INT/1044

Socialno gospodarstvo v boju proti revščini in socialni izključenosti

MNENJE

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

Boj proti revščini in socialni izključenosti z izkoriščanjem moči socialnega gospodarstva in socialno-ekonomskih inovacij

[raziskovalno mnenje]

Poročevalec: Alain COHEUR

Soporočevalec: Ferdinand WYCKMANS

1.Sklepi in priporočila

1.1Boj proti revščini in socialni izključenosti je treba obravnavati z upoštevanjem različnih razsežnosti pojma revščine, ki vpliva na dostop do zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenega varstva, stanovanja, prehrane, mobilnosti, digitalnih orodij, energije, kulture itd. Medsektorski pristop k revščini je bistven za zagotavljanje socialne vključenosti. Čeprav boj proti revščini zadeva vse gospodarske akterje, je država tista, ki mora na tem področju v celoti izvajati svojo pristojnost. Socialno gospodarstvo s svojo raznolikostjo dejavnosti in socialnim namenom k temu prispeva na organski in medsektorski način.

1.2EESO poziva Evropsko komisijo, naj še naprej izvaja svoj akcijski načrt za socialno gospodarstvo, ga leta 2025 oceni in to upošteva v novem akcijskem načrtu za socialno gospodarstvo; dejavno naj podpre izvajanje priporočil držav članic ter v svoj naslednji delovni program izrecno vključi socialno gospodarstvo in politiko socialnih inovacij, da bi izkoristili ves gospodarski, industrijski in družbeni potencial socialnega gospodarstva ter spodbudili socialno vključenost vseh.

1.3EESO priporoča močan teritorialen pristop, ki bi vključeval regije in občine ter povezal več akterjev pri politikah uvajanja socialnega gospodarstva. Ob podpori javnih organov je mogoče spodbujati lokalni razvoj, selitev proizvodnih orodij nazaj in ustvarjanje dostojnih delovnih mest, ki jih ni mogoče preseliti, spodbujati sodelovanje med gospodarskimi akterji (združevanje orodij, izmenjava dobre prakse) in ustvariti spodbuden ekosistem, v katerem bi sodelovali akterji civilne družbe, zadruge, vzajemne družbe, tradicionalna podjetja, vlagatelji iz bančnega sektorja, civilna družba, socialni partnerji, akademski krogi itd.

1.4EESO poziva Komisijo, naj v svojih pobudah za socialne inovacije uporablja medsektorski pristop, ki bo vključeval različne akterje iz tradicionalnih podjetij in socialnega gospodarstva ter zajemal okoljske in socialne vidike.

1.5EESO poziva Komisijo, naj socialno gospodarstvo in socialne inovacije vključi med pobude, ki jih bo izvajala v okviru razvoja področij ukrepanja v svojem poročilu o predvidevanju, da bi predvsem povečali udeležbo žensk na trgu dela. To povečanje pa ostaja izziv za druge ranljive skupine prebivalstva, kot so invalidi, mladi, druge premalo zastopane ali izključene skupine, osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ali tiste, ki živijo v skrajni revščini.

1.6Z izvajanjem ambiciozne strategije za razvoj socialnega gospodarstva slednje postane prostor za ustvarjanje raznolikih delovnih mest in s tem za boj proti revščini, in sicer z oblikovanjem programov za socialno-poklicno vključevanje ali delovnih mest z usposabljanjem ter podporo nosilcem projektov za ustanavljanje mikropodjetij, zadrug, združenj ali socialnih podjetij itd.

1.7Za to dolgoročno in skupno strategijo so potrebni pravna podlaga, davčni okvir, prilagojen poslovnemu modelu socialnega gospodarstva, posebna uprava in uslužbenci, usposobljeni za delo na področju socialnega gospodarstva, ter posebna orodja.

2.Splošne ugotovitve

2.1Ozadje

2.1.1S tem mnenjem se EESO odziva na zahtevo belgijskega predsedstva Sveta EU v zvezi z bojem proti revščini in socialni izključenosti ter raziskuje prednosti, ki jih v zvezi s tem ponujajo socialno gospodarstvo in socialno-ekonomske inovacije.

2.1.2To zaprosilo za pripravo mnenja je prišlo v času zapletenih družbenih izzivov, ki jih je mogoče rešiti le z mobilizacijo vseh ustreznih virov v družbi, v kateri imata socialno gospodarstvo in civilna družba kot katalizatorja socialnih inovacij bistveno vlogo.

2.1.3Boj proti revščini zadeva vse akterje v naši družbi. Čeprav dejavnosti organizacij socialnega gospodarstva niso omejene na socialne ukrepe, številne med njimi zagotavljajo bistvene storitve, povezane s skrajnimi (in vse pogostejšimi) razmerami, kot sta brezdomstvo (z nastanitvami in najnujnejšo pomočjo) in skrajna revščina (s pomočjo v hrani). Nudijo tudi zaposlitvene možnosti tistim, ki so oddaljeni od trga dela, s čimer spodbujajo vključevanje in podpirajo politike, ki odpravljajo strukturne vzroke revščine.

2.1.4Po podatkih Eurostata 1 se od leta 2014 zmanjšuje število oseb, izpostavljenih najmanj enemu od naslednjih treh tveganj revščine in socialne izključenosti: tveganje revščine, huda materialna in socialna prikrajšanost in/ali življenje v gospodinjstvu z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Vendar je treba hkrati ugotoviti, da je leta 2022 v revščini živelo 95,3 milijona oseb v Evropi (22 % prebivalstva oziroma petina ljudi), kar je za bogato Evropo neobičajno veliko.

2.1.5EESO opozarja, da je Komisija marca 2021 v svoj akcijski načrt o evropskem stebru socialnih pravic vključila splošni cilj, da bi do leta 2030 zmanjšali število ljudi, ki živijo v revščini, za vsaj 15 milijonov 2 .

2.1.6V boju proti revščini in socialni izključenosti je treba upoštevati različne razsežnosti pojma revščine. Ta ni omejen na eno samo merilo, temveč se nanaša na različne vidike in vpliva na dostop do zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenega varstva, stanovanja, prehrane, mobilnosti, digitalnih orodij, energije, kulture itd. Medsektorski pristop k revščini je zato bistven, da bi bili vsi deležni socialne vključenosti.

2.1.7Poleg kumulativnega učinka različnih oblik revščine obstajajo tudi razlike v stopnjah ranljivosti med nekaterimi skupinami prebivalstva. Podatki Eurostata za junij 2023 3 kažejo, da so ženske, mladi odrasli, ljudje z nizko stopnjo izobrazbe, brezposelni in revni zaposleni 4 v povprečju bolj izpostavljeni tveganju revščine ali socialne izključenosti. Revščina prizadene zlasti predšolske otroke, enostarševske družine, osebe, ki so žrtve diskriminacije (invalidnost, rasizem, spol), in starejše.

2.1.8Komisija je marca 2021 v svojem akcijskem načrtu za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic socialno gospodarstvo opredelila kot eno od možnosti za ustvarjanje delovnih mest in poudarila, da je glavne družbene izzive v številnih sektorjih pogosto mogoče rešiti s socialnimi inovacijami. Za Komisijo socialno gospodarstvo pomeni velik neizkoriščen gospodarski potencial in je še posebno zanimivo, ker ustvarja tako socialno kot gospodarsko vrednost.

2.1.9Tudi predlog direktive z dne 5. septembra 2023, katerega cilj je olajšati čezmejne dejavnosti nepridobitnih združenj 5 , je pomemben korak v boju proti revščini in socialni izključenosti, saj so te organizacije pogosto dejavne na teh področjih. Ta direktiva bo združenja spodbujala, jim pomagala v celoti izkoristiti pravice notranjega trga, okrepila povezovanje in olajšala učinkovito uveljavljanje temeljnih svoboščin evropskih državljanov.

2.2Socialno gospodarstvo in njegove družbene vrednote

2.2.1Vrednote participativnega in demokratičnega upravljanja v organizacijah socialnega gospodarstva prispevajo tudi k opolnomočenju ljudi, ki se v njih zaposlijo. Ta aktivna udeležba jih lahko tudi spodbudi k večjemu udejstvovanju v skupnosti, podpira njihovo socialno vključenost in jim omogoča, da v celoti uresničujejo svojo vlogo državljanov in državljank ter prispevajo k blaginji prebivalstva. S preventivnim ukrepanjem v zgodnji fazi lahko socialno gospodarstvo prepreči, da bi se nekatere skupine prebivalstva znašle v revščini.

2.3Mednarodni zagon

2.3.1Nedavno priporočilo Sveta 6 je še en pomemben korak v mednarodnem razvoju socialnega gospodarstva po začetku izvajanja akcijskega načrta za socialno gospodarstvo. Primeri vključujejo resolucijo Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu ter socialnem in solidarnostnem gospodarstvu (junij 2022) 7 , priporočilo OECD o socialnem in solidarnostnem gospodarstvu ter socialnih inovacijah (junij 2022) 8 ter resolucijo Organizacije združenih narodov o spodbujanju socialnega in solidarnostnega gospodarstva za trajnostni razvoj (april 2023) 9 .

2.3.2V zvezi s tem je zelo pomembno, da EU prednostno razvije osnovne pogoje za spodbujanje socialnega gospodarstva v 27 državah članicah in ga razširi na vseh področjih. Socialno gospodarstvo ima ključno vlogo pri dostopu do zaposlitve, tudi za ranljive skupine, ki so oddaljene od trga dela, zajema pa tudi številne gospodarske in industrijske dejavnosti (energija, hrana, zdravstveno varstvo, izobraževanje, kultura, proizvodnja, ponovna uporaba in prodaja rabljenega blaga itd.). Zato je v ospredju pri zagotavljanju pravičnega, trajnostnega in vključujočega prehoda.

2.3.3Ta medsektorski pristop se odraža tudi v sistemskem in celostnem pristopu priporočila, ki ga povezuje z različnimi pomembnimi politikami in strateškimi smernicami, kot so zeleni dogovor, Unija enakosti, strategija oskrbe, otrokove pravice, okrepljeno jamstvo za mlade, izvajanje prehoda „ekosistema lokalnega in socialnega gospodarstva“ itd.

2.3.4EESO poziva Evropsko komisijo, naj še naprej izvaja svoj akcijski načrt za socialno gospodarstvo, ga leta 2025 oceni, pripravi nov akcijski načrt za socialno gospodarstvo in dejavno podpre izvajanje priporočil držav članic, da bi izkoristili ves gospodarski, industrijski in družbeni potencial socialnega gospodarstva ter spodbudili socialno vključenost vseh.

2.4Socialno gospodarstvo kot katalizator socialnih inovacij

2.4.1V sedanjih okoliščinah sočasnih kriz se je z družbenimi izzivi mogoče spopasti le z mobilizacijo vseh virov družbe na podlagi medsektorskega pristopa na več ravneh. Ta pristop je socialna inovacija, ki je v priporočilu Sveta opredeljena kot „dejavnost, ki ima socialni značaj glede na svoje cilje in tudi svoja sredstva, ter zlasti dejavnost, ki se nanaša na razvoj in uresničevanje novih zamisli glede izdelkov, storitev, praks in modelov, ki hkrati izpolnjuje socialne potrebe in ustvarja nove socialne odnose ali sodelovanje med javnimi in zasebnimi organizacijami ter organizacijami civilne družbe, in je zato koristna za družbo in spodbuja njeno zmožnost za ukrepanje“. Priporočilo dodaja, da se socialne inovacije pogosto porajajo v socialnem gospodarstvu.

2.4.2V središču socialnih inovacij sta preprečevanje in zgodnje ukrepanje z dolgoročnim pristopom, ne pa osredotočanje na kratkoročni dobiček. Ta pristop se pogosto imenuje socialne naložbe. Te so tesno povezane s pravičnim prehodom in so skladne z evropskim stebrom socialnih pravic. Z osredotočanjem na proaktivne ukrepe se ustvarjajo odpornejše družbe in dolgoročno zmanjšujejo socialni stroški, hkrati pa se spodbuja trajnostna in vključujoča rast. Socialno gospodarstvo je lahko ključno gonilo prehodov, saj s svojimi edinstvenimi prednostmi dopolnjuje socialne naložbe in s tem spodbuja inovacije za reševanje socialnih izzivov na področjih, kjer so drugi sektorji omejeni.

2.4.3Socialne inovacije poganja potreba po zadovoljevanju neizpolnjenih družbenih potreb, so pa tudi odziv na potrebo po reševanju družbenih izzivov ter uresničevanju družbenih in gospodarskih sprememb. Vanje so vključeni vsi družbeni sektorji, socialno gospodarstvo, civilna družba in številni nedržavni akterji ter javni organi na vseh ravneh oblasti. EESO poziva Komisijo, naj v svojih pobudah za socialne inovacije uporablja medsektorski pristop, ki bo vključeval različne akterje iz tradicionalnih podjetij in socialnega gospodarstva ter zajemal okoljske in socialne vidike.

2.4.4EESO priporoča Komisiji in državam članicam, naj poskrbijo, da se za podporo socialnim inovacijam uporabijo ključni instrumenti, kot so javna naročila, strukturni skladi in socialne storitve splošnega pomena.

3.Posebne ugotovitve

3.1Lokalna in regionalna raven

3.1.1V nedavnem priporočilu Sveta je omenjena vzpostavitev ambasadorjev socialnega gospodarstva na lokalni ali regionalni ravni v državah članicah, ki bi spodbujali ta ekosistem, omogočali dostop do evropskega ali nacionalnega financiranja ali zagotavljali medsebojno podporo. Tako bi bilo treba oživiti skupnosti in lokalni razvoj. Lokalni projekti pozitivno vplivajo na ustvarjanje delovnih mest, ponovno vključevanje izključenih oseb in distribucijo storitev za državljane. Zato lahko obrnejo spiralo revščine. EESO 10 v svojem mnenju INT/1037 poudarja pomen lokalne ravni.

3.1.2Številne pobude v okviru socialnega gospodarstva so globoko zakoreninjene v svojih skupnostih. To spodbuja kratke vrednostne verige, ki omogočajo lokalno proizvodnjo in porabo ter tako prispevajo k zelenemu prehodu (kratke verige preskrbe s hrano, proizvodnja energije). EESO tako priporoča močan teritorialni pristop, ki bi vključeval regije in občine ter povezal več akterjev pri politikah uvajanja socialnega gospodarstva. Ob podpori javnih organov je mogoče spodbujati lokalni razvoj, selitev proizvodnih orodij nazaj in ustvarjanje delovnih mest, ki jih ni mogoče preseliti, spodbujati sodelovanje med gospodarskimi akterji (združevanje orodij, izmenjava dobre prakse) in ustvariti spodbuden ekosistem, v katerem bi sodelovali akterji civilne družbe, zadruge, podjetja za opravljanje pridobitne dejavnosti, vlagatelji iz bančnega sektorja, civilna družba, socialni partnerji, vzajemne družbe, akademski krogi itd. Organizacije socialnega gospodarstva povečujejo uspešnost gospodarstva, s čimer se dopolnjujejo dejavnosti tradicionalnih podjetij, ki pa jim te organizacije ne konkurirajo, temveč zapolnjujejo nedonosne segmente trga. Podpirajo na primer ljudi, ki živijo v skrajni revščini in bi bili sicer prezrti.

3.2Strategije sodelovanja

3.2.1Za uspešno izvajanje politik za uvajanje socialnega gospodarstva in socialnih inovacij je potrebna desetletna vizija, da bi določili strategijo z več prednostnimi področji, ki bi temeljila na zanesljivih statističnih podatkih. Ta strategija, ki jo je treba oblikovati skupaj, mora temeljiti na:

·pravni podlagi in davčnem okviru, prilagojenem poslovnemu modelu socialnega gospodarstva,

·posebni upravi in uradnikih, usposobljenih za socialno gospodarstvo (njegove posebnosti in vrednote),

·orodjih, namenjenih prevzemu pobude za ustanovitev podjetja socialnega gospodarstva:

oinkubatorjih,

osvetovalnih agencijah,

ofinančni podpori,

oizobraževanju in usposabljanju, zlasti na področju upravljanja,

oproračunskih sredstvih za organizacijo in prepoznavnost ekosistema,

orazpisih za projekte, štipendije za sodelovanje itd.

3.2.2Zaradi svojega medsektorskega značaja je treba socialno gospodarstvo priznati v njegovi raznolikosti kot gospodarski in podjetniški model, ki se lahko uporablja v številnih sektorjih (vključevanje, storitve na lokalni ravni, hrana, kratke verige, stanovanja, ponovna uporaba, energija, kultura, mobilnost, bančništvo, zavarovalništvo, zdravstvo itd.), kar pomeni, da mora biti uprava, namenjena socialnemu gospodarstvu, sposobna tesno sodelovati z drugimi upravnimi organi, ki imajo pristojnosti za posamezen sektor, da bi bili pogoji za socialno gospodarstvo enakovredni drugim poslovnim modelom. EESO priporoča naslednje:

–vzpostavitev usmerjevalnih skupin za socialno gospodarstvo na različnih teritorialnih ravneh;

–ustanovitev usklajevalnega odbora na regionalni ravni, ki bo združeval različne zadevne uprave in deležnike v regionalnem ekosistemu;

–na ravni mest bi lahko občinski svetniki sodelovali v kolegiju socialnega gospodarstva, da bi spodbudili sodelovanje lokalnih voditeljev. Ustanovitev takšnega kolegija bi lahko bila obvezna v mestih z več kot 100 000 prebivalci, v majhnih občinah pa bi jo z morebitno regionalno podporo organizirale skupnosti občin;

–razvoj posebnih nacionalnih programov za socialne inovacije in vzpostavitev boljših povezav med različnimi področji politike, da bi spodbudili skupno oblikovanje in doseganje socialnih rezultatov.

3.2.3Komisija v svojem zadnjem poročilu o strateškem predvidevanju, objavljenem julija 2023 11 , navaja, da bi morala EU še naprej spodbujati države članice k vzpostavitvi vključujočih in kakovostnih socialnih storitev, ki krepijo sposobnost ljudi, da prispevajo h gospodarstvu in družbi ter uresničujejo svoj potencial in želje. To vključuje tudi posodobitev politik socialne zaščite z vzdržnim pristopom vseživljenjskih socialnih naložb, podporo za udeležbo na trgu dela in vključevanje, prilagajanje socialne zaščite atipičnim oblikam dela ter pristop aktivnega vključevanja na trg dela.

3.2.4EESO zato poziva Komisijo, naj socialno gospodarstvo vključi med pobude, ki jih bo izvajala v okviru razvoja področij ukrepanja v svojem poročilu o predvidevanju, da bi lahko med drugim povečali udeležbo vseh skupin prebivalstva na trgu dela, zlasti žensk, invalidov, mladih, drugih premalo zastopanih ali izključenih skupin oseb, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ali tistih, ki živijo v skrajni revščini.

3.2.5Z izvajanjem ambiciozne strategije za razvoj socialnega gospodarstva slednje postane prostor za ustvarjanje raznolikih delovnih mest, in sicer z razvojem programov za socialno-poklicno vključevanje ali delovna mesta z usposabljanjem, podporo nosilcem projektov za ustanavljanje mikropodjetij, zadrug, združenj ali socialnih podjetij itd. Inovativni projekti, kot so „območja brez dolgotrajno brezposelnih oseb“, vzpostavljeni v različnih državah članicah (Francija, Belgija, Nizozemska, Avstrija), so še en primer pobud, ki omogočajo ustvarjanje dostojnih delovnih mest, koristnih za območja, na katerih so se razvila. EESO spodbuja Komisijo, naj podpre nastanek in razvoj takih pobud, med drugim z izmenjavo in spodbujanjem dobre prakse, na primer z novo platformo „portal socialnega gospodarstva“ 12 .

3.3Odpornost, finančna sredstva in orodja za ocenjevanje

3.3.1Močna in ambiciozna strategija uvajanja socialnega gospodarstva je odvisna od dostopnosti finančnih virov. EU v svojem priporočilu priznava, da bi lahko države članice, vključno z regionalnimi in lokalnimi oblastmi, s sprejetjem posebnih ukrepov za socialno gospodarstvo bolje izkoristile različne možnosti evropskega financiranja, zlasti sredstva Kohezijskega sklada in sredstva za krepitev odpornosti 13 .

3.3.2Ta strategija bi morala vključevati orodja za ocenjevanje in spremljanje, ki bi bila vse od začetka prilagojena njegovim posebnostim, da se spodbudijo prožnost, prilagodljivost in odpornost za čim boljše izpolnjevanje potreb deležnikov. Priznava se, da je za subjekte socialnega gospodarstva značilna odpornost. Komisija v svojem poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2020 (Načrtovanje poti k odpornejši Evropi) ugotavlja, da so kooperativne in neprofitne organizacije med zdravstveno krizo, povezano s COVID-19, okrepile svojo socialno in ekonomsko odpornost 14 . Njihov cilj je povečati uspešnost gospodarstva, s čimer se dopolnjujejo dejavnosti tradicionalnih podjetij. Ne pomenijo konkurence, temveč zapolnjujejo nedonosne segmente trga. Podpirajo na primer ljudi, ki živijo v skrajni revščini in bi bili sicer prezrti.

V Bruslju, 20. decembra 2023

Sandra PARTHIE
predsednica strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

_____________

(1)       People at risk of poverty or social exclusion in 2022 (Ljudje, izpostavljeni tveganju revščine ali socialne izključenosti) – Novice Eurostata – Eurostat .

(2)       Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic .

(3)       Living conditions in Europe - poverty and social exclusion - Statistics Explained (Življenjski pogoji v Evropi – Revščina in socialna izključenost – Pojasnilo statističnih podatkov) .

(4)       Poročilo posebnega poročevalca OZN za skrajno revščino in človekove pravice Olivierja De Schutterja – The working poor: a human rights approach to wages (Revni delavci: pristop k plačam na podlagi človekovih pravic) .

(5)       EUR-Lex – 52023PC0516 – SL – EUR-Lex .

(6)       Priporočilo Sveta o razvoju okvirnih pogojev za socialno gospodarstvo – politični dogovor, 29.9.2023 .

(7)      MOD, Resolucija o dostojnem delu ter socialnem in solidarnostnem gospodarstvu .

(8)       Pravni instrumenti OECD .

(9)       Historic moment for the SSE: At its 66th plenary meeting, the UN General Assembly adopts the resolution “Promoting the Social and Solidarity Economy for Sustainable Development (Zgodovinski trenutek za socialno in solidarnostno gospodarstvo: Generalna skupščina Združenih narodov je na 66. plenarnem zasedanju sprejela resolucijo o spodbujanju socialnega in solidarnostnega gospodarstva za trajnostni razvoj) – UNTFSSE .

(10)    EESO v svojem mnenju o svežnju o socialnem gospodarstvu (INT/1037) poudarja, da je nujno vlagati v stalno izboljševanje sodelovanja med regionalnimi in občinskimi upravami ter javnim sektorjem in subjekti socialnega gospodarstva, saj številne dejavnosti subjektov socialnega gospodarstva potekajo na lokalni ravni.

(11)       Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2023 .

(12)       Social Economy Gateway (Vstopna točka za socialno gospodarstvo) .

(13)      EESO v svojem mnenju INT/1037 poziva k sprejetju družbeno odgovornih in inovativnih rešitev na področju javnih naročil, da bi odpravili ovire, ki otežujejo sodelovanje podjetij socialnega gospodarstva na razpisih, in priporoča uvedbo meril za nagrajevanje socialnega učinka, ki ga ustvarijo podjetja socialnega gospodarstva, ter meril geografske bližine.

(14)       Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2020 (europa.eu) : „Zadruge, družbe za vzajemno zavarovanje, neprofitna združenja, fundacije in socialna podjetja so pomagali javnim službam pri obvladovanju krize. Dokazali so, da so zmožni zagotoviti širok nabor izdelkov in storitev na enotnem trgu v okoliščinah, v katerih profitna podjetja ne bi mogla ustvariti ustreznega donosa kapitala, s čimer so ustvarili in ohranili več milijonov delovnih mest. Poleg tega so ključno gonilo socialnih inovacij.“