9.5.2013

SL

Uradni list Evropske unije

L 128/1

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 390/2013

z dne 3. maja 2013

o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1070/2009 (2), in zlasti člena 11 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 549/2004 določa, da se vzpostavi načrt izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja. Za natančno delovanje načrta izvedbe bi morala Komisija sprejeti izvedbena pravila.

(2)

Načrt izvedbe bi moral prispevati k trajnostnemu razvoju sistema zračnega prometa z izboljšanjem splošne učinkovitosti navigacijskih služb zračnega prometa na ključnih področjih uspešnosti glede varnosti, okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti v skladu z okvirom uspešnosti iz osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa (ATM) v Evropi in ob ustreznem upoštevanju prevladujočih varnostnih ciljev.

(3)

Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (uredba o izvajanju služb) (3), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1070/2009, določa vzpostavitev sistema pristojbin in skupnih projektov za izvajanje osrednjega načrta za ATM v Evropi. Sistem pristojbin in skupni projekti so ključnega pomena za uspešno izvajanje načrta izvedbe.

(4)

V skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 549/2004 bi morala ta uredba veljati za funkcije omrežja za upravljanje zračnega prometa iz člena 6 Uredbe (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru) (4), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1070/2009.

(5)	Komisiji lahko pri izvajanju načrta izvedbe pomaga organ za oceno uspešnosti. Ta organ bi moral imeti možnost, da Komisiji daje neodvisne nasvete glede vseh področij, ki vplivajo na uspešnost navigacijskih služb zračnega prometa in funkcij omrežja.

(6)	Glede na to, da imajo ključno nalogo pri izvajanju načrta izvedbe nacionalni nadzorni organi, bi morale države članice zagotoviti, da bodo sposobni učinkovito izpolnjevati svoje obveznosti.

(7)	Za zagotovitev dolgoročnih izboljšav, usmerjenih k visokim družbenim ciljem, kar se kaže v osrednjem načrtu za ATM v Evropi, bi moral biti načrt izvedbe voden z namenom, da presega posamezno referenčno obdobje.

(8)	Načrt izvedbe bi moral obravnavati navigacijske službe zračnega prometa s pristopom od izhoda do izhoda, vključno z navigacijskimi službami zračnega prometa na zračnih poteh in na terminalih, z namenom izboljšanja splošne uspešnosti omrežja.

(9)	Načrt izvedbe bi moral zagotoviti kazalnike in zavezujoče cilje na vseh ključnih področjih uspešnosti, pri čemer bi bilo treba v celoti doseči in ohraniti zahtevane varnostne stopnje.

(10)	Pri sprejemanju vseevropskih ciljev uspešnosti za referenčno obdobje bi morala Komisija ustrezno upoštevati raven uspešnosti, doseženo v predhodnem(-ih) referenčnem(-ih) obdobju(-ih).

(11)	Zaradi močne povezanosti med različnimi ključnimi področji uspešnosti bi bilo treba pri pripravi in spremljanju načrta izvedbe ustrezno upoštevati soodvisnost med cilji uspešnosti glede na prevladujoče varnostne cilje.

(12)	Načrte izvedbe bi bilo treba določiti na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki zaradi preglednosti prikazujejo prispevek posameznega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa k doseganju ciljev znotraj funkcionalnega bloka zračnega prostora, ki se spremlja na najprimernejši ravni.

(13)	V načrtih izvedbe bi morali biti opisani ukrepi, kot so sistemi spodbud, da bi zainteresirane strani izboljšale uspešnost na vseh ravneh. Zaradi pomembnosti varnost ne bi smela biti predmet spodbud.

(14)	Da se ugotovijo stališča zainteresiranih strani, bi morala na nacionalni ravni, ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora in na ravni Unije potekati učinkovita posvetovanja.

(15)

V okoliščinah, ki so v času sprejetja načrtov izvedbe nepredvidljive in nepremostljive ter nanje države članice in subjekti, na katere se cilji uspešnosti nanašajo, ne morejo vplivati, bi morala vzpostavitev ustreznih mehanizmov za opozarjanje omogočiti izvajanje primernih ukrepov, namenjenih ohranjanju varnostnih zahtev in stalnosti pri izvajanju storitev, ki lahko vključujejo revizijo ciljev uspešnosti na ravni Unije ali lokalnih ciljev uspešnosti.

(16)	Civilno-vojaško sodelovanje in usklajevanje sta izjemnega pomena pri doseganju ciljev načrta izvedbe, ob ustreznem upoštevanju učinkovitosti vojaških misij.

(17)	Načrt izvedbe ne bi smel posegati v določbe Uredbe (ES) št. 549/2004, ki so namenjene varovanju bistvenih interesov varnostne ali obrambne politike.

(18)

Izbrati bi bilo treba specifične in merljive ključne kazalnike uspešnosti, na podlagi katerih se lahko določijo odgovornost za doseganje ciljev uspešnosti. Z njimi povezani cilji bi morali biti dosegljivi, realni in z zavezujočimi roki ter namenjeni učinkovitemu usmerjanju trajnostnega izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa.

(19)	Izvajanje zavezujočih ciljev uspešnosti, podprto s spodbudami, ki so finančne narave, zahteva ustrezno povezavo z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 391/2013 z dne 3. maja 2013 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa (5).

(20)

Ključni kazalniki uspešnosti in cilji uspešnosti morajo biti določeni in se izvajati v skladu z varnostnimi cilji in standardi iz Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter njenih izvedbenih predpisov kot tudi z ukrepi, ki jih je sprejela Unija za doseganje in ohranjanje teh ciljev.

(21)

Komisija bi morala načrte izvedbe in cilje oceniti ter ugotoviti njihovo skladnost z vseevropskimi cilji kot tudi ustrezni prispevek k tem ciljem in splošni učinkovitosti evropskega omrežja ATM. Če te skladnosti in ustreznega prispevka ni mogoče ugotoviti, bi morala Komisija zaprositi za revidiranje načrta(-ov) izvedbe in cilja(-ev) in/ali sprejetje korektivnih ukrepov.

(22)	V referenčnih obdobjih bi bilo treba zagotoviti učinkovit postopek za spremljanje uspešnosti, vključno z zbiranjem in razširjanjem podatkov, ki bi zagotavljal, da razvoj uspešnosti omogoča doseganje ciljev in po potrebi uvajanje korektivnih ukrepov.

(23)

Če ima Komisija na podlagi spremljanja rezultatov trdne dokaze, da prvotni podatki, predpostavke in utemeljitve, ki so osnova za določitev začetnih ciljev, ne veljajo več, se lahko Komisija odloči za spremembo vseevropskih ciljev uspešnosti ali na zahtevo države članice dovoli revidiranje lokalnih ciljev.

(24)

Izvajanje funkcij omrežja bi moralo temeljiti na ciljih uspešnosti. Zato bi se morala ta uredba uporabljati za upravitelja omrežja, določenega v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011 z dne 7. julija 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) in spremembi Uredbe (EU) št. 691/2010 (7). Uredbo Komisije (EU) št. 677/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(25)

Uredbo Komisije (EU) št. 691/2010 z dne 29. julija 2010 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2096/2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (8), člen 26 Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011 ter Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1216/2011 z dne 24. novembra 2011 o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 691/2010 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja (9) bi bilo treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2015.

(26)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa ukrepe za izboljšanje splošne uspešnosti navigacijskih služb zračnega prometa in funkcij omrežja za splošni zračni promet v evropski (EUR) in afriški (AFI) regiji Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), v katerih so za zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa odgovorne države članice, z namenom izpolnitve zahtev vseh uporabnikov zračnega prostora.

2.   Za namene določanja ciljev in spremljanja uspešnosti se ta uredba uporablja za navigacijske službe zračnega prometa, ki jih zagotavljajo:

(a)	izvajalci služb zračnega prometa, določeni v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 550/2004;

(b)	izvajalci meteoroloških služb, če so določeni v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 550/2004;

(c)	upravitelj omrežja, določen v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011.

Uporablja se tudi za namene določanja ciljev in spremljanja uspešnosti stroškovne učinkovitosti organov ali subjektov, pri katerih nastajajo upravičeni stroški, ki naj bi se povrnili z uporabninami, kot je določeno v členu 15(2)(b) Uredbe (ES) št. 550/2004 in členom 6(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013.

3.   Brez poseganja v odstavek 4 se države članice lahko odločijo, da te uredbe ne bodo uporabljale za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih na nekaterih ali vseh svojih letališčih z manj kot 70 000 premiki IFR v zračnem prevozu na leto. O tem ustrezno obvestijo Komisijo.

4.   Če nobeno od letališč v državi članici ne doseže mejne vrednosti 70 000 premikov IFR v zračnem prevozu na leto, se ta uredba uporablja kot minimalna zahteva za letališče z največ premiki IFR v zračnem prevozu.

5.   Določanje ciljev glede stroškovne učinkovitosti se uporablja za ugotovljene stroške, določene v členu 15(2)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 550/2004.

6.   Države članice lahko uporabljajo to uredbo tudi:

(a)	v zračnem prostoru, ki je v njihovi pristojnosti, v drugih regijah ICAO, pod pogojem, da o tem ustrezno obvestijo Komisijo in druge države članice ter brez poseganja v pravice in dolžnosti držav članic iz Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944 (Čikaška konvencija);

(b)	za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, ki jim je dovoljeno izvajati navigacijske službe zračnega prometa brez dovoljenja, v skladu s členom 7(5) Uredbe (ES) št. 550/2004.

7.   Ne glede na določbe o varovanju informacij iz Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter njenih izvedbenih predpisov, Uredbe Komisije (ES) št. 1321/2007 (11) in Uredbe Komisije (ES) št. 1330/2007 (12) se zahteve v zvezi z zagotavljanjem podatkov, opredeljene v poglavju V, uporabljajo za nacionalne organe, izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavce letališč, letališke koordinatorje in letalske prevoznike.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.

„upravljavec letališča“ pomeni upravni organ letališča, ki ima skupaj z drugimi dejavnostmi ali drugače v skladu z nacionalnimi zakoni ali drugimi predpisi nalogo, da upravlja letališke zmogljivosti ter koordinira in nadzoruje dejavnosti raznih operaterjev, prisotnih na zadevnem letališču ali sistemu letališč;

2.	„podatki“ pomenijo informacije o kakovosti, količini in drugih pomembnih zadevah v zvezi z uspešnostjo navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih za namene izvajanja načrta izvedbe zbere in sistematično obdela Komisija ali pa to opravi nekdo drug v njenem imenu;

3.	„kazalniki uspešnosti“ pomenijo kazalnike, ki se uporabljajo za namene spremljanja, primerjanja in pregledovanja uspešnosti;

4.	„ključni kazalniki uspešnosti“ pomenijo kazalniki uspešnosti, ki se uporabljajo za namene določanja ciljev uspešnosti;

5.	„premiki IFR v zračnem prevozu“ pomenijo vsoto vzletov in pristankov, opravljenih v skladu s pravili instrumentnega letenja, ki je izračunana kot letno povprečje treh predhodnih koledarskih let pred predložitvijo načrtov izvedbe;

6.	„zavezujoč cilj“ pomeni cilj uspešnosti, ki ga države članice sprejmejo kot del načrta izvedbe in je predmet sistema spodbud in/ali načrtov korektivnih ukrepov;

7.	„letalski prevoznik“ pomeni podjetje za zračni promet z veljavno operativno licenco, ki jo je izdala država članica v skladu z zakonodajo Evropske unije;

8.	„ugotovljeni stroški“ pomenijo stroške, opredeljene v členu 15(2)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 550/2004;

9.

„nacionalni organi“ pomenijo regulativne organe in/ali nadzorne organe na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, katerih stroški se lahko terjajo od uporabnikov zračnega prostora, če nastanejo v zvezi z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa pri uporabi člena 6(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013;

10.	„kultura pravičnosti“ pomeni kulturo, v kateri glavni upravljavci in drugi niso kaznovani za svoja dejanja, opustitve ali odločitve, če so v skladu z njihovimi izkušnjami in usposabljanjem, v kateri pa se huda malomarnost, namerne kršitve in destruktivna dejanja ne tolerirajo;

11.	„letališki koordinator“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki jo imenuje država članica za izvajanje usklajevalnih nalog na koordiniranih letališčih iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (13);

12.	„spremljanje uspešnosti“ pomeni neprekinjen postopek zbiranja in analiziranja podatkov, da se izmeri dejanska uspešnost sistema glede na ustrezne (ključne) cilje uspešnosti in načrte izvedbe z uporabo (ključnih) kazalnikov uspešnosti iz člena 9 in Priloge I;

13.	„referenčno obdobje“ pomeni obdobje veljavnosti in uporabe vseevropskih ciljev uspešnosti in načrtov izvedbe iz člena 11(3)(d) Uredbe (ES) št. 549/2004;

14.	„nedovoljen vdor na vzletno-pristajalno stezo“ pomeni katerikoli dogodek na aerodromu, ki vključuje nepravilno prisotnost zrakoplova, vozila ali osebe na zaščitenem območju površine, ki je določena za pristajanje in vzletanje zrakoplovov;

15.	„enota služb zračnega prometa“ (enota ATS) pomeni enoto, civilno ali vojaško, odgovorno za opravljanje storitev zračnega prometa;

16.	„službe CNS, MET in AIS“ pomenijo komunikacijske službe, navigacijske in nadzorovalne službe, meteorološke službe za navigacijo v zračnem prometu in letalske informacijske službe;

17.

„izjemni dogodek“ pomeni okoliščine, v katerih je zmogljivost ATM nenavadno zmanjšana tako, da je raven zamud pri upravljanju pretoka zračnega prometa (ATFM) neobičajno visoka kot posledica načrtovane omejitve zaradi operativne ali tehnične spremembe, zelo neugodnih vremenskih razmer, nerazpoložljivosti velikih delov zračnega prostora iz naravnih ali političnih razlogov ali stavke in aktivacije Evropskega odseka za koordinacijo ukrepov v kriznih razmerah v letalstvu (EACCC) s strani upravitelja omrežja zaradi enega ali več navedenih vzrokov;

18.

„stroški prestrukturiranja“ pomenijo znatne enkratne stroške, ki nastanejo pri izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa v postopku prestrukturiranja z uvajanjem novih tehnologij in postopkov ter povezanih poslovnih modelov za spodbujanje zagotavljanja integriranih storitev, pri čemer želi država članica stroške povrniti v enem ali več referenčnih obdobjih. Ti stroški lahko vključujejo stroške, ki nastanejo v zvezi z nadomestili zaposlenim, zapiranjem centrov za kontrolo zračnega prometa, selitvijo dejavnosti na nove lokacije ter odpisom sredstev in/ali pridobivanjem strateških deležev v drugih izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa.

Člen 3

Organ za oceno uspešnosti

1.   Če Komisija sklene imenovati organ za oceno uspešnosti, da bi ji pomagal izvajati načrt izvedbe, to imenovanje velja za določeno obdobje, ki je v skladu z referenčnimi obdobji. Komisija imenuje predsednika in člane organa za oceno uspešnosti.

2.   Organ za oceno uspešnosti ima ustrezna pooblastila in je nepristranski, da neodvisno izvaja naloge, ki mu jih določi Komisija, zlasti na ustreznih ključnih področjih uspešnosti.

3.   Organ za oceno uspešnosti pomaga Komisiji pri izvajanju načrta izvedbe, zlasti glede:

(a)	zbiranja, pregledovanja, potrjevanja in objavljanja podatkov, povezanih z uspešnostjo;

(b)	opredelitve ali spremembe ključnih področij uspešnosti v skladu s tistimi, ki so opredeljena v okviru uspešnosti iz osrednjega načrta za ATM v Evropi, kakor je naveden v členu 9(1), in povezanih ključnih kazalnikov uspešnosti;

(c)	opredelitve ustreznih ključnih kazalnikov uspešnosti, ki zajemajo vsa ključna področja uspešnosti, uspešnost funkcij omrežja in navigacijskih služb zračnega prometa na zračnih poteh in na terminalih;

(d)	določanja in spremembe vseevropskih ciljev uspešnosti;

(e)	nastavitve mejne ali mejnih vrednosti opozarjanja, navedenih v členu 10(4), za sprožitev mehanizmov za opozarjanje, določenih v členu 19;

(f)	ocene skladnosti sprejetih načrtov izvedbe, vključno s cilji uspešnosti, z vseevropskimi cilji;

(g)	po potrebi ocene skladnosti mejnih vrednosti opozarjanja, sprejetih z uporabo člena 19(3), z mejnimi vrednostmi opozarjanja za vso Evropsko unijo iz člena 10(4);

(h)	po potrebi ocene pregledanih ciljev uspešnosti ali korektivnih ukrepov, ki so jih sprejele zadevne države članice;

(i)	spremljanja, primerjanja in pregleda uspešnosti navigacijskih služb zračnega prometa, vključno z naložbami in investicijskimi izdatki, na lokalni ravni ter na ravni Unije;

(j)	spremljanja, primerjanja in pregleda uspešnosti funkcij omrežja;

(k)	spremljanja splošne uspešnosti evropskega omrežja ATM, vključno s pripravo letnih poročil za Odbor za enotno evropsko nebo;

(l)	ocene doseganja ciljev uspešnosti ob koncu vsakega referenčnega obdobja z namenom priprave za naslednje obdobje;

(m)	ocene načrta izvedbe upravitelja omrežja, vključno s skladnostjo z vseevropskimi cilji uspešnosti;

(n)	vzdrževanja in podpore pri usklajevanju koledarja posvetovanj z zainteresiranimi stranmi glede načrtov izvedbe in posvetovalnih nalog iz člena 9(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013.

4.   Na zahtevo Komisije organ za oceno uspešnosti predloži priložnostne informacije ali poročila o vprašanjih, povezanih z uspešnostjo.

5.   Organ za oceno uspešnosti lahko poroča Komisiji in ji predlaga načine za izboljšanje načrta.

6.   V zvezi z nacionalnimi nadzornimi organi:

(a)	za namen spremljanja splošne uspešnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa organ za oceno uspešnosti od nacionalnih nadzornih organov pridobi potrebne informacije, povezane z načrti izvedbe;

(b)

organ za oceno uspešnosti nacionalnim nadzornim organom na njihovo zahtevo pomaga z zagotavljanjem neodvisnega mnenja o vprašanjih uspešnosti, kot so dejanske primerjave med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki delujejo v podobnih okoljih (benchmarking), analize sprememb uspešnosti v zadnjih petih letih ali analize napovedi;

(c)

nacionalni nadzorni organi lahko zahtevajo pomoč organa za oceno uspešnosti pri določanju razpona okvirnih vrednosti za določanje ciljev, ob upoštevanju vseevropskih ciljev. Te vrednosti so na voljo nacionalnim nadzornim organom, izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavcem letališč in uporabnikom zračnega prostora.

7.   Da se zagotovi skladnost s cilji in standardi, ki so določeni in se izvajajo v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008, organ za oceno uspešnosti po potrebi sodeluje z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA) pri izvajanju nalog iz odstavka 3, kadar se nanašajo na varnost.

8.   Za namen spremljanja splošne učinkovitosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa organ za oceno uspešnosti pripravi delovne dogovore z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavci letališč, letališkimi koordinatorji in letalskimi prevozniki.

Člen 4

Nacionalni nadzorni organi

1.   Nacionalni nadzorni organi so odgovorni za pripravo načrtov izvedbe, pregled uspešnosti ter spremljanje načrtov izvedbe in ciljev. Pri izvajanju teh nalog ukrepajo nepristransko, neodvisno in pregledno.

2.   Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni nadzorni organi potrebne vire in zmogljivosti ali dostop do njih na vseh ključnih področjih uspešnosti za izvajanje nalog iz te uredbe, vključno s pooblastili za preiskovanje za izvajanje nalog iz člena 20.

3.   Če ima država članica več nacionalnih nadzornih organov, Komisijo obvesti, kateri nacionalni nadzorni organ je odgovoren za nacionalno koordinacijo izvajanja te uredbe.

Člen 5

Funkcionalni bloki zračnega prostora

1.   Države članice vzpostavijo načrte izvedbe na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora.

2.   Za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1 države članice:

(a)	zagotovijo skladnost načrta izvedbe s predlogo iz Priloge II;

(b)	obvestijo Komisijo o nacionalnem nadzornem organu ali organu, ki je pristojen za koordinacijo v funkcionalnem bloku zračnega prostora in stike s Komisijo v zvezi z izvajanjem načrta izvedbe;

(c)

sprejmejo ustrezne ureditve, da zagotovijo: (i) da je v skladu z določbami točke (e) in Priloge I za vsak ključni kazalnik uspešnosti določen samo en cilj; (ii) da je zaradi preglednosti v načrtu izvedbe opredeljen prispevek vsakega izvajalca navigacijske službe zračnega prometa znotraj funkcionalnega bloka zračnega prostora, ki se spremlja na najustreznejši ravni, k doseganju ciljev uspešnosti, določenih za funkcionalni blok zračnega prostora; (iii) da so ukrepi iz točke 11(3)(d) Uredbe (ES) št. 549/2004 opredeljeni in se uporabljajo v referenčne obdobju, če cilji niso izpolnjeni. Za ta namen se uporabljajo letne vrednosti iz načrta izvedbe;

(d)	so odgovorne za določitev in doseganje ciljev uspešnosti, ki se določajo na lokalni ravni, in sicer za funkcionalni blok zračnega prostora, za nacionalno raven, območje zaračunavanja in letališče;

(e)

kadar skupno območje zaračunavanja storitev na zračnih poteh ni bilo vzpostavljeno v smislu člena 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013 in kadar so zato cilji stroškovne učinkovitosti na zračnih poteh določeni za več kot eno območje zaračunavanja v funkcionalnem bloku zračnega prostora, združijo te cilje v eno vrednost na zbirni stopnji za navigacijske službe zračnega prometa na zračnih poteh ter za informativne namene zagotovijo skupno številko, ki predstavlja prizadevanja za stroškovno učinkovitost na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora;

(f)	kadar se območje zaračunavanja med referenčnim obdobjem spremeni, dokažejo, da ta sprememba še vedno omogoča cilje uspešnosti, sprejete za obdobje, ki jih je treba izpolniti;

(g)	poskrbijo, da je načrt izvedbe skladen s področjem uporabe te uredbe v skladu s členom 1(6) te uredbe in členom 7 Uredbe (ES) št. 549/2004.

Člen 6

Upravitelj omrežja

Upravitelj omrežja, določen v členu 6 Uredbe (ES) št. 551/2004 in členu 3 Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011, izvaja naslednje naloge v zvezi z načrtom izvedbe:

(a)	podpira Komisijo z zagotavljanjem ustreznih prispevkov za pripravo vseevropskih ciljev uspešnosti pred referenčnimi obdobji in za spremljanje doseganja ciljev uspešnosti v referenčnem obdobju. Upravitelj omrežja predvsem opozarja Komisijo na vse večje in vztrajne padce uspešnosti delovanja;

(b)	v skladu s členom 21(5) omogoči Komisiji dostop do vseh podatkov iz Priloge V;

(c)	podpira funkcionalne bloke zračnega prostora in njihove izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa pri doseganju ciljev uspešnosti v referenčnem obdobju z zagotavljanjem usklajenosti med načrti izvedbe, strateškim načrtom omrežja in načrtom delovanja omrežja;

(d)

sestavi načrt izvedbe, načrt delovanja omrežja v skladu s členom 5(1) in členom 16(1)(a) Uredbe (EU) št. 677/2011, ki se predloži Komisiji najpozneje šest mesecev pred začetkom vsakega referenčnega obdobja in ga Komisija sprejme pred začetkom vsakega posameznega referenčnega obdobja. Ta načrt izvedbe je javen in: (i) vsebuje cilje uspešnosti za vsa ključna področja uspešnosti in za vse kazalnike, ki so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za celotno referenčno obdobje, z uporabo letnih vrednosti, ki se uporabljajo za spremljanje; (ii) vsebuje opis ukrepov za doseganje ciljev; (iii) kadar je potrebno ali kadar tako odloči Komisija, vsebuje dodatne ključne kazalnike in cilje uspešnosti.

Člen 7

Koordinacija z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu

Pri uporabi člena 13a Uredbe (ES) št. 549/2004 in v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 se države članice in Komisija po potrebi usklajujejo z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu, da bi zagotovile ustrezno obravnavo naslednjih vidikov:

(a)	varnostnih vidikov načrta izvedbe, vključno z določanjem, pregledom in izvajanjem z varnostjo povezanih ključnih kazalnikov uspešnosti in vseevropskih ciljev uspešnosti ter zagotavljanjem predlogov za ustrezna dejanja in ukrepe po sprožitvi mehanizma za opozarjanje;

(b)	skladnosti ključnih kazalnikov uspešnosti in ciljev uspešnosti na področju varnosti z izvajanjem evropskega programa za varnost v letalstvu.

Člen 8

Trajanje referenčnih obdobij

1.   Prvo referenčno obdobje za načrt izvedbe obsega koledarska leta od 2012 do vključno 2014. Drugo referenčno obdobje obsega koledarska leta od 2015 do vključno 2019. Poznejša referenčna obdobja trajajo pet koledarskih let, razen če je drugače določeno s spremembo te uredbe.

2.   Isto referenčno obdobje velja za vseevropske cilje uspešnosti ter načrte izvedbe in njihove cilje.

Člen 9

Ključna področja in kazalniki uspešnosti

1.   Za namene določanja ciljev Komisija odloča o možnem dodajanju in spreminjanju ostalih ključnih področij uspešnosti iz člena 11(4)(b) Uredbe (ES) št. 549/2004 v skladu s postopkom iz člena 5(3) navedene uredbe.

2.   Za namene določanja ciljev vsakemu ključnemu področju uspešnosti ustreza en ključni kazalnik uspešnosti ali omejeno število ključnih kazalnikov uspešnosti. Uspešnost navigacijskih služb zračnega prometa se za vsak ključni kazalnik uspešnosti oceni glede na zavezujoče cilje.

3.   V oddelku 1 Priloge 1 so določeni ključni kazalniki uspešnosti za določanje ciljev in kazalnikov uspešnosti na ravni Unije, ki so izbrani za vsako ključno področje uspešnosti.

4.   V oddelku 2 Priloge I so določeni lokalni ključni kazalniki uspešnosti za določanje lokalnih ciljev in kazalnikov uspešnosti na lokalni ravni, ki se uporabljajo za določanje ciljev uspešnosti. Lokalna raven, in sicer funkcionalni blok zračnega prostora, nacionalna raven, območje zaračunavanja in letališče, je določena v oddelku 2 Priloge I.

5.   Ključni kazalniki uspešnosti se med referenčnim obdobjem ne spreminjajo. Spremembe se sprejmejo s spremembo te uredbe najpozneje šest mesecev pred sprejetjem novih vseevropskih ciljev uspešnosti.

6.   Za spremljanje svoje lastne učinkovitosti in/ali kot del načrta izvedbe se lahko država članica poleg ključnih področij uspešnosti in ključnih kazalnikov uspešnosti iz tega člena ter oddelka 2 Priloge I odloči določiti dodatne kazalnike uspešnosti in povezane cilje. Dodatni kazalniki in cilji podpirajo doseganje vseevropskih ciljev in posledičnih ciljev na lokalni ravni. Pri teh je lahko na primer vključena in opisana civilno-vojaška ali meteorološka razsežnost načrta izvedbe, poleg tega jih lahko spremljajo ustrezni sistemi spodbud.

7.   Da bi olajšala izvajanje in merjenje (ključnih) kazalnikov uspešnosti na področju varnosti, Evropska agencija za varnost letalstva po posvetovanju z organom za oceno uspešnosti pred začetkom drugega referenčnega obdobja sprejme sprejemljive postopke usklajevanja in navodila v skladu s postopkom iz člena 52 Uredbe (ES) št. 216/2008.

POGLAVJE II

PRIPRAVA NAČRTOV IZVEDBE

Člen 10

Vseevropski cilji uspešnosti

1.   Komisija sprejme vseevropske cilje uspešnosti po postopku iz člena 5(3) Uredbe (ES) št. 549/2004, ob upoštevanju ustreznih prispevkov upravitelja omrežja in nacionalnih nadzornih organov ter po posvetu z zainteresiranimi stranmi iz člena 10 te uredbe, drugimi pomembnimi organizacijami ter Evropsko agencijo za varnost v letalstvu glede varnostnih vidikov uspešnosti.

2.   V skladu s členom 9(3) Komisija predlaga vseevropske cilje najpozneje petnajst mesecev pred začetkom referenčnega obdobja, sprejmejo pa se najpozneje dvanajst mesecev pred začetkom referenčnega obdobja.

3.   Določanje vseevropskih ciljev za ključni kazalnik uspešnosti iz točke 4.1(b) oddelka 1 Priloge I se začne po tretjem letu drugega referenčnega obdobja na podlagi sklepa Komisije po postopku iz odstavka 1.

4.   Skupaj s sprejetjem vseevropskih ciljev uspešnosti Komisija določi mejno vrednost ali vrednosti za opozorilo, po katerih se lahko sprožijo mehanizmi za opozarjanje iz člena 19.

5.   Komisija utemelji vsak vseevropski cilj uspešnosti z opisom ustreznih predpostavk in razlogov za določitev teh ciljev, kot so uporaba prispevkov upravitelja omrežja, nacionalnih nadzornih organov in drugih dejanskih podatkov, prometne napovedi, sestava skupin izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa ali funkcionalni bloki zračnega prostora, ki so umeščeni v podobno delovno in gospodarsko okolje.

Člen 11

Priprava načrtov izvedbe

1.   Nacionalni nadzorni organi na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora sestavijo načrte izvedbe, ki vsebujejo cilje, skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti in merili za ocenjevanje, določenimi v Prilogi IV.

Brez poseganja v predlogo iz Priloge II lahko načrt izvedbe vključuje različne dele, ki se nanašajo na lokalno raven, in sicer funkcionalni blok zračnega prostora, nacionalno raven, območje zaračunavanja in letališče.

2.   Za podporo pri pripravi načrtov izvedbe nacionalni nadzorni organi zagotovijo, da:

(a)	izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa nacionalnim nadzornim organom predložijo svoje poslovne načrte;

(b)	se z zainteresiranimi stranmi posvetujejo o načrtu in ciljih izvedbe v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 549/2004. Zainteresiranim stranem se ustrezne informacije zagotovijo vsaj tri tedne pred posvetovalnim sestankom.

3.   Načrti izvedbe vključujejo zlasti:

(a)	napovedi prometa, izražene v enotah storitev, ki jih je treba zagotoviti za vsako leto referenčnega obdobja na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora in za vsako območje zaračunavanja v funkcionalnem bloku zračnega prostora, z utemeljitvijo uporabljenih številk;

(b)	ugotovljene stroške za navigacijske službe zračnega prometa za vsako leto referenčnega obdobja in za vsako območje zaračunavanja v skladu z določbami člena 15(2)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 550/2004;

(c)

opis naložb, vključno s tistimi, ki so potrebne za doseganje ciljev uspešnosti, s podrobnim opisom njihove ustreznosti v zvezi z osrednjim načrtom za ATM v Evropi, strateškim načrtom omrežja in skupnimi projekti iz člena 15a(3) Uredbe (ES) št. 550/2004. V tem opisu so poudarjene koristi in sinergije, ki se dosežejo na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora;

(d)	cilje uspešnosti na vsakem ustreznem ključnem področju uspešnosti, določene v povezavi z vsakim ključnim kazalnikom uspešnosti, za celotno referenčno obdobje, z letnimi vrednostmi, ki se uporabijo za namene spremljanja in spodbud;

(e)	upoštevanje soodvisnosti med ključnimi področji uspešnosti, vključno z oceno učinka na varnost načrta izvedbe, z morebitnim blaženjem, potrebnim za ohranitev zagotavljanja varnosti;

(f)

opis civilne in vojaške razsežnosti načrta z opisom uspešnosti prilagodljive uporabe zračnega prostora (FUA), da se povečajo zmogljivosti z ustreznim upoštevanjem učinkovitosti vojaških misij ter po potrebi ustreznih kazalnikov in ciljev uspešnosti v skladu z drugimi kazalniki in cilji načrta izvedbe;

(g)	opis in utemeljitev, kako so cilji uspešnosti iz točke (d) usklajeni z vseevropskimi cilji uspešnosti ter prispevajo k tem ciljem in učinkovitosti evropskega omrežja ATM;

(h)	identifikacijo vsakega zadevnega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa in njegovega posebnega prispevka k doseganju ciljev, ki se zaradi preglednosti spremljajo na najustreznejši ravni, kot je navedeno v členu 5(2)(c)(ii);

(i)	opis mehanizmov spodbud, ki jih je treba uporabiti za zadevne izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, da bi spodbudili doseganje ciljev v referenčnem obdobju;

(j)	ukrepe, ki jih sprejmejo nacionalni nadzorni organi za spremljanje doseganja ciljev uspešnosti;

(k)	opis rezultata posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, vključno z vprašanji, ki jih postavijo udeleženci, in dogovorjenimi ukrepi.

4.   Načrti izvedbe temeljijo na predlogi iz Priloge II in lahko, če se države članice tako odločijo v skladu s členom 9(6), vsebujejo dodatne kazalnike s povezanimi cilji.

5.   Upravitelj omrežja pripravi načrt delovanja omrežja, ki vsebuje cilje, skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti in smiselno merili za ocenjevanje iz Priloge IV.

6.   Za pripravo načrta delovanja omrežja upravitelj omrežja

(a)	zagotovi posvetovanje v skladu s členom 14 Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011

(b)	in uporabi predlogo iz Priloge III.

Člen 12

Sistemi spodbud

1.   Sistemi spodbud, ki jih uporabijo države članice kot del svojih načrtov izvedbe, so skladni z naslednjimi splošnimi načeli:

(a)	so učinkoviti in sorazmerni ter se v referenčnem obdobju ne spreminjajo;

(b)	izvajajo se na nediskriminacijski in pregledni osnovi v podporo izboljšanju uspešnosti izvajanja služb;

(c)	so del regulativnega okolja, ki je vsem zainteresiranim stranem znano vnaprej in se uporablja v celotnem referenčnem obdobju;

(d)	spodbujajo subjekte, ki so povezani z določanjem ciljev, k doseganju visoke ravni uspešnosti in izpolnjevanju povezanih ciljev.

2.   Spodbude za cilje stroškovne učinkovitosti so finančne narave in se upravljajo z ustreznimi določbami členov 13 in 14 Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013. Sestavljene so iz mehanizma za delitev tveganja na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora.

3.   Spodbude glede ciljev zmogljivosti so finančne narave in se upravljajo z določbami člena 15 Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013. Lahko se dopolnijo s spodbudami drugačne narave, kot na primer načrti za korektivno ukrepanje z roki in povezanimi ukrepi, ki jih določijo nacionalni nadzorni organi ob upoštevanju lokalnih razmer.

4.   Spodbude za okoljske cilje so lahko finančne narave in se upravljajo z določbami člena 15 Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013. Lahko se dopolnijo s spodbudami drugačne narave, kot na primer načrti za korektivno ukrepanje z roki in povezanimi ukrepi, ki jih določijo nacionalni nadzorni organi ob upoštevanju lokalnih razmer.

5.   Poleg tega lahko države članice na lokalni ravni prilagodijo pristojbine za zračno plovbo, kakor je določeno v členu 16 Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013.

POGLAVJE III

SPREJEMANJE NAČRTOV IZVEDBE

Člen 13

Začetno sprejemanje načrtov izvedbe

Države članice na predlog nacionalnih nadzornih organov sprejmejo načrte izvedbe z zavezujočimi cilji uspešnosti in jih predložijo Komisiji najpozneje šest mesecev pred začetkom referenčnega obdobja.

Člen 14

Ocena in pregled načrtov izvedbe in ciljev

1.   Komisija oceni načrte izvedbe in njihove cilje, zlasti njihovo skladnost z vseevropskimi cilji uspešnosti in merili iz Priloge IV kot tudi ustrezni prispevek k tem ciljem, ob upoštevanju razvoja razmer, ki so morda nastale med datumom sprejetja vseevropskih ciljev in datumom ocene načrta izvedbe. Če so cilji določeni na lokalni ravni brez sklicevanja na vseevropski cilj uspešnosti, ocena temelji na merilih, opredeljenih v Prilogi IV.

2.   Kadar Komisija ugotovi, da so načrt izvedbe ali njegov del in njegovi cilji skladni z vseevropskimi cilji in ustrezno prispevajo k tem ciljem ter so skladni z vsemi merili iz Priloge IV, o tem obvesti zadevno(-e) državo(-e) članico(-e) v petih mesecih po prejemu načrta izvedbe.

3.   Če Komisija ugotovi, da načrt izvedbe ali njegov del in nekateri ali nobeden njegov cilj ni skladen z vseevropskimi cilji in ne prispeva ustrezno k tem ciljem in/ali ni v skladu z enim ali več merili iz Priloge IV, v petih mesecih po prejemu načrta izvedbe in v skladu s postopkom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 549/2004 zadevni(-m) državi(-am) članici(-am) izda priporočilo, da sprejme(-jo) popravljen načrt izvedbe ali njegov del in/ali cilj(-e). To priporočilo se pripravi po posvetovanju z zadevno(-imi) državo(-ami) članico(-ami), v njem pa je jasno opredeljeno, katere dele načrta izvedbe in/ali cilje je treba popraviti, pojasnjeni so tudi razlogi za oceno Komisije.

4.   V tem primeru zadevna(-e) država(-e) članica(-e) sprejme(-jo) popravljen načrt izvedbe ali njegov del in/ali cilj(-e) ob upoštevanju mnenja Komisije, skupaj z ustreznimi ukrepi za doseganje teh ciljev, ter o tem obvesti(-jo) Komisijo v štirih mesecih po obvestilu o priporočilu.

Člen 15

Ocenjevanje popravljenih načrtov izvedbe in ciljev uspešnosti ter sprejetje korektivnih ukrepov

1.   Komisija oceni vsak popravljeni načrt izvedbe ali njegov del ter njegove cilje uspešnosti na podlagi meril iz Priloge IV.

2.   Kadar Komisija ugotovi, da so popravljeni načrt izvedbe ali njegov del in njegovi cilji skladni z vseevropskimi cilji in ustrezno prispevajo k tem ciljem ter so skladni z vsemi merili iz Priloge IV, o tem obvesti zadevno(-e) državo(-e) članico(-e) v petih mesecih po prejemu popravljenega načrta izvedbe.

3.   Če Komisija ugotovi, da popravljeni načrt izvedbe ali njegov del ter nekateri ali vsi njegovi cilji uspešnosti še vedno niso skladni z vseevropskimi cilji in ne prispevajo ustrezno k tem ciljem in/ali še vedno niso v skladu z enim ali več merili iz Priloge IV, v petih mesecih po prejemu popravljenega načrta izvedbe ali dela načrta in v skladu s postopkom iz člena 5(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 odloči, da zadevna(-e) država(-e) članica(-e) sprejmejo korektivne ukrepe.

4.   V takšnem sklepu je na podlagi meril iz Priloge IV natančno opredeljeno, kateri del načrta in cilj(-e) je treba popraviti, in navedeni so razlogi za oceno Komisije. Določena je lahko pričakovana stopnja uspešnosti za te cilje, da lahko zadevne države članice sprejmejo ustrezne korektivne ukrepe, in/ali vključeni so predlogi za takšne korektivne ukrepe.

5.   Korektivni ukrepi, ki jih sprejme zadevna država članica, se v dveh mesecih po sklepu Komisije sporočijo Komisiji, skupaj z elementi, ki dokazujejo njihovo skladnost s sklepom Komisije.

Člen 16

Načrti izvedbe ali korektivni ukrepi, sprejeti po začetku referenčnega obdobja

Načrti izvedbe ali korektivni ukrepi, sprejeti po začetku referenčnega obdobja kot posledica izvajanja postopkov iz členov 14 in 15, veljajo za nazaj od prvega dne referenčnega obdobja.

Člen 17

Pregled ciljev

1.   V skladu s postopkom iz člena 5(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 se lahko Komisija odloči za spremembo vseevropskih ciljev in/ali lahko na zahtevo države članice omogoči, da se spremeni eden ali več lokalnih ciljev:

(a)	če ima na podlagi svojega poročila iz člena 18(4) trdne dokaze, da prvotni podatki, domneve in načela, ki so osnova za določitev začetnih ciljev, niso več veljavni, ali

(b)	kot posledica uporabe mehanizma za opozarjanje iz člena 19 ali

(c)	na podlagi sklepa Komisije v skladu s členom 10(3) v zvezi s ključnim kazalnikom uspešnosti iz točke 4.1(b) oddelka 1 Priloge I.

2.   Sprememba vseevropskih ciljev lahko povzroči spremembo obstoječih načrtov izvedbe. V tem primeru lahko Komisija sklene ustrezno prilagoditi časovni razpored iz poglavij II in III te uredbe.

POGLAVJE IV

SPREMLJANJE DOSEGANJA USPEŠNOSTI

Člen 18

Nenehno spremljanje in poročanje

1.   Nacionalni nadzorni organi in Komisija spremljajo izvajanje načrtov izvedbe. V ta namen se uporabijo letne vrednosti iz načrta izvedbe. Če med referenčnim obdobjem cilji niso doseženi, zadevna država članica ali države članice določijo in uporabijo korektivne ukrepe za izboljšanje stanja ter jih sporočijo Komisiji. Če Komisija ugotovi, da takšni korektivni ukrepi ne zadostujejo za odpravo nastalega stanja, o tem v petih mesecih po prejemu ukrepov in v skladu s postopkom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 549/2004 obvesti zadevne države članice, vključno s predlogi za korektivne ukrepe.

2.   Kadar Komisija opazi znatno in vztrajno zmanjševanje uspešnosti na lokalni ravni ali ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora, ki vplivajo na druge države pogodbenice enotnega evropskega neba in/ali na celotni evropski zračni prostor, lahko od zadevnih držav članic zahteva, da določijo, uporabijo in Komisiji sporočijo korektivne ukrepe, namenjene doseganju ciljev iz svojih načrtov izvedbe. Kadar Komisija ugotovi, da takšni ukrepi ne zadostujejo za odpravo nastalega stanja, o tem v petih mesecih po prejemu ukrepov in v skladu s postopkom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 549/2004 obvesti zadevne države članice, vključno s predlogi za korektivne ukrepe.

3.   Komisija spremlja izvajanje načrta delovanja omrežja upravitelja omrežja. V ta namen se uporabijo letne vrednosti iz načrta izvedbe. Če v referenčnem obdobju cilji niso doseženi, Komisija zahteva od upravljavca omrežja, da določi, uporabi in sporoči korektivne ukrepe, namenjene doseganju ciljev iz načrta delovanja omrežja. Komisija o takšnih korektivnih ukrepih obvesti nacionalne nadzorne organe ali organe, opredeljene v členu 5(2)(b).

4.   Nacionalni nadzorni organi ali organi, opredeljeni v členu 5(2)(b), najpozneje do 1. junija vsako leto in kadar obstaja nevarnost, da cilji uspešnosti ne bodo doseženi, poročajo Komisiji o spremljanju načrtov izvedbe in ciljev uspešnosti. Poročila temeljijo na priporočilih, ki jih bo Komisija pripravila pred začetkom referenčnega obdobja. Komisija o doseganju ciljev uspešnosti vsaj enkrat na leto poroča Odboru za enotno nebo.

Člen 19

Mehanizmi za opozarjanje

1.   Če je (so) bila(-e) zaradi okoliščin, ki jih ob sprejetju načrtov izvedbe ni bilo mogoče predvideti, so nepremostljive ter države članice, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravitelj omrežja nanje ne morejo vplivati, v koledarskem letu na ravni Unije dosežena(-e) mejna(-e) vrednost(-i) iz člena 10(4), Komisija preuči položaj ob posvetovanju z državami članicami v Odboru za enotno nebo in v štirih mesecih pripravi predloge ustreznih ukrepov. Ti lahko vključujejo revizijo vseevropskih ciljev uspešnosti in posledično revizijo lokalnih ciljev uspešnosti.

2.   Če je (so) bila(-e) zaradi okoliščin, ki jih ob sprejetju načrtov izvedbe ni bilo mogoče predvideti, so nepremostljive ter države članice, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravitelj omrežja nanje ne morejo vplivati, v koledarskem letu na lokalni ravni dosežena(-e) mejna(-e) vrednost(-i) iz člena 10(4), zadevni nacionalni nadzorni organi preučijo položaj v stiku s Komisijo in v štirih mesecih pripravijo predloge ustreznih ukrepov. Ti lahko vključujejo revizijo lokalnih ciljev uspešnosti.

3.   Države članice se lahko odločijo za sprejetje mejnih vrednosti za opozarjanje, ki se razlikujejo od mejnih vrednosti iz člena 10(4), da se upoštevajo lokalne okoliščine in specifičnosti. V tem primeru se mejne vrednosti določijo v načrtu izvedbe in so skladne z mejnimi vrednostmi, sprejetimi v skladu s členom 10(4). Odstopanja se podprejo s podrobno utemeljitvijo. Kadar se te mejne vrednosti sprožijo, se uporabi postopek iz odstavka 1.

4.   Če izvajanje mehanizma za opozarjanje zahteva spremembo načrtov izvedbe in ciljev, Komisija to spremembo olajša z ustrezno prilagoditvijo veljavnega časovnega razporeda v skladu s postopkom iz poglavij II in III.

Člen 20

Olajšanje spremljanja skladnosti

1.   Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravitelj omrežja olajšajo inšpekcijske preglede in nadzor, vključno z obiski na kraju samem, ki jih izvajata Komisija in zadevni nacionalni nadzorni organ ali usposobljeni subjekt, ki deluje v imenu nacionalnega nadzornega organa, ali, če je to ustrezno, Evropska agencija za varnost v letalstvu. Brez poseganja v nadzorna pooblastila, ki jih prejmejo nacionalni nadzorni organi in EASA, lahko pooblaščene osebe:

(a)	v zvezi z vsemi ključnimi področji uspešnosti preučijo dokumentacijo in vse drugo gradivo, pomembno za določitev načrtov izvedbe in ciljev;

(b)	te dokumente kopirajo ali pridobijo izvlečke teh dokumentov;

(c)	zahtevajo ustno pojasnilo na kraju samem.

2.   Inšpekcijski pregledi in nadzor iz odstavka 1 se izvedejo v skladu s postopki, ki veljajo v državi članici, v kateri naj bi se izvedli.

3.   Nacionalni nadzorni organi spremljajo izvajanje te uredbe na področju uspešnosti varnosti v skladu s postopki za nadzor varnosti iz Uredbe Komisije (EU) št. 1034/2011 (14).

4.   EASA v okviru inšpekcijskih pregledov standardizacije spremlja izvajanje te uredbe s strani držav članic na ključnem področju uspešnosti glede varnosti v skladu z metodami dela iz člena 24(5) Uredbe (ES) št. 216/2008.

POGLAVJE V

ZBIRANJE, POTRJEVANJE, PREGLEDOVANJE, OCENJEVANJE IN RAZŠIRJENJE INFORMACIJ, POVEZANIH Z USPEŠNOSTJO NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA ZA ENOTNO EVROPSKO NEBO

Člen 21

Zbiranje in potrjevanje podatkov za pregled uspešnosti

1.   Poleg podatkov, ki jih je Komisija že zbrala v okviru drugih instrumentov Unije in ki se lahko uporabljajo tudi za pregled uspešnosti, nacionalni organi, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavci letališč, letališki koordinatorji in letalski prevozniki poskrbijo, da Komisija dobi podatke, ki so navedeni v Prilogi V, v skladu z zahtevami, določenimi v navedeni prilogi.

2.   Nacionalni organi lahko v celoti ali deloma prenesejo nalogo zagotavljanja podatkov na nacionalne nadzorne organe, izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavce letališč in letališke koordinatorje ali opravljanje te naloge prerazporedijo, da se upoštevajo lokalne specifičnosti in obstoječi načini poročanja.

3.   Ponudniki podatkov sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo kakovost, potrditev in pravočasni prenos podatkov, vključno z dokazi o pregledih kakovosti in postopkih potrjevanja podatkov, razlagami v odgovor na določene zahteve Komisije v zvezi s kakovostjo podatkov in po potrebi z akcijskimi načrti za izboljšanje kakovosti podatkov. Podatki se zagotovijo brezplačno, po potrebi v elektronski obliki in formatu, ki ga določi Komisija.

4.   Komisija oceni kakovost in potrdi podatke, prenesene v skladu z odstavkom 1. Če podatki ne omogočajo primerne ocene uspešnosti, lahko Komisija v sodelovanju z državami članicami in zlasti z njihovimi nacionalnimi nadzornimi organi sprejme ustrezne ukrepe za oceno in izboljšanje kakovosti podatkov.

5.   Za namene te uredbe se šteje, da so podatki iz odstavka 1, ki so že bili predloženi Eurocontrolu, predloženi Komisiji. Če podatki še niso predloženi Eurocontrolu, se Komisija in Eurocontrol ustrezno dogovorita, da so podatki na voljo Komisiji v skladu z zahtevami iz odstavka 3.

6.   Kadar koli se opredelijo pomembne nove zahteve glede podatkov ali je treba pričakovati nezadostno kakovost podatkov, lahko Komisija izvede pilotne študije, ki jih prostovoljno izvedejo države članice ali zainteresirane strani pred uvedbo novih zahtev v zvezi s podatki na podlagi spremembe te uredbe. Takšne pilotne študije se izvedejo, da se oceni izvedljivost zbiranja ustreznih podatkov, uravnoteženje koristi razpoložljivosti podatkov glede na stroške zbiranja in obremenitev anketirancev.

Člen 22

Razširjanje informacij

1.   Komisija razširja informacije za namene ciljev iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (15), zlasti s členom 4 Uredbe in členom 18 Uredbe (ES) št. 550/2004.

2.   Informacije iz člena 3(3)(a) so dostopne javnosti, zlasti z elektronskimi sredstvi. V ta namen Komisija sprejme sklep o politiki za obravnavo, varstvo, zaupnost in razširjanje podatkov, zbranih za namene uspešnosti pri uporabi člena 21, ter s tem povezanih pravicah intelektualne lastnine.

3.   Poročila Komisije iz člena 18(4) so javno dostopna, sklicevanje nanje pa se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Komisija lahko odloči, da bo zadevnim strankam redno zagotavljala druge splošne informacije, zlasti z elektronskimi sredstvi.

4.   Vseevropski cilji iz člena 10 in sklic na sprejete načrte izvedbe iz poglavja III so javno dostopni in objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

5.   Posamezni dostop do določenih informacij, kot so potrjeni podatki in statistike, se odobri ponudniku podatkov, ki je neposredno povezan z informacijami in dejavnostmi.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Izjeme

Kadar je bilo v skladu s postopki iz člena 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013 ugotovljeno, da se nekatere ali vse navigacijske službe zračnega prometa na terminalih in/ali službe CNS, MET in AIS v državi članici izvajajo pod tržnimi pogoji, ter se je država članica v skladu z navedeno uredbo odločila, da ne bo izračunavala ugotovljenih stroškov za te službe, da ne bo izračunavala in določala pristojbin na terminalih ter da ne bo uporabljala finančnih spodbud za te službe, se za te službe cilji stroškovne učinkovitosti ne uporabljajo.

Člen 24

Pritožba

Države članice zagotovijo, da so odločitve, sprejete na podlagi te uredbe, ustrezno razložene in da je zoper te odločitve mogoče sprožiti učinkovit revizijski in/ali pritožbeni postopek.

Člen 25

Pregled načrta

Do konca vsakega referenčnega obdobja Komisija pregleda načrt izvedbe in zlasti analizira njegov učinek, učinkovitost in obseg, pri čemer upošteva delo, ki ga je na tem področju opravila ICAO.

Člen 26

Spremembe Uredbe (EU) št. 677/2011

Uredba (EU) št. 677/2011 se spremeni:

1.	Uvodna izjava 28 se črta.

2.	V členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1.   Upravitelj omrežja za usmerjanje svoje dolgoročne perspektive razvije, vzdržuje in izvaja strateški načrt omrežja, ki je usklajen z referenčnim obdobjem iz člena 8 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 390/2013 (16).

3.	V členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4.   Strateški načrt omrežja se redno posodablja, vsaj 12 mesecev pred začetkom vsakega referenčnega obdobja.“

4.

V členu 20 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3.   Upravitelj omrežja vsako leto Komisiji in Agenciji predloži poročilo o ukrepih, ki so bili sprejeti za izpolnitev njegovih nalog. V poročilu so obravnavane posamezne funkcije omrežja kot tudi stanje v celotnem omrežju, poročilo pa se tesno navezuje na vsebino strateškega načrta omrežja, načrta delovanja omrežja in načrta izvedbe omrežja iz člena 6(d) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013. Komisija obvesti Odbor za enotno nebo.“

5.

Priloga IV se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA IV PREDLOGA STRATEŠKEGA NAČRTA OMREŽJA Strateški načrt omrežja temelji na naslednji strukturi: 1.   UVOD 1.1. Področje uporabe strateškega načrta omrežja (geografsko in časovno) 1.2. Priprava načrta in postopek potrditve 2.   SPLOŠNI OKVIR IN ZAHTEVE 2.1. Opis sedanjega in predvidenega stanja v omrežju, vključno z ERND, ATFM, letališči in omejenimi viri 2.2. Izzivi in priložnosti v zvezi s časovnim obdobjem načrta (vključno z napovedmi povpraševanja po prometu in razvojem po svetu) 2.3. Cilji uspešnosti in poslovne zahteve različnih zainteresiranih strani ter vseevropski cilji uspešnosti 3.   STRATEŠKA VIZIJA 3.1. Opis strateškega načina razvoja in napredka omrežja, da bi se uspešno odzivalo na cilje uspešnosti in poslovne zahteve 3.2. Skladnost z načrtom izvedbe 3.3. Skladnost z osrednjim načrtom za ATM v Evropi 4.   STRATEŠKI CILJI 4.1. Opis strateških ciljev omrežja: (a) vključuje vidike sodelovanja operativnih deležnikov v smislu vlog in odgovornosti, (b) navaja, kako bodo v strateških ciljih upoštevane zahteve, (c) opredeljuje način merjenja napredka pri doseganju teh ciljev, (d) navaja vpliv strateških ciljev na industrijo in druga zadevna področja. 5.   STRATEŠKO NAČRTOVANJE 5.1. Opis kratkoročnega in srednjeročnega načrtovanja: (a) prednostne naloge za vsakega od strateških ciljev, (b) izvajanje vsakega od strateških ciljev v smislu zahtevane razmestitve tehnologije, arhitekturnega vpliva, človeških vidikov, vključenih stroškov, koristi ter potrebnega upravljanja, sredstev in zakonske ureditve, (c) zahtevana udeležba operativnih deležnikov pri vsakem elementu načrta, vključno z njihovimi vlogami in odgovornostmi, (d) dogovorjena raven vključenosti upravitelja omrežja v pomoč pri izvajanju vsakega elementa načrta za vsako posamezno funkcijo. 5.2. Opis dolgoročnega načrtovanja: (a) namen doseči vsakega od strateških ciljev v smislu zahtevane tehnologije in ustreznih vidikov raziskav in razvoja, arhitekturnega vpliva, človeških vidikov, poslovnih zadev, potrebnega upravljanja in potrebne zakonske ureditve kot tudi ustrezne varnostne in ekonomske utemeljitve teh naložb, (b) zahtevana udeležba operativnih deležnikov pri vsakem elementu načrta, vključno z njihovimi vlogami in odgovornostmi. 6.   OCENA TVEGANJA 6.1. Opis tveganj v zvezi z izvajanjem načrta 6.2. Opis procesa spremljanja (vključno z možnimi odstopanji od začetnih ciljev) 7.   PRIPOROČILA 7.1. Unija in države članice naj opredelijo ukrepe za podporo pri izvajanju načrta“.

Člen 27

Začetek veljavnosti

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se uporablja od drugega referenčnega obdobja, opredeljenega v členu 8, in za trajanje tega obdobja. Glede uporabe načrtov izvedbe ter da se omogočijo sprejetje vseevropskih ciljev v skladu s členom 10(2) pred začetkom drugega referenčnega obdobja ter priprava in sprejetje načrtov izvedbe v skladu z določbami te uredbe, se členi 1(3), 1(4), 3(3)(i), 3(3)(n), 5, 6, 9(3), 9(4), 26, poglavje II, poglavje III ter priloge I, II, III, IV in V uporabljajo od začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 28

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 691/2010, člen 26 Uredbe (EU) št. 677/2011 in Izvedbena uredba (EU) št. 1216/2011 se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2015, ne da bi to vplivalo na obveznost držav članic, da izvedejo načrt izvedbe v prvem referenčnem obdobju, opredeljenem v členu 8.

---

(1)  UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

(2)  UL L 300, 14.11.2009, str. 34.

(3)  UL L 96, 31.3.2004, str. 10.

(4)  UL L 96, 31.3.2004, str. 20.

(5)  Glej stran 31 tega Uradnega lista.

(6)  UL L 79, 19.3.2008, str. 1.

(7)  UL L 185, 15.7.2011, str. 1.

(8)  UL L 201, 3.8.2010, str. 1.

(9)  UL L 310, 25.11.2011, str. 3.

(10)  UL L 167, 4.7.2003, str. 23.

(11)  UL L 294, 13.11.2007, str. 3.

(12)  UL L 295, 14.11.2007, str. 7.

(13)  UL L 14, 22.1.1993, str. 1.

(14)  UL L 271, 18.10.2011, str. 15.

(15)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(16)  UL L 128, 9.5.2013, str. 1.“

---

---

---

---

---

---