

Da bi izboljšali učinkovito porabo javnih sredstev in zmanjšali upravno breme za Mednarodne skupine podjetij, bi morala obveznost poročanja veljati le za Mednarodne skupine podjetij, katerih letni konsolidirani prihodki presegajo določen znesek. Ta direktiva bi morala zagotoviti, da se po vsej Uniji zbirajo enake informacije in se pravočasno posredujejo davčnim upravam.

(8)

Za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga mora Unija zagotoviti pošteno konkurenco med Mednarodnimi skupinami podjetij znotraj Unije in tistimi zunaj Unije, katerih eden ali več subjektov se nahaja v Uniji. Obveznost poročanja bi morala veljati za obe vrsti skupin. Vendar pa bi države članice morale imeti možnost, da zaradi zagotovitve neoviranega prehoda za eno leto odložijo obveznost poročanja za Subjekte v sestavi, ki so rezidenti v državi članici in niso Krovni matični subjekt ali Nadomestni matični subjekt Mednarodne skupine podjetij.

(9)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in zagotoviti izvajanje teh kazni. Čeprav izbira kazni ostaja v pristojnosti držav članic, bi predpisane kazni morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(10)

Da bi zagotovili pravilno delovanje notranjega trga, je treba zagotoviti, da države članice sprejmejo usklajena pravila o obveznostih glede preglednosti Mednarodnih skupin podjetij.

(11)

Glede izmenjave informacij med državami članicami Direktiva Sveta 2011/16/EU (4) že zagotavlja obvezno avtomatično izmenjavo informacij na številnih področjih.

(12)

Obvezna avtomatična izmenjava poročil po državah med državami članicami bi morala v vsakem primeru vključevati sporočanje opredeljenega niza osnovnih informacij, ki bi bil na voljo tistim državam članicam, v katerih je na podlagi informacij iz poročila po državah eden ali več subjektov Mednarodne skupine podjetij bodisi rezident za davčne namene ali zvezan k plačilu davka v zvezi z dejavnostjo, ki se opravlja prek stalne poslovne enote takšne skupine.

(13)

Da bi čim bolj zmanjšali stroške in upravno breme za davčne uprave in Mednarodne skupine podjetij, je treba zagotoviti pravila, ki so v skladu s spremembami na mednarodni ravni in pozitivno prispevajo k njihovemu izvajanju. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) je 19. julija 2013 objavila Akcijski načrt za preprečevanje zniževanja davčne osnove in preusmerjanja dobička (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt proti BEPS), ki je pomembna pobuda za spremembo veljavnih mednarodnih davčnih pravil. OECD je 5. oktobra 2015 predstavila končna poročila, ki so jih odobrili finančni ministri skupine G20. Na zasedanju 15. in 16. novembra 2015 so sveženj ukrepov OECD podprli tudi voditelji držav skupine G20.

(14)

Rezultat dela v zvezi z ukrepom 13 iz akcijskega načrta proti BEPS je bil niz standardov za zagotavljanje informacij, namenjen Mednarodnim skupinam podjetij, vključno s splošno dokumentacijo, lokalno dokumentacijo in poročilom po državah. Zato je pri oblikovanju pravil za sestavljanje poročil po državah primerno upoštevati standarde OECD.

(15)

Če Subjekt v sestavi ne more prejeti ali pridobiti vseh informacij, potrebnih za izpolnitev zahteve glede poročanja na podlagi te direktive, bi države članice lahko to obravnavale kot indic, da morajo za zadevno Mednarodno skupino podjetij oceniti pomembna tveganja, povezana s transfernimi cenami, in druga tveganja, povezana z zniževanjem davčne osnove in preusmerjanjem dobička.

(16)

Kadar ena država članica ugotovi, da druga država članica dosledno ne zagotavlja avtomatično poročil po državah, bi si morala prizadevati za posvet z navedeno državo članico.

(17)

Pri ukrepih Unije na področju poročanja po državah bi bilo treba še naprej upoštevati zlasti prihodnji razvoj na ravni OECD. Pri izvajanju te direktive bi morale države članice uporabiti končno poročilo iz leta 2015 o ukrepu 13 iz akcijskega načrta OECD in skupine G20 o zniževanju davčne osnove in preusmerjanju dobička, in sicer kot vir ponazoritve ali razlage za to direktivo in da bi se tako zagotovila dosledna uporaba v vseh državah članicah.

(18)

Opredeliti je treba jezikovne zahteve za izmenjavo informacij iz poročila po državah med državami članicami. Poleg tega je treba sprejeti praktične ureditve, potrebne za posodobitev skupnega komunikacijskega omrežja, opredeljenega v točki 13 člena 3 Direktive 2011/16/EU (v nadaljnjem besedilu: omrežje CCN). Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje člena 20(6) in člena 21(6) Direktive 2011/16/EU, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(19)

Da bi izboljšali učinkovito rabo virov, olajšali izmenjavo informacij in se izognili temu, da bi morala vsaka država izvesti podobne prilagoditve svojih sistemov, bi morala izmenjava informacij potekati prek omrežja CCN. Komisija bi morala v skladu s postopkom iz člena 26(2) Direktive 2011/16/EU sprejeti praktične ureditve, potrebne za posodobitev sistema.

(20)

Področje uporabe obvezne izmenjave informacij bi bilo zato treba razširiti tako, da bi vključevalo avtomatično izmenjavo informacij iz poročil po državah.

(21)

V letnem poročilu držav članic Komisiji na podlagi člena 23 Direktive 2011/16/EU bi moral biti naveden obseg lokalne dokumentacije v skladu s členom 8aa navedene direktive in točko 1 oddelka II Priloge III k njej, kakor tudi seznam vseh jurisdikcij, katerih rezidenti so Krovni matični subjekti Subjektov v sestavi s sedežem v Uniji, v katerih pa niso predložili ali izmenjali celovitih poročil.

(22)

Informacije, ki se izmenjajo na podlagi te direktive, ne vodijo v razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti ali poslovnega procesa ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.

(23)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so posebej priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(24)

Ker cilja te direktive, to je učinkovitega upravnega sodelovanja med državami članicami pod pogoji, ki so skladni s pravilnim delovanjem notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi zahtevane enotnosti in učinkovitosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(25)

Direktivo 2011/16/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 3 se točka 9 nadomesti z naslednjim:

2.

v oddelku II poglavja II se vstavi naslednji člen:

„Člen 8aa

Področje uporabe in pogoji obvezne avtomatične izmenjave informacij iz poročila po državah

1.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da od Krovnega matičnega subjekta Mednarodne skupine podjetij, ki je rezident za davčne namene na njenem ozemlju, ali od katerega koli drugega Poročevalca v skladu z oddelkom II Priloge III zahteva, da odda poročilo po državah za Poslovno leto poročanja v 12 mesecih od zadnjega dne Poslovnega leta poročanja Mednarodne skupine podjetij v skladu z oddelkom II Priloge III.

2.   Pristojni organ države članice, ki je prejela poročilo po državah v skladu z odstavkom 1, na podlagi avtomatične izmenjave in v roku iz odstavka 4 posreduje poročilo po državah vsem drugim državam članicam, v katerih je na podlagi informacij iz poročila po državah eden ali več Subjektov v sestavi Mednarodne skupine podjetij Poročevalca bodisi rezident za davčne namene ali zvezan k plačilu davka v zvezi z dejavnostjo, ki se opravlja prek stalne poslovne enote.

3.   Poročilo po državah vsebuje naslednje informacije v zvezi z Mednarodno skupino podjetij:

4.   Informacije se sporočijo v 15 mesecih od zadnjega dne Poslovnega leta Mednarodne skupine podjetij, na katero se nanaša poročilo po državah. Prvo poročilo po državah se sporoči za Poslovno leto Mednarodne skupine podjetij, ki se začne 1. januarja 2016 ali pozneje, in sicer v 18 mesecih od zadnjega dne navedenega Poslovnega leta.“;

3.

v členu 16 se doda naslednji odstavek:

„6.   Ne glede na odstavke 1 do 4 tega člena se informacije, ki se sporočajo med državami članicami na podlagi člena 8aa, uporabljajo za oceno pomembnih tveganj, povezanih z določanjem transfernih cen, in drugih tveganj, povezanih z zniževanjem davčne osnove in preusmerjanjem dobička, vključno za oceno tveganja, da člani Mednarodne skupine podjetij ne ravnajo v skladu z veljavnimi pravili za transferne cene, in, kjer je ustrezno, za ekonomske in statistične analize. Davčni organi države članice, ki prejme informacije, prilagoditev transfernih cen ne smejo utemeljiti na informacijah, izmenjanih na podlagi člena 8aa. Ne glede na navedeno pa ni prepovedano, da se pri davčnem nadzoru informacije, ki si jih države članice sporočajo na podlagi člena 8aa, uporabijo kot osnova za nadaljnje poizvedovanje o ureditvi transfernih cen ali o drugih davčnih zadevah Mednarodne skupine podjetij, posledično pa se lahko izvedejo ustrezne prilagoditve obdavčljivega dohodka Subjekta v sestavi.“;

4.

v členu 20 se doda naslednji odstavek:

„6.   Avtomatična izmenjava informacij iz poročila po državah na podlagi člena 8aa se izvaja z uporabo standardnega obrazca iz preglednic 1, 2 in 3 oddelka III Priloge III. Komisija do 31. decembra 2016 z izvedbenimi akti sprejme jezikovno ureditev za izmenjavo. Ureditev državam članicam ne preprečuje sporočanja informacij iz člena 8aa v katerem koli uradnem in delovnem jeziku Unije. Vendar lahko ta jezikovna ureditev določa, da se ključni elementi takih informacij sporočijo tudi v drugem uradnem jeziku Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).“;

5.

v členu 21 se doda naslednji odstavek:

„6.   Informacije, sporočene na podlagi člena 8aa(2), se pošljejo z elektronskimi sredstvi z uporabo omrežja CCN. Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne praktične ureditve za posodobitev omrežja CCN. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).“;

6.

v členu 23 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Države članice Komisiji sporočijo letno oceno učinkovitosti avtomatične izmenjave informacij iz členov 8, 8a in 8aa ter dosežene praktične rezultate. Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko in pogoje sporočanja za navedene letne ocene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).“;

7.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 25a

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive v zvezi s členom 8aa, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“;

8.

člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za upravno sodelovanje pri obdavčevanju. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(*)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

9.

doda se Priloga III, katere besedilo je navedeno v Prilogi k tej direktivi.