1.Sklepi in priporočila

1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v zvezi z obravnavanim predlogom uredbe ponavlja svoja stališča iz mnenj 2018/05155 1 , 2020/02842 2 in 2022/01131 3 , katerih ugotovitve in priporočila so navedena v nadaljevanju.

1.2EESO meni, da je treba v pravni red EU prenesti ohranitvene in nadzorne ukrepe, ki jih je sprejela Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO), da bi dosegli njihovo enotno in učinkovito izvajanje znotraj EU.

1.3EESO kljub temu meni, da obravnavani predlog ne uvaja učinkovitega mehanizma za prenos predpisov, sprejetih v okviru NAFO, in se ne odziva na potrebo, da se jih vsako leto posodablja.

1.4EESO se zavzema za učinkovitejši in enostavnejši mehanizem, zato predlaga uredbo z enim samim členom, ki bi določal, da morajo za flote v Evropski uniji veljati predpisi NAFO brez vsakršne izjeme.

1.5EESO opozarja na nevarnost, ki jo prinaša uvedba sistema delegiranih aktov, s katerim se Komisiji podeljuje pooblastilo za sprejemanje zakonodaje mimo običajnih postopkov.

2.Povzetek zakonodajnega predloga

2.1Glavni namen obravnavanega predloga je, da se v pravo Unije prenesejo ukrepi za ohranjanje in izvrševanje, ki jih je sprejela Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) na svojem letnem zasedanju septembra 2022.

2.2Vključuje spremembe, ki prinašajo nove dolžnosti držav članic zastave v zvezi s predložitvijo raziskovalnih načrtov in zahtev glede plovil za sodelovanje v raziskovalnih dejavnostih; ureditev poskusne vleke ob prvem vstopu v sektor na ribolovnem potovanju; prilagoditve za zaporo ribolova rdečih okunov v območju 3M; prepoved iztovarjanja, pretovarjanja in obdržanja grenlandskega morskega psa na krovu in medsebojno uskladitev seznamov plovil IUU med regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva.

2.3Predlog na Komisijo prenaša pooblastila za spremembo Uredbe (EU) 2019/833 v zvezi z dolžnostmi držav članic, ki zadevajo predložitev raziskovalnih načrtov in zahteve glede plovil za izvajanje raziskovalnih dejavnosti, če NAFO take ukrepe v prihodnosti spremeni.

3.Splošne ugotovitve

3.1EESO meni, da je ukrepe za ohranjanje in izvrševanje, ki jih je sprejel NAFO na svojem zadnjem letnem zasedanju, treba prenesti v pravo Unije, da bi dosegli enotno izvajanje v EU.

3.2Odbor kljub temu meni, da postopek prenosa še vedno ne temelji na učinkovitem mehanizmu, saj se ti ukrepi vsako leto spreminjajo, birokratski postopki EU pa so zelo počasni, zaradi česar prihaja do stalnega razkoraka med predpisi NAFO in zakonodajo EU.

3.3EESO poudarja, da bi bilo treba uvesti učinkovitejši postopek, kakršnega je predlagal v letih 2019, 2020 in 2022 in ki so ga podprle tudi uprave držav članic in udeleženi sektorji. To bi lahko bila preprosta uredba z enim samim členom, ki bi vključevala zavezo Evropske unije, da se bodo v njenih flotah brez vsakršne izjeme izvajali predpisi, ki jih vsako leto sprejme NAFO. Morala pa bi biti pogojena z uvedbo klavzule, ki bi določala, da se ukrep NAFO, kadar je nezdružljiv s pravom EU, ne uporablja, dokler sozakonodajalca o tem ne dosežeta dogovora.

3.4Odbor ponovno opozarja, da bi nadaljnja uporaba uredbe lahko pomenila nasprotujoča si pravila ali vsaj obdobja pravne negotovosti za uprave in celo podjetja, ki ne vedo, ali morajo spoštovati prejšnja pravila, ki še vedno veljajo v EU, ali nova. Nastala pa bi tudi izkrivljanja pri izvajanju ukrepov v zvezi s flotami, ki niso iz EU.

3.5EESO meni, da bo z uvedbo sistema delegiranih aktov enostavnejše le to, da lahko Komisija določa pravila mimo običajnih postopkov.

4.Posebne ugotovitve

4.1EESO priznava pomembno vlogo raziskovalnih plovil pri spremljanju in ocenjevanju okoljskega stanja morja, zlasti v povezavi z ribištvom. Za ohranitev vrst je bistvenega pomena natančna opredelitev ekoloških skupnosti v povezavi z njihovo biotsko raznovrstnostjo in strukturo prehranjevalnega spleta. Pri lokalni pestrosti rib se lahko kažejo statistično pomembne in z letnim časom pogojene spremembe na prispevnem območju, ki ne odražajo nujno sprememb biotske raznovrstnosti in funkcionalnih značilnosti prehranjevanja 4 .

4.2Znanstvena skupnost je nedavno uvedla inovativen pristop k spremljanju in ocenjevanju stanja morskega ekosistema, vključno z analizo in modeliranjem okoljskega DNK (eDNK). Ta pristop uvaja tehnike in koncepte, ki lahko podpirajo učinkovito upravljanje in vodenje ribištva 5 . EESO priznava, da je eDNK koristen dopolnilni podatek o stanju prehranjevalnega spleta in morskega ekosistema. Glede na to, da nekatera raziskovalna plovila med opazovalnimi kampanjami zbirajo eDNK, EESO poziva, naj se zbira in upošteva kot dragocen podatek, ki ga je treba vključiti med podatke o ulovu rib.

4.3Večina držav spoštuje stebra Nagojskega protokola, ki je začel veljati 12. oktobra 2014 in izhaja iz Konvencije o biološki raznovrstnosti. Po tem protokolu je treba raziskovalne in razvojne dejavnosti izvajati v skladu z veljavno uredbo o dostopu in delitvi koristi, morajo pa biti tudi sledljive. Pristojni organi morajo, kjer je to primerno, izvesti vse zahtevane postopke za dostop in delitev koristi še pred izvajanjem kakršnega koli raziskovalnega programa, ki zahteva uporabo in prenos genskih virov, ne glede na državo dobaviteljico. Večina držav je podpisala Nagojski protokol, nekatere pa ga morajo še ratificirati 6 .

4.4Predlog uvaja obveznosti za upravljavce raziskovalnih plovil, da sporočajo določene zahtevane podatke, ki so lahko neprimerni, kadar je zaradi zunanjih dejavnikov (kot so npr. vremenske razmere, posebne informacije satelitov o porazdelitvi hranil) treba spremeniti opazovalne kampanje. Nekatere zahteve, npr. potreba po opazovalcu z zadostnim strokovnim znanjem na krovu in obveznost plovil, da v primeru prilova spremenijo položaj, lahko tudi zmanjšajo učinkovitost ohranjanja in upravljanja zdravih in produktivnih morskih ekosistemov, zlasti če se zbrane informacije ne posredujejo širši skupnosti.

4.5Zaradi težav s prilagajanjem operativnega postopka zakonodajnim zahtevam in obratno EESO pozdravlja bolj pragmatičen pristop, ki temelji na preglednem kroženju informacij. Zato predlaga uvedbo naknadne objave življenjepisov strokovnjakov, ki so opredeljeni kot pristojni opazovalci, in kratkega poročila o razlogih in podrobnostih za spremembo položaja v primeru prilova. Objava teh informacij bi lahko spodbudila izmenjavo najboljših praks in povečala ugled vključenih deležnikov.

V Bruslju, 15. junija 2023

Oliver RÖPKE
predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

(1)     UL C 159, 10.5.2019, str. 60 .

(2)     UL C 429, 11.12.2020, str. 279

(3)     UL C 290, 29.7.2022, str. 149 .

(4)     Blackman et al., Communications Biology (2022) 5:259 .

(5)     Gilbey et al., Marine Policy (2022), 124, 104331 .

(6)     https://www.cbd.int/abs/nagoya-protocol/signatories/ .