28.6.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 708/2007

z dne 11. junija 2007

o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 ter člena 299(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 6 Pogodbe morajo biti zahteve za zaščito okolja sestavni del opredelitve in izvedbe politik in aktivnosti Skupnosti, posebej z vidika pospeševanja trajnostnega razvoja.

(2)	Ribogojstvo je hitro rastoči sektor z nenehnimi inovacijami in iskanjem novih virov. Za prilagoditev proizvodnje tržnim pogojem je pomembno, da ribogojska industrija poskrbi za raznolikost gojenih vrst.

(3)

V preteklosti sta ribogojstvu gospodarsko koristila vnos tujih vrst in prenos lokalno neprisotnih vrst (npr. šarenke, pacifiške ostrige, lososa), zato je cilj politike v prihodnosti v največji možni meri povečati koristi, povezane z vnosom in prenosom, ter se istočasno izogniti spremembam ekosistemov, preprečiti negativne biološke interakcije, vključno z genetskimi spremembami, z avtohtono populacijo in omejiti širjenje neciljnih vrst ter škodljivih vplivov na naravne habitate.

(4)

Invazivne tuje vrste so opredeljene kot eden izmed ključnih vzrokov za izgubo avtohtonih vrst in biološke raznovrstnosti. Člen 8(h) Konvencije o biološki raznovrstnosti (KBR), katere podpisnica je Skupnost, zahteva, da vsaka država pogodbenica, kolikor je to mogoče in primerno, prepreči vnos tistih tujih vrst, ki ogrožajo ekosisteme, habitate ali vrste, ali jih nadzira ali uniči. Na konferenci podpisnic KBR je bil sprejet Sklep VI/23 o tujih vrstah, ki ogrožajo ekosisteme, habitate ali vrste, s prilogo, ki opredeljuje vodilna načela za preprečevanje, vnos in ublažitev učinkov takšnih tujih vrst.

(5)	Prenos vrst znotraj njihovega naravnega območja razširjenosti na območja, kjer lokalno zaradi specifičnih biogeografskih razlogov niso prisotne, lahko predstavlja nevarnost za ekosisteme na teh področjih, zato bi prav tako moral biti vključen v to uredbo.

(6)

Skupnost bi zato morala razviti lasten okvir za zagotovitev ustrezne zaščite vodnih habitatov pred nevarnostmi uporabe neavtohtonih vrst v ribogojstvu. Ta okvir bi moral vsebovati postopke analize morebitnih tveganj, izvedbo ukrepov na podlagi preventive in previdnostnih načel in, če je to potrebno, sprejem načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih. Ti postopki bi morali temeljiti na znanju in izkušnjah, pridobljenih z obstoječimi prostovoljnimi programi, in zlasti na Kodeksu ravnanja pri vnosu in prenosu morskih organizmov Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), Kodeksu ravnanja ter Priročniku postopkov za preučitev vnosa in prenosa morskih in sladkovodnih organizmov Evropske svetovalne komisije za notranji ribolov (EIFAC).

(7)

Ukrepi te uredbe ne bi smeli posegati v Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (2), Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (3), Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (4) in Direktivo Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (5).

(8)

Možna tveganja, ki bi lahko v nekaterih primerih imela daljnosežne posledice, so sprva opaznejša na lokalni ravni. Značilnosti lokalnih vodnih okolij v Skupnosti so lahko zelo različne, države članice pa imajo ustrezna znanja in strokovne izkušnje za ovrednotenje in obvladovanje tveganj za vodna okolja v okviru svoje suverenosti ali pristojnosti. Zato je primerno, da je izvedba ukrepov, predvidenih s to uredbo, predvsem odgovornost držav članic.

(9)	Treba bi bilo upoštevati dejstvo, da se pred premikom tujih ali lokalno neprisotnih vrst, ki morajo biti v varnih zaprtih ribogojskih objektih, kjer je nevarnost pobega majhna, ne izvede predhodne ocene tveganja za okolje.

(10)

Kljub temu bi v primerih, ko tveganja niso zanemarljiva in lahko vplivajo na druge države članice, moral obstajati sistem Skupnosti za posvetovanja zainteresiranih strani in potrditev dovoljenj, preden jih izdajo države članice. Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (6), naj zagotovi znanstveno svetovanje v omenjenih posvetovanjih, Svetovalni odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s Sklepom Komisije 1999/478/ES (7), pa naj zainteresiranim stranem svetuje na področju ribogojstva in zaščite okolja.

(11)

V nekaterih delih Skupnosti je uporaba nekaterih tujih vrst v ribogojstvu že dalj časa običajna praksa. Zato bi bilo treba dejavnosti na tem področju obravnavati diferencirano, kar bi pospešilo njihov razvoj in ne bi predstavljalo dodatne upravne obremenitve, pod pogojem, da se lahko iz vira dobavi stalež, v katerem ni neciljnih vrst. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da na svojem ozemlju omejijo uporabo takšnih dalj časa uporabljanih vrst, če to želijo.

(12)	Nobena določba te uredbe ne preprečuje državam članicam, da z nacionalnimi predpisi urejajo hrambo tujih ali lokalno neprisotnih vrst v privatnih akvarijih in vrtnih ribnikih.

(13)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(14)	Zaradi večje učinkovitosti se za spremembe prilog I, II, III in IV k tej uredbi, potrebne za prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku, uporablja upravljalni postopek iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta uredba vzpostavlja okvir, ki ureja ribogojske prakse glede tujih in lokalno neprisotnih vrst, da bi ocenili in kar najbolj zmanjšali njihov možni vpliv, pa tudi vpliv vseh z njimi povezanih neciljnih vrst na vodne habitate ter tako prispevali k trajnostnemu razvoju sektorja.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za vnos tujih vrst in prenos lokalno neprisotnih vrst za uporabo v ribogojstvu Skupnosti, opravljen po začetku njene veljavnosti, določenem v členu 25(1).

2.   Ta uredba se ne uporablja za prenose lokalno neprisotnih vrst v okviru držav članic, razen v primerih, kadar je na podlagi znanstvenega mnenja pri prenosu mogoče predvideti okoljska tveganja. Če je v skladu s členom 5 imenovan svetovalni odbor, je odgovoren za oceno tveganja.

3.   Ta uredba obsega vse ribogojske dejavnosti v pristojnosti držav članic, ne glede na njihovo velikost ali lastnosti. Vključuje vse tuje in lokalno neprisotne gojene vodne organizme. Obsega vsa ribogojstva ne glede na vrsto vodnega medija.

4.   Ta uredba se ne uporablja za hrambo okrasnih vodnih živali ali rastlin v trgovinah z domačimi živalmi, vrtnih centrih, ograjenih vrtnih ribnikih ali akvarijih iz člena 6 Odločbe Komisije 2006/656/ES z dne 20. septembra 2006 o določitvi pogojev zdravstvenega varstva živali in zahtev za spričevala za uvoz okrasnih rib (9) ali v objektih, opremljenih s sistemi za čiščenje odpadnih voda, ki ustrezajo ciljem, določenim v členu 1.

5.   Ta uredba, z izjemo členov 3 in 4, se ne uporablja za vrste s seznama v Prilogi IV. Ocena tveganja iz člena 9 se ne uporablja za vrste s seznama iz Priloge IV, razen v primerih, če države članice želijo omejiti uporabo zadevnih vrst na svojem ozemlju.

6.   Pred premikom tujih ali lokalno neprisotnih vrst, ki morajo biti v varnih zaprtih ribogojskih objektih, ni izvedena predhodna ocena tveganja za okolje, razen v primerih, če želijo države članice sprejeti ustrezne ukrepe.

7.   Možno je, da bosta na podlagi novih znanstvenih informacij in nasvetov vnos in premik za uporabo v „zaprtih ribogojskih objektih“ v prihodnosti izvzeta iz zahteve za pridobitev dovoljenja iz poglavja 3. Pričakuje se napredek v znanstvenem razumevanju biološke zaščite modernih zaprtih sistemov, med drugim tudi na podlagi raziskav tujih vrst, ki jih financira Skupnost. Zadevno odločitev je treba sprejeti najkasneje do 31. marca 2009 po postopku iz člena 24.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.	„ribogojstvo“ pomeni dejavnosti, opredeljene v členu 3(d) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (10);

2.	„odprti ribogojski objekt“ pomeni objekt, kjer se ribogojstvo opravlja v vodnem gojišču, ki od divjega vodnega gojišča ni ločen z ovirami, ki bi preprečevale pobeg gojenih primerkov ali biološkega materiala, ki bi lahko preživeli in se naprej razmnoževali;

3.	„zaprti ribogojski objekt“ pomeni objekt, kjer se ribogojstvo opravlja v vodnem gojišču, ki vključuje ponovno kroženje vode in je ločeno od divjega vodnega gojišča z ovirami, ki preprečujejo pobeg gojenih primerkov ali biološkega materiala, ki bi lahko preživeli in se naprej razmnoževali;

4.	„vodni organizmi“ pomenijo vsako vodno živo bitje, ki pripada kraljestvom živali, rastlin in enoceličarjev, vključno z vsemi deli, gametami, semeni, jajčeci ali propagulami posameznih primerkov, ki bi lahko preživeli in se naprej razmnoževali;

5.	„poliploidni organizmi“ pomenijo umetno izzvane tetraploidne organizme (4N). To so vodni organizmi, pri katerih je bilo število kromosomov v celicah spremenjeno s tehnikami manipulacije celic;

6.

„tuje vrste“ pomenijo: (a) vrsto ali podvrsto vodnih organizmov, ki se pojavlja izven svojega znanega naravnega območja razširjenosti in območja morebitne naravne razpršitve; (b) poliploidne organizme in umetno ustvarjene hibridne vrste, ne glede na njihovo naravno območje razširjenosti ali morebitno razpršitev;

7.	„lokalno neprisotne vrste“ pomenijo vrste ali podvrste vodnih organizmov, ki so zaradi biogeografskih razlogov lokalno neprisotne na območju znotraj njihovega naravnega območja razširjenosti;

8.	„neciljne vrste“ pomenijo vse vrste ali podvrste vodnih organizmov, ki bi lahko škodovale vodnemu okolju in so naključno premaknjene skupaj z vnesenimi ali prenesenimi vodnimi organizmi; te vrste ne vključujejo organizmov, ki povzročajo bolezni in so zajeti v Direktivi 2006/88/ES;

9.	„premik“ pomeni vnos in/ali prenos;

10.	„vnos“ pomeni postopek, s katerim je tuja vrsta namerno premaknjena izven svojega naravnega območja razširjenosti za uporabo v ribogojstvu;

11.	„prenos“ pomeni postopek namernega premika lokalno neprisotne vrste znotraj njenega naravnega območja razširjenosti za uporabo v ribogojstvu na področje, kjer pred tem zaradi biogeografskih razlogov ni obstajala;

12.	„poskusni izpust“ pomeni vnos tujih vrst ali prenos lokalno neprisotnih vrst v omejenem obsegu za oceno ekološke interakcije z avtohtonimi vrstami in habitati z namenom preizkusiti predpostavke ocene tveganj;

13.	„vlagatelj“ pomeni fizično ali pravno osebo ali subjekt, ki predlaga izvedbo vnosa ali prenosa vodnega organizma;

14.	„karantena“ pomeni postopek, s katerim je mogoče vodne organizme in vse z njimi povezane organizme ohranjati v popolni izolaciji od okolja;

15.	„objekt za karanteno“ pomeni objekt, v katerem je mogoče vodne organizme in vse z njimi povezane organizme ohranjati v popolni izolaciji od okolja;

16.	„rutinski premik“ pomeni premik vodnih organizmov iz vira, pri katerem obstaja nizko tveganje za prenos neciljnih vrst in ki zaradi značilnosti vodnih organizmov in/ali uporabljane ribogojne metode, kot so zaprti sistemi iz točke 3 z reciklirano vodo, nima škodljivih ekoloških učinkov;

17.	„nerutinski premik“ pomeni premikanje vodnih organizmov, ki ne izpolnjujejo pogojev rutinskega premikanja;

18.	„država članica prejemnica“ pomeni državo članico, na katere ozemlje je vnesena tuja vrsta ali prenesena lokalno neprisotna vrsta;

19.	„država članica pošiljateljica“ pomeni državo članico, s katere ozemlja je vnesena tuja vrsta ali prenesena lokalno neprisotna vrsta.

POGLAVJE II

SPLOŠNE OBVEZNOSTI DRŽAV ČLANIC

Člen 4

Ukrepi za preprečevanje škodljivih vplivov

Države članice zagotovijo, da so sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje škodljivih učinkov na biološko raznovrstnost in zlasti na vrste, habitate in funkcije ekosistemov, ki bi se lahko pojavili z vnosom ali prenosom vodnih organizmov ali neciljnih vrst v ribogojstvu, in za preprečevanje širjenja navedenih vrst v naravo.

Člen 5

Odločanje in svetovalna telesa

Države članice določijo pristojni organ ali organe, odgovorne za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe („pristojni organ(-i)“). Vsak pristojni organ lahko za pomoč imenuje svetovalni odbor, ki vključuje ustrezne znanstvenike/strokovnjake („svetovalni odbor“). Če država članica ne imenuje svetovalnega odbora, njegove naloge iz te uredbe izvaja „pristojni organ“ ali „pristojni organi“.

POGLAVJE III

DOVOLJENJA

Člen 6

Zahtevek za dovoljenje

1.   Ribogojci, ki nameravajo vnesti tujo vrsto ali prenesti lokalno neprisotno vrsto, ki ni zajeta v členu 2(5), vložijo zahtevek za dovoljenje pri pristojnemu organu države članice prejemnice. Zahtevke se lahko vloži za več premikov, ki se izvedejo v obdobju največ sedem let.

2.   Prosilec vlogi priloži dokumentacijo v skladu z okvirnimi smernicami iz Priloge I. Svetovalni odbor izda mnenje o tem, ali vloga vsebuje vse potrebne podatke, na podlagi katerih je mogoče oceniti, ali gre za rutinski ali nerutinski premik, oceni, ali je vloga sprejemljiva, ter svoje mnenje sporoči pristojnemu organu.

3.   Pred iztekom veljavnosti dovoljenja je mogoče vložiti vlogo za novo dovoljenje in se pri tem sklicevati na prejšnje dovoljenje. Če ni dokazov o škodljivih učinkih za okolje, se predlagani premik obravnava kot rutinski premik.

Člen 7

Vrste predlaganih premikov

Svetovalni odbor poda mnenje o tem, ali je predlagani premik rutinski ali nerutinski, in o tem, ali je pred izpustom potrebna karantena ali poskusni izpust, ter svoje mnenje sporoči pristojnemu organu.

Člen 8

Rutinski premik

V primeru rutinskih premikov lahko pristojni organ odobri dovoljenje in po potrebi navede zahteve za karanteno ali poskusni izpust, v skladu s poglavjema IV in V.

Člen 9

Nerutinski premik

1.   V primeru nerutinskih premikov se opravi ocena tveganja za okolje, kot je določeno v Prilogi II. Pristojni organ odloči, ali je za izvedbo ocene tveganja za okolje odgovoren vlagatelj ali neodvisno telo in kdo nosi stroške.

2.   Na podlagi ocene tveganj za okolje svetovalni odbor pristojnemu organu poda mnenje o tveganju na obrazcu povzetka poročila, določenem v delu 3 Priloge II. Če svetovalni odbor ugotovi, da je tveganje majhno, lahko pristojni organ izda dovoljenje brez dodatnih formalnosti.

3.   Če svetovalni odbor ugotovi, da je tveganje, povezano s predlaganim premikom vodnih organizmov, glede na del 1 Priloge II, veliko ali srednje veliko, ob posvetovanju s prosilcem preuči prošnjo, da ugotovi, ali so na voljo postopki ublažitve ali tehnologije, ki bi lahko zmanjšali stopnjo tveganja. Svetovalni odbor posreduje pristojnemu organu rezultate pregleda na obrazcu, predpisanem v delu 3 Priloge II, z razlago stopnje tveganja in navedbami razlogov za zmanjšanje tveganja.

4.   Pristojni organ lahko dovoljenja za nerutinske premike izda le v primerih, ko ocena tveganja skupaj z blažilnimi ukrepi kaže nizko stopnjo tveganja za okolje. Vsaka zavrnitev dovoljenja mora biti primerno znanstveno utemeljena, če pa so znanstveni podatki še nezadostni, pa se upošteva načelo previdnosti.

Člen 10

Rok za odločitev

1.   Prosilca se v razumnem času pisno obvesti o odločitvi za izdajo ali zavrnitev dovoljenja, v vsakem primeru pa najpozneje v roku šestih mesecev po dnevu, ko je vložil prošnjo, neupoštevajoč čas, ki ga prosilec potrebuje za predložitev dodatnih informacij, če tako zahteva svetovalni odbor.

2.   Države članice podpisnice ICES lahko zahtevajo, da pred izdajo mnenja svetovalnega odbora prošnje in ocene tveganja glede morskih organizmov preuči ICES. V takšnih primerih je dovoljen šestmesečni dodatni rok.

Člen 11

Premiki, ki vplivajo na sosednje države članice

1.   Če utegnejo morebitni ali znani okoljski vplivi predlaganega premika organizma vplivati na sosednje države članice, pristojni organ o svoji nameri izdaje dovoljenja obvesti države članice ali zadevne države in Komisijo, tako da pošlje osnutek sklepa s priloženim obrazložitvenim memorandumom in povzetkom ocene tveganja za okolje, kakor je opredeljeno v delu 3 Priloge II.

2.   Druge zadevne države članice lahko v dveh mesecih od datuma obvestila Komisiji posredujejo pisne pripombe.

3.   V šestih mesecih od datuma uradnega obvestila Komisija po predhodnem posvetu z Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo (STECF), ustanovljenim s členom 33 Uredbe (ES) št. 2371/2002 in Svetovalnim odborom za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljenim s Sklepom 1999/478/ES, potrdi, zavrne ali spremeni predlagani sklep za odobritev dovoljenja.

4.   V 30 dneh od datuma sklepa Komisije lahko zadevna država članica sklep posreduje Svetu. V nadaljnjih 30 dneh lahko Svet s kvalificirano večino sprejme drugačen sklep.

Člen 12

Odvzem dovoljenja

Pristojni organ lahko kadar koli začasno ali za stalno odvzame dovoljenje, če pride do nepredvidenih dogodkov z negativnimi učinki na okolje ali avtohtono populacijo. Vsak odvzem dovoljenja mora biti znanstveno utemeljen, če so znanstveni podatki še nezadostni, pa se upošteva načelo previdnosti in nacionalne upravne predpise.

POGLAVJE IV

POGOJI ZA VNOS PO IZDAJI DOVOLJENJA

Člen 13

Spoštovanje drugih določb Skupnosti

Dovoljenje se lahko izda le za vnos na podlagi te uredbe in v primerih, ko je očitno, da se lahko izpolnijo zahteve na podlagi druge zakonodaje, zlasti:

(a)	pogoji za zdravje živali, določeni z Direktivo 2006/88/ES o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih;

(b)	pogoji iz Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (11).

Člen 14

Izpust v ribogojske objekte v primeru rutinskega vnosa

V primeru rutinskega vnosa je izpust vodnih organizmov v odprti ali zaprti ribogojski objekt dovoljen brez karantene ali poskusnega izpusta, razen če v izjemnih primerih pristojni organ na podlagi izrecnega nasveta svetovalnega odbora ne odloči drugače. Premiki iz zaprtega ribogojskega objekta v odprt ribogojski objekt ne smejo biti rutinski.

Člen 15

Izpust v odprte ribogojske objekte v primeru nerutinskega vnosa

1.   V primeru nerutinskega vnosa za izpust vodnih organizmov v odprt ribogojski objekt po potrebi veljajo pogoji iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Vodni organizmi se namestijo v določen objekt za karanteno znotraj ozemlja Skupnosti v skladu s pogoji iz Priloge III z namenom ustvariti zarodni stalež.

3.   Objekt za karanteno je lahko v državi članici, ki ni država članica prejemnica, pod pogojem, da se vse zadevne države članice strinjajo in da je navedena možnost vključena v oceni tveganja za okolje iz člena 9.

4.   Po potrebi se lahko v ribogojskih objektih države članice prejemnice uporabljajo le potomci vnesenih vodnih organizmov, če v času karantene ni bilo odkritih nobenih potencialno škodljivih neciljnih vrst. Stalež staršev se lahko izpusti v primerih, kjer se organizmi ne razmnožujejo v ujetništvu oziroma so v celoti razmnoževalno sterilni, in pod pogojem, da zagotovo ni nobenih potencialno škodljivih neciljnih vrst.

Člen 16

Poskusni izpust v odprti ribogojski objekt

Pristojni organ lahko zahteva, da se pred izpustom vodnih organizmov v odprte ribogojske sisteme opravi poskusni izpust, za katerega veljajo posebne omejitve in preventivni ukrepi na podlagi nasvetov in priporočil svetovalnega odbora.

Člen 17

Načrti ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih

Za vse nerutinske vnose in poskusne izpuste lahko prosilec pripravi načrt ukrepov, ki ga mora odobriti pristojni organ in ki med drugim vključuje odstranitev vnesene vrste iz okolja ali zmanjšanje gostote, za primere nepredvidenih dogodkov z negativnimi učinki na okolje ali naravne populacije. Če pride do takšnega dogodka, se načrti ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih nemudoma izvedejo, dovoljenje pa se lahko začasno ali za stalno prekliče v skladu s členom 12.

Člen 18

Nadzor

1.   Tuje vrste se po izpustu v odprte ribogojske objekte nadzorujejo za obdobje dveh let ali za obdobje celotnega generacijskega ciklusa, če je slednje daljše, da se oceni, ali so bili vplivi pravilno predvideni, oziroma ali so prisotni dodatni ali drugi vplivi. Zlasti je treba preučiti stopnjo širjenja ali omejevanja posamezne vrste. Pristojni organ odloči, ali ima prosilec ustrezno strokovno znanje in izkušnje ali naj nadzor opravlja drugo telo.

2.   V skladu z mnenjem svetovalnega odbora lahko pristojni organ zahteva daljša obdobja nadzora za ocenitev morebitnih dolgoročnih učinkov na ekosistem, ki jih je v obdobju iz odstavka 1 težko zaznati.

3.   Svetovalni odbor ovrednoti rezultate programa nadzora in posebej zabeleži vse dogodke, ki v oceni tveganja za okolje niso bili pravilno predvideni. Rezultati vrednotenja se pošljejo pristojnemu organu, ki povzetek rezultatov vključi v nacionalni register iz člena 23.

POGLAVJE V

POGOJI ZA PRENOS PO IZDAJI DOVOLJENJA

Člen 19

Spoštovanje drugih določb Skupnosti

Dovoljenje se lahko izda le za prenos na podlagi te uredbe, če je očitno, da se lahko izpolnijo zahteve na podlagi druge zakonodaje, ter zlasti:

(a)	pogoji za zdravje živali iz Direktive 2006/88/ES;

(b)	pogoji iz Direktive 2000/29/ES.

Člen 20

Nerutinski prenos v odprte ribogojske objekte

V primeru nerutinskih prenosov v odprte ribogojske objekte lahko pristojni organ zahteva, da se pred izpustom vodnih organizmov opravi poskusni izpust s posebnim omejevanjem in preventivnimi ukrepi na podlagi nasvetov in priporočil svetovalnega odbora.

Člen 21

Karantena

Država članica prejemnica lahko v izrednih primerih in z odobritvijo Komisije pred izpustom vrst v odprte ribogojske objekte z nerutinskim prenosom zahteva karanteno v skladu s členom 15(2), (3) in (4). Zahteva za odobritev Komisije mora vključevati razloge za uvedbo karantene. Komisija na takšno zahtevo odgovori v 30 dneh.

Člen 22

Nadzor po prenosu

Po nerutinskem prenosu se vrste nadzorujejo v skladu s členom 18.

POGLAVJE VI

REGISTER

Člen 23

Register

Države članice vodijo evidenco vnosov in prenosov s podatki o vseh prejetih vlogah in priloženo dokumentacijo, zbrano pred izdajo dovoljenja in v obdobju nadzora.

Register mora biti prosto dostopen državam članicam in javnosti v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (12).

Za izmenjavo informacij iz registrov držav članic bi lahko razvili poseben informacijski sistem v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 24

Podrobni predpisi in prilagoditev tehničnemu napredku

1.   Spremembe prilog I, II, III in IV ter njihove ustrezne določbe, potrebne za prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

2.   V Prilogo IV je mogoče dodati samo tiste vrste vodnih organizmov, ki se že dalj časa (glede na njihov življenjski cikel) brez škodljivih učinkov uporabljajo v ribogojstvu na določenih območjih Skupnosti in katerih vnosi ali prenosi lahko potekajo brez naključnega premika potencialno škodljivih neciljnih vrst.

3.   Komisija sprejme predpise o pogojih za dodajanje vrst v Prilogo IV, navedenih v odstavku 2, v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

4.   Po sprejetju izvedbenih predpisov iz odstavka 3 lahko države članice zahtevajo od Komisije, da v Prilogo IV vključi vrste v skladu s postopkom iz odstavka 1. Države članice z znanstvenimi podatki dokažejo, da so izpolnjena merila za vključitev vrst v Prilogo IV. Komisija v roku petih mesecev po prejemu zahtevka, iz katerega se izključi čas, ki ga država članica potrebuje za zagotovitev dodatnih informacij, odloči o njegovi upravičenosti.

5.   O zahtevkih držav članic za vključitev vrst v Prilogo IV, ki jih prejme pred začetkom veljavnosti Uredbe, pa odloči najpozneje do 1. januarja 2009.

6.   Zadevne države članice lahko za svoje najbolj oddaljene regije, kot so opredeljene v členu 299(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, predlagajo vključitev vrst v posebni del Priloge IV.

Člen 25

Začetek veljavnosti

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se 6 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe Komisije o izvedbenih pravilih iz člena 24(3), v vsakem primeru pa pred 1. januarjem 2009.

2.   Določbe iz poglavja I in poglavja II ter člen 24 se uporabljajo od dneva začetka veljavnosti Uredbe.

---

(1)  UL C 324, 30.12.2006, str. 15.

(2)  UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).

(3)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/105/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 368).

(4)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

(5)  UL L 328, 24.11.2006, str. 14.

(6)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(7)  UL L 187, 20.7.1999, str. 70. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2004/864/ES (UL L 370, 17.12.2004, str. 91).

(8)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(9)  UL L 271, 30.9.2006, str. 71.

(10)  UL L 223, 15.8.2006, str. 1.

(11)  UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

(12)  UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

---

---

---

---

---