31.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/30

(1)

Svet je 26. oktobra 2004 sprejel Uredbo (ES) št. 2007/2004 (2) o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije („Agencija“).

(2)

Država članica lahko v okoliščinah, ki zahtevajo okrepljeno tehnično in operativno pomoč na njenih zunanjih mejah, in v primeru, če so vključene druge države članice, brez poseganja v člen 64(2) Pogodbe ter v skladu s členoma 7 in 8 Uredbe (ES) št. 2007/2004 Agencijo zaprosi za pomoč v obliki usklajevanja.

(3)

Učinkovito upravljanje zunanjih meja z izvajanjem kontrol in nadzora pripomore k boju proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi ter k preprečevanju kakršnih koli groženj notranji varnosti, javnemu redu, javnemu zdravju in mednarodnim odnosom držav članic. Nadzor meja ni le v interesu države članice, na katere zunanjih mejah se opravlja, temveč tudi v interesu vseh držav članic, ki so odpravile nadzor na svojih notranjih mejah.

(4)

Za nadzor zunanjih meja so odgovorne države članice. Glede na to, da se države članice na zunanjih mejah občasno spopadajo s kriznimi razmerami – zlasti zaradi prihoda velikega števila državljanov tretjih držav, ki poskušajo na točkah zunanjih meja nezakonito vstopiti na ozemlje držav članic –, je morda treba državam članicam pomagati z zagotavljanjem ustreznih in zadostnih virov, zlasti osebja.

(5)

Na evropski ravni se trenutne zmožnosti za zagotavljanje učinkovite praktične pomoči pri izvajanju kontrol oseb na zunanjih mejah in nadzor teh meja ne zdijo zadostne, zlasti kadar se države članice soočajo s prihodom velikega števila državljanov tretjih držav, ki poskušajo na njihovo ozemlje vstopiti nezakonito.

(6)

Država članica bi morala zato imeti možnost zaprositi, da se na njenem ozemlju v okviru Agencije razporedijo skupine za hitro posredovanje na mejah, sestavljene iz posebej usposobljenih strokovnjakov iz drugih držav članic, ki bi za določen čas pomagale njenim nacionalnim mejnim stražam. Razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah bo prispevala k večji solidarnosti in medsebojni pomoči držav članic.

(7)

Razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah, ki je namenjena zagotovitvi pomoči za omejeno obdobje, se izvede v izjemnih in nujnih razmerah. Takšne razmere bi nastale, če bi se država članica soočila z množičnim prihodom državljanov tretjih držav, ki bi poskušali na njeno ozemlje vstopiti nezakonito, kar bi zahtevalo takojšen odziv, razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah pa bi pripomogla k učinkovitemu odgovoru. Skupine za hitro posredovanje na mejah niso namenjene zagotavljanju dolgotrajne pomoči.

(8)

Skupine za hitro posredovanje na mejah bodo odvisne od načrtovanih nalog, razpoložljivosti in pogostosti napotitev. Za zagotovitev učinkovitega delovanja skupin za hitro posredovanje na mejah bi morale države članice zagotoviti ustrezno število pripadnikov mejnih straž („hitra rezerva“), in sicer zlasti v skladu s specializacijo in obsegom njihovih lastnih organizacij mejnih straž. Države članice bi morale pripomoči k večji učinkovitosti te uredbe z oblikovanjem nacionalnih rezervnih skupin strokovnjakov. Agencija bi morala upoštevati razlike v velikosti držav članic in v tehničnih specializacijah njihovih organizacij mejnih straž.

(9)

Iz najboljših praks mnogih držav članic je razvidno, da poznavanje profilov (znanja in spretnosti ter kvalifikacij) razpoložljivih mejnih straž pred razporeditvijo močno pripomore k učinkovitemu načrtovanju in vodenju operacij. Agencija bi zato morala določiti profile in skupno število pripadnikov mejnih straž, ki jih je treba zagotoviti skupinam za hitro posredovanje na mejah.

(10)

Zato bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah, ki bi tako Agenciji kot državam članicam nudil dovolj prožnosti ter zagotavljal visoko raven učinkovitosti in uspešnosti pri izvajanju operacij.

(11)

Agencija bi med drugim morala usklajevati oblikovanje, usposabljanje in razporejanje skupin za hitro posredovanje na mejah. Zato je treba v Uredbi (ES) št. 2007/2004 uvesti nove določbe o vlogi Agencije v zvezi s temi skupinami.

(12)

Če je država članica soočena z množičnim prihodom državljanov tretjih držav, ki poskušajo na njeno ozemlje vstopiti nezakonito, ali kakšnimi drugimi izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje njenih nalog, ji ni treba dati na razpolago svojih pripadnikov nacionalnih mejnih straž.

(13)

Za zagotovitev učinkovitega sodelovanja z nacionalno mejno stražo bi moralo biti članom skupin, ki so razporejeni na ozemlju države članice, ki je zahtevala njihovo pomoč, omogočeno izvajanje nalog v zvezi s kontrolo oseb na zunanjih mejah in nadzorom teh meja.

(14)

Podobno bi bilo treba dodatno izboljšati učinkovitost skupnih operacij, ki jih usklajuje Agencija, in sicer tako, da se gostujočim uradnikom drugih držav članic za določen čas omogoči izvajanje nalog v zvezi s kontrolo oseb na zunanjih mejah in nadzorom teh meja.

(15)

Zato je treba tudi v Uredbo (ES) št. 2007/2004 vključiti nove določbe v zvezi z nalogami in pristojnostmi gostujočih uradnikov, razporejenih v okviru Agencije na ozemlju države članice, ki je zaprosila za razporeditev.

(16)

Ta uredba prispeva k pravilni uporabi Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (3). Člani skupine in gostujoči uradniki med izvajanjem mejnih kontrol in nadzorom meja ne bi smeli diskriminirati oseb zaradi njihovega spola, rasnega ali narodnostnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Vsi ukrepi, ki se izvajajo pri opravljanju njihovih nalog ali izvajanju njihovih pooblastil, so sorazmerni s cilji.

(17)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije. Izvajala naj bi se v skladu z obveznostmi držav članic glede mednarodne zaščite in načela nevračanja.

(18)

To uredbo bi bilo treba izvajati ob doslednem spoštovanju obvez, ki izhajajo iz mednarodnega pomorskega prava, zlasti kar zadeva iskanje in reševanje.

(19)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (4) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v državah članicah pri izvajanju te uredbe.

(20)

Kar zadeva Islandijo in Norveško predstavlja ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki sodi na področje iz člena 1(A) Sklepa Sveta 1999/437/ES (6) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma.

(21)

Kar zadeva Švico pomeni ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodi na področje iz člena 1(A) Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 4(1) sklepov Sveta 2004/849/ES (7) in 2004/860/ES (8).

(22)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča, niti se zanjo ne uporablja. Ker ta uredba pomeni nadgradnjo schengenskega pravnega reda na podlagi določb naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po sprejetju te uredbe odloči, ali bo to uredbo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo ali ne.

(23)

Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (9) ne sodeluje. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri njenem sprejetju, prav tako pa ta zanj ni zavezujoča in se zanj ne uporablja.

(24)

Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (10). Irska zato ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja.

(25)

V tej uredbi določbe člena 6(8) in (9), kolikor se te sklicujejo na dostop do schengenskega informacijskega sistema, predstavljajo nadgradnjo schengenskega pravnega reda ali so z njim kako drugače povezane v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 in člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 –

1.

„Agencija“ pomeni Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije;

2.

„člani skupin“ pomeni pripadnike mejnih straž držav članic, ki sodelujejo v skupinah za hitro posredovanje na mejah in niso iz države članice gostiteljice;

3.

„država članica prosilka“ pomeni državo članico, katere pristojni organi zaprosijo Agencijo za razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah na njenem ozemlju;

4.

„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, na katere ozemlju poteka razporeditev skupine za hitro posredovanje na mejah;

5.

„matična država članica“ pomeni državo članico, katere mejni straži pripada član skupine.

(a)

ime in državljanstvo;

(b)

čin ter

(c)

novejšo digitalno fotografijo.

1.

Člen 1(4) se črta.

2.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 1a

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

3.

V členu 2(1) se doda naslednja točka:

4.

Člen 8(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Agencija lahko nabavi tehnično opremo za kontrolo in nadzor zunanjih meja, ki jo uporabijo njeni izvedenci in v okviru skupin za hitro posredovanje na mejah za čas trajanja njihove razporeditve.“

5.

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 8a

Skupine za hitro posredovanje na mejah

Na zahtevo države članice, ki se sooča z zaskrbljujočim in izjemnim pritiskom, zlasti zaradi prihoda velikega števila državljanov tretjih držav, ki poskušajo na točkah zunanjih meja nezakonito vstopiti na njeno ozemlje, lahko Agencija na ozemlju te države članice prosilki za ustrezno dolgo omejeno obdobje razporedi eno ali več skupin za hitro posredovanje na mejah (v nadaljevanju ‚skupina(-e)’) v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 863/2007.

Člen 8b

Sestava skupin

1.   Države članice v primeru razmer, opisanih v členu 8a, na zahtevo Agencije nemudoma sporočijo število, imena in profile pripadnikov mejne straže iz svoje nacionalne rezerve, ki lahko v petih dneh začnejo sodelovati kot člani skupine. Države članice na zahtevo Agencije zagotovijo pripadnike mejne straže za razporeditev, razen ko se soočajo z izrednimi razmerami, ki bistveno vplivajo na opravljanje njihovih nalog.

2.   Izvršni direktor pri določanju sestave skupine za namene razporeditve upošteva posebne okoliščine, s katerimi se sooča država članica prosilka. Skupina je sestavljena v skladu z operativnim načrtom iz člena 8e.

Člen 8c

Usposabljanje in treningi

Agencija pripadnikom mejne straže, ki so del hitre rezerve iz člena 4(2) Uredbe (ES) št. 863/2007, zagotovi nadaljnje usposabljanje, potrebno za opravljanje njihovih nalog in izvajanje pooblastil, in vodi redne treninge teh pripadnikov mejne straže v skladu z razporedom za nadaljnje usposabljanje in treninge, navedenem v letnem delovnem programu Agencije.

Člen 8d

Postopek za odločanje o razporeditvi skupin

1.   Prošnja za razporeditev skupin, podana v skladu s členom 8a, zajema opis razmer, možne cilje in predvidene potrebe razporeditve. Po potrebi lahko izvršni direktor pošlje strokovnjake Agencije, da ocenijo razmere na zunanjih mejah države članice prosilke.

2.   Izvršni direktor upravni odbor nemudoma obvesti o prošnji države članice za razporeditev skupin.

3.   Pri odločanju o prošnji države članice izvršni direktor upošteva ugotovitve analize tveganja Agencije ter vse druge ustrezne informacije, ki jih je posredovala država članica prosilka ali druga država članica.

4.   Izvršni direktor sprejme odločitev o prošnji za razporeditev skupin v najkrajšem možnem času in najpozneje v petih delovnih dneh od datuma prejema zahteve. Izvršni direktor državo članico prosilko in upravni odbor sočasno obvesti o svoji odločitvi v pisni obliki. V odločitvi so navedeni glavni razlogi zanjo.

5.   Če se izvršni direktor odloči za razporeditev ene ali več skupin, Agencija in država članica prosilka nemudoma pripravita operativni načrt v skladu s členom 8e.

6.   Izvršni direktor takoj po odobritvi operativnega načrta države članice obvesti o zahtevanem številu in profilih pripadnikov mejne straže, ki jih je treba razporediti v skupinah. Te informacije se v pisni obliki pošljejo nacionalnim točkam za stike, vzpostavljenim v skladu s členom 8f, in navede se datum izvršitve razporeditve. Pošlje se jim tudi izvod operativnega načrta.

7.   Če je izvršni direktor odsoten ali zadržan, sprejme odločitve v zvezi z razporeditvijo skupin njegov namestnik.

8.   Države članice na zahtevo Agencije zagotovijo pripadnike mejne straže za razporeditev, razen ko se soočajo z izrednimi razmerami, ki bistveno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog.

9.   Razporeditev skupin se izvrši najpozneje pet delovnih dni po tem, ko se izvršni direktor in država članica prosilka dogovorita o operativnem načrtu.

Člen 8e

Operativni načrt

1.   Izvršni direktor in država članica prosilka se dogovorita o operativnem načrtu, v katerem so navedeni natančni pogoji za razporeditev skupin. Operativni načrt vključuje:

2.   Izvršni direktor in država članica prosilka se morata strinjati glede vseh sprememb ali prilagoditev operativnega načrta. Agencija nemudoma pošlje izvod spremenjenega ali prilagojenega operativnega načrta sodelujočim državam članicam.

Člen 8f

Nacionalna točka za stike

Države članice imenujejo nacionalno točko za stike, ki je odgovorna za komunikacijo z Agencijo o vseh zadevah v zvezi s skupinami. Nacionalna točka za stike je dosegljiva ves čas.

Člen 8g

Uradnik za usklajevanje

1.   Izvršni direktor izmed osebja Agencije imenuje enega ali več strokovnjakov za uradnika za usklajevanje. Izvršni direktor o imenovanju obvesti državo članico gostiteljico.

2.   Uradnik za usklajevanje v vseh vidikih razporeditve skupin deluje v imenu Agencije. Uradnik za usklajevanje zlasti:

3.   Izvršni direktor lahko v skladu s členom 25(3)(f) uradnika za usklajevanje pooblasti za pomoč pri reševanju morebitnih nesoglasij glede izvrševanja operativnega načrta in razporeditve skupin.

4.   Uradnik za usklajevanje pri izpolnjevanju svojih dolžnosti sprejema navodila samo od Agencije.

Člen 8h

Stroški

1.   Agencija v celoti krije naslednje stroške, ki jih imajo države članice s tem, ko dajo svoje mejne straže na razpolago za namene iz členov 8a in 8c:

2.   Podrobna pravila glede plačevanja dnevnic članom skupin določi upravni odbor.“

6.

Člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Naloge in pooblastila gostujočih uradnikov

1.   Gostujoči uradniki lahko opravljajo vse naloge in izvajajo vsa pooblastila za izvajanje mejne kontrole ali varovanje meja, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (12), in so potrebni za uresničevanje ciljev navedene uredbe.

2.   Pri opravljanju njihovih nalog in izvajanju njihovih pooblastil gostujoči uradniki ravnajo v skladu s pravom Skupnosti in nacionalnim pravom države članice gostiteljice.

3.   Gostujoči uradniki lahko opravljajo naloge in izvajajo pooblastila v skladu z navodili in praviloma v prisotnosti pripadnikov mejne straže države članice gostiteljice.

4.   Gostujoči uradniki med opravljanjem nalog in izvajanjem pooblastil nosijo svoje uniforme. Na rokavu uniforme nosijo moder trak z oznako Evropske unije in Agencije, ki označuje njihovo sodelovanje v skupni operaciji ali poskusnem projektu. Za namene identifikacije nasproti nacionalnim organom države članice gostiteljice in njenim državljanom imajo gostujoči uradniki ves čas pri sebi akreditacijsko listino, kakor je določena v členu 10a, ki jo na zahtevo predložijo.

5.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko gostujoči uradniki med opravljanjem svojih nalog in izvajanjem svojih pooblastil nosijo službeno orožje, strelivo in opremo, ki jih dovoljuje nacionalno pravo matične države članice. Država članica gostiteljica pa lahko prepove nošenje določenega službenega orožja, streliva in opreme, če se tovrstna prepoved uporablja v njeni zakonodaji za pripadnike mejnih straž. Države članice gostiteljice pred razporeditvijo gostujočih uradnikov Agencijo obvestijo o dovoljenem službenem orožju, strelivu in opremi ter o pogojih za njihovo uporabo. Agencija posreduje te informacije na razpolago državam članicam.

6.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko gostujoči uradniki pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil uporabijo silo, vključno s službenim orožjem, strelivom in opremo, samo s soglasjem matične države članice in države članice gostiteljice ter v prisotnosti pripadnikov mejne straže države članice gostiteljice in v skladu z nacionalnim pravom slednje.

7.   Z odstopanjem od odstavka 6 se lahko službeno orožje, strelivo in oprema v skladu z nacionalnim pravom države članice gostiteljice uporabijo v primerih zakonite samoobrambe ter zakonite obrambe gostujočih uradnikov ali drugih oseb.

8.   Država članica gostiteljica lahko za namene te uredbe gostujočim uradnikom dovoli uporabo svoje nacionalne in evropskih zbirk podatkov, potrebnih za izvajanje mejnih kontrol in varovanja. Gostujoči uradniki imajo vpogled samo v tiste podatke, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil. Države članice gostiteljice pred razporeditvijo gostujočih uradnikov Agencijo obvestijo o nacionalnih in evropskih zbirkah podatkov, katerih uporaba je dovoljena. Agencija posreduje te informacije na razpolago vsem državam članicam, ki sodelujejo pri razporeditvi.

9.   Uporaba zbirk iz odstavka 8 se izvaja v skladu s pravom Skupnosti in nacionalnim pravom države članice gostiteljice s področja varstva podatkov.

10.   Odločitve o zavrnitvi vstopa v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 562/2006 sprejemajo samo pripadniki mejne straže države članice gostiteljice.

Člen 10a

Akreditacijska listina

1.   Agencija v sodelovanju z državo članico gostiteljico gostujočim uradnikom izda listino v uradnem jeziku države članice gostiteljice in še enem uradnem jeziku institucij Evropske unije za namene identifikacije in kot dokaz pravic imetnika, da opravlja naloge in izvaja pooblastila iz člena 10(1). Listina vključuje naslednje podatke gostujočega uradnika:

2.   Listina se po končani skupni operaciji ali pilotnem projektu vrne Agenciji.

Člen 10b

Civilna odgovornost

1.   Kadar gostujoči uradniki delujejo v državi članici gostiteljici, je ta država članica v skladu s svojim nacionalnim pravom odgovorna za vsako škodo, ki jo povzročijo pri izvajanju operacij.

2.   Če je bila škoda povzročena zaradi hude malomarnosti ali namernega neustreznega vedenja, lahko država članica gostiteljica od matične države članice zahteva povračilo zneska, ki ga je morala plačati žrtvam ali osebam, ki so do tega upravičene.

3.   Vsaka država članica, brez poseganja v uresničevanje njenih pravic do tretjih oseb, odstopi od vseh svojih zahtev do države članice gostiteljice ali katere druge države glede povrnitve škode, ki jo je utrpela, razen v primerih hude malomarnosti in namernega neustreznega vedenja.

4.   Države članice vse medsebojne spore v zvezi z izvajanjem odstavkov 2 in 3, ki jih ne bodo mogle rešiti s pogajanji, predložijo Sodišču Evropskih skupnosti v skladu s členom 239 Pogodbe.

5.   Agencija, brez poseganja v uresničevanje njenih pravic do tretjih oseb, krije stroške v zvezi s škodo, povzročeno na njeni opremi med razporeditvijo, razen v primerih hude malomarnosti in namernega neustreznega vedenja.

Člen 10c

Kazenska odgovornost

Med izvajanjem skupne operacije ali pilotnega projekta so gostujoči uradniki v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih storijo ali so storjena proti njim, obravnavani enako kot uradniki države članice gostiteljice.