INT/1003

Akt o interoperabilni Evropi

MNENJE

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

a)Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji (akt o interoperabilni Evropi)

[COM(2022) 720 final – 2022/0379 (COD)]

b)Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o okrepljeni politiki interoperabilnosti javnega sektorja – Povezovanje javnih storitev, podpiranje javnih politik in zagotavljanje javnih koristi – „interoperabilni Evropi“ naproti

[COM(2022) 710 final]

Poročevalec: Vasco de Mello

1.Sklepi in priporočila

1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se strinja s Komisijo, da je interoperabilnost javnih storitev temeljni pogoj za vzpostavitev enotnega digitalnega trga.

1.2Vendar države članice pri uresničevanju tega cilja ne bi smele izvajati politike, ki bi privedla do popolne digitalizacije javnih storitev v škodo fizičnega izvajanja storitev, pri čemer je treba upoštevati najbolj ranljive skupine državljanov. Usposabljanje za pridobitev digitalnih spretnosti in znanj bi moralo biti na voljo vsem, zlasti pa tem skupinam prebivalstva.

1.3Namesto zmanjšanja števila zaposlenih bosta razvoj in delovanje digitalnih storitev najprej privedla do dodatnih potreb po kadrih. Ustrezni kadri so predpogoj za uspešno digitalno preobrazbo.

1.4EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da je med pandemijo digitalizacija javnih storitev močno napredovala.

1.5EESO pozdravlja vzpostavitev modela upravljanja za namene te politike, ki bo zajemal dva glavna organa, in sicer Odbor za interoperabilno Evropo in skupnost interoperabilne Evrope.

1.6EESO pozdravlja, da sporočilo predvideva in spodbuja oblikovanje procesov za eksperimentiranje, ki omogočajo sklepanje partnerstev med javnim sektorjem in inovativnimi tehnološkimi podjetji ali zagonskimi podjetji, da bi razvili inovativne eksperimentalne rešitve, ki bi jih bilo mogoče uporabiti in izmenjevati v okviru javnih storitev.

1.7Po mnenju EESO je pomembno, da se sredstva prihodnjih programov za financiranje projektov interoperabilnosti na področju javnih storitev pogojujejo s sprejetjem načel in struktur, ki jih priporoča evropski okvir na tem področju.

1.8Čeprav EESO pozdravlja, da je uporabljeni pristop združljiv s tako imenovanim dvojnim prehodom, želi poudariti, da so lahko nekateri tehnološki mehanizmi digitalizacije zelo energijsko intenzivni.

1.8.1EESO meni, da so varnostni ukrepi sicer potrebni, a da varstvo podatkov ne sme ovirati razvoja novih interoperabilnostnih rešitev tako v okviru javnih storitev kot pri posameznikih.

1.8.2Poleg tega EESO meni, da bi bilo treba uvesti različne ravni odobritve za dostopnost podatkov v okviru javne storitve za državljane, podjetja ali druge podobne storitve, da bi se ohranila zaupnost in da bi se posredovali samo podatki, ki so nujno potrebni.

2.Ozadje mnenja

2.1Za vzpostavitev notranjega trga, tj. območja prostega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala, je treba odpraviti vse obstoječe nacionalne ovire.

2.2Evropska unija si že od samega začetka in po vzpostavitvi enotnega trga še odločneje prizadeva odpraviti vse ovire, ki bi lahko ogrožale oblikovanje pravega notranjega trga.

2.3Da bi notranji trg resnično obstajal, morajo imeti državljani in podjetja možnost, da preprosto in hitro dostopajo do javnih storitev držav članic na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni ter se nanje odzivajo.

2.4Poleg tega si morajo državni organi javne uprave ne glede na njihovo raven v odprtem prostoru, kakršen je evropski, izmenjevati svoje podatke in morajo sodelovati.

2.5Komisija si od zadnjega desetletja prejšnjega stoletja prizadeva določiti mejnike za vzpostavitev in ohranjanje interoperabilnosti 1 ali, še bolje, medsebojne povezanosti med različnimi javnimi storitvami držav članic 2 .

2.6To je postopoma postajalo vse nujnejše, saj je notranji trg pridobil novo razsežnost digitalnosti 3 .

2.7Digitalizacija pomeni pravo revolucijo, tako v navadah prebivalstva kot v načinu poslovanja podjetij in javne uprave.

2.8V zadnjih letih se številne javne storitve, ki so se prej izvajale izključno fizično, izvajajo tudi digitalno, kar prinaša velike prednosti za državljane, podjetja in same javne službe, ki jim je uspelo ustvariti znatne prihranke v smislu ur dela in finančnih sredstev.

2.9Med krizo zaradi COVID-19 se je ta trend pospešil, saj se je pokazalo, da bi lahko interoperabilnost med različnimi evropskimi javnimi storitvami pomembno prispevala k svobodi gibanja ljudi, kot se je pokazalo pri uporabi covidnega potrdila.

2.10Evropska unija priznava, da bi lahko bila digitalizacija javnega sektorja glede na njegov delež v BDP 4 odločilen dejavnik v evropskem procesu na tem področju, ne le zaradi njenega učinka vzvoda na druga področja, ampak tudi zaradi potencialne vodilne vloge v celotnem procesu v evropskem gospodarstvu.

2.11Zato načrti za okrevanje in odpornost predvidevajo javne naložbe v skupni vrednosti 47 milijard EUR za digitalizacijo javne uprave.

2.12Tako kot vlade njenih držav članic je tudi Evropska unija sčasoma prek Komisije priznala potrebo po povečanju interoperabilnosti in medsebojne povezanosti javnih storitev držav članic, in sicer med njimi ali z javnimi storitvami, ki jih ponuja sama 5 , da bi bile dostopne vsem njenim državljanom in podjetjem ne glede na to, kje se nahajajo.

2.13Čeprav interoperabilnost javnih storitev ni nova tema 6 , pa obravnavano sporočilo skuša vzpostaviti bolj formalen okvir sodelovanja, ki zagotavlja večjo stabilnost in večjo varnost, povečuje obstoječo medsebojno povezljivost digitalnih sistemov, ki se uporabljajo za različne nacionalne javne storitve, in sicer tako med njimi samimi kot s tistimi v okviru Evropske unije 7 . To bi moralo pospešiti uresničevanje cilja, da bi do leta 2030 dosegli 100-odstotno stopnjo digitalizacije javnih storitev v EU, kot je predlagano v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij (COM(2021) 118) z naslovom Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje.

2.14V ta namen obravnavano sporočilo določa naslednja osnovna načela za izvajanje skladnega pristopa na tem področju:

·vzpostavitev strukture za upravljanje interoperabilnosti, ki zajema dva organa, in sicer Odbor za interoperabilno Evropo in skupnost interoperabilne Evrope, ter katere arhitektura je namenjena omogočanju sodelovanja med javnimi upravami, tako splošnega sodelovanja na evropski, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, kot tudi sodelovanja med sektorji, zlasti na področju pravosodja, prometa, notranjih zadev, zdravja in okolja, pa tudi z zasebnimi akterji, tako da se določijo jasna pooblastila za dogovor o skupnih interoperabilnostnih rešitvah v obliki na primer okvirov, odprtih specifikacij in odprtih standardov, uporab ali smernic;

·uvedba obvezne ocene vplivov na čezmejno interoperabilnost, do katerih lahko pride ob razvoju ali spremembi informacijskega sistema za javno storitev;

·skupna vzpostavitev ekosistema interoperabilnostnih rešitev za javni sektor Evropske unije z vzpostavitvijo repozitorija priznanih interoperabilnostnih rešitev, ki jih lahko uporabljajo njene uprave in se lahko uporabljajo za namene oblikovanja politik, na primer v obliki digitalnih orodij, specifikacij ali digitalnih rešitev, da bi lahko javne uprave na vseh ravneh upravljanja in drugi deležniki prispevali k takšnim mehanizmom in jih ponovno uporabljali, skupaj uvajali novosti in ustvarjali javno vrednost;

·pogojevanje dodelitve določenih finančnih sredstev Evropske unije za podporo oblikovanju ali krepitvi nacionalnih informacijskih sistemov z uporabo predhodno opredeljenih rešitev ali načel 8 .

3.Splošne ugotovitve

3.1EESO se strinja s Komisijo, da je interoperabilnost javnih storitev temeljni pogoj za vzpostavitev enotnega digitalnega trga in odpravo ovir, ki so še vedno prisotne na fizičnem trgu 9 .

3.2Da bi do leta 2030 dosegli cilj 100-odstotne stopnje digitaliziranih javnih storitev v Evropski uniji, bi bilo treba čim prej vzpostaviti in izpopolniti delovanje vseevropskega omrežja, ki povezuje te uprave in uporablja skupne elemente na vseh ravneh, zlasti tehnični, semantični, pravni ali organizacijski.

3.3Vendar države članice pri uresničevanju tega cilja ne bi smele izvajati politike, ki bi privedla do popolne digitalizacije javnih storitev v škodo fizičnega izvajanja storitev, pri čemer je treba upoštevati najbolj ranljive skupine državljanov in zagotoviti, da ima vsakdo dostop do javnih storitev, ki se izvajajo fizično. Usposabljanje za pridobitev digitalnih spretnosti in znanj bi moralo biti na voljo vsem, zlasti pa tem skupinam prebivalstva.

3.4Namesto zmanjšanja števila zaposlenih bosta razvoj in delovanje digitalnih storitev najprej privedla do dodatnih potreb po kadrih. Ustrezni kadri so predpogoj za uspešno digitalno preobrazbo.

3.5Digitalizacija mora zagotoviti boljše javne storitve.

3.6Kot je EESO navedel v enem svojih prejšnjih mnenj, „[n]e gre […] za to, da se človek nadomesti z orodji IKT, temveč za to, da se sprosti čas, ki ga ljudje lahko namenijo nalogam z večjo dodano vrednostjo“ 10 .

3.7Digitalizacija in uporaba umetne inteligence nista sredstvo za upravičevanje splošnega krčenja delovnih mest. Z odpravo rutinskih opravil kot posledico digitalizacije bi morali zaposleni dobiti več časa za zahtevno delo in svetovanje ljudem.

3.8Poleg tega bo leta 2030 med prebivalstvom zagotovo majhen delež državljanov, ki bodo izključeni iz digitalnih storitev in bodo do javnih storitev lahko dostopali le fizično 11 . Analogne možnosti, ki se uporabljajo za dostop do javnih storitev, se med digitalizacijo ne smejo otežiti ali odpraviti.

3.9Zato EESO pozdravlja cilj obravnavanega sporočila, da se stopnja interoperabilnosti javnega sektorja poglobi in izboljša z oblikovanjem pravnega okvira, opredeljenega na ravni EU 12 .

3.10EESO priznava, da bo ta poglobitev prinesla ogromne koristi za državljane, zlasti čezmejne delavce, pa tudi za poslovni svet in javne uprave držav članic.

3.11Za dejanski, konkretni prenos določitev tehničnih standardov, ki omogočajo medsebojno povezovanje storitev, ni dovolj, kot se strinja tudi Komisija sama. Države članice morajo izvesti ustrezne javne naložbe na vseh ravneh.

3.12Zagotoviti je treba usklajevanje, bodisi na zakonodajni ravni bodisi na ravni mrež sektorskih storitev, da bi po eni strani preprečili, da bi bili rezultati, pridobljeni z interoperabilnostjo, izničeni zaradi nepotrebnih birokratskih bremen, po drugi strani pa da posameznikom ali podjetjem ne bi bilo treba posredovati istih podatkov pri vsaki od teh različnih javnih storitev ter tako ne bi bili prisiljeni ponavljati postopke in plačevati nepotrebne stroške.

3.13Poleg tega je bistveno, da na nacionalni ravni ni ovir za digitalne javne storitve z vidika povezljivosti in interoperabilnosti, ki bi onemogočale njihovo čezmejno uporabo, ter da se to medsebojno povezovanje z drugimi državami članicami nanaša na državljane in podjetja ali druge javne storitve 13 .

3.14EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da je med pandemijo in zaprtji digitalizacija javnih storitev močno napredovala.

3.15S tega vidika je pohvale vredno, da se poskuša s sporočilom, ki ga obravnava to mnenje, uskladiti vse politike interoperabilnosti, ki zadevajo nacionalne ukrepe, in politike interoperabilnosti, ki se izvajajo sektorsko na evropski ravni, s spodbujanjem uporabe skupnih modelov, izmenjave tehničnih specifikacij in izvajanja drugih skupnih rešitev.

3.16Iz istih razlogov EESO podpira načelo, da različne javne storitve ponovno uporabljajo in si izmenjujejo elemente in podatke na evropski in nacionalni ravni.

3.17EESO izraža zaskrbljenost glede uporabe jezikov na področju interoperabilnosti javnih storitev. Jezikovna ureditev ne bi smela biti birokratska ovira, zato je treba zagotoviti, da izmenjava podatkov in informacij poteka v jeziku, ki ga vsi razumejo.

3.18EESO pozdravlja, da je bil za namene te politike opredeljen in vzpostavljen model upravljanja, ki bo zajemal dva glavna organa, in sicer na eni strani Odbor za interoperabilno Evropo, ki mu bo predsedovala Komisija ter ga bodo sestavljali predstavniki vsake države članice in še dva predstavnika, ki bosta zastopala Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, in na drugi strani skupnost interoperabilne Evrope, ki jo bodo sestavljali akterji civilne družbe in zasebnega sektorja 14   15 .

3.19EESO meni, da je sodelovanje civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, pri opredeljevanju politik interoperabilnosti pomembno ne samo zato, ker je ta ukrep na koncu namenjen državljanom in podjetjem, ampak tudi ker lahko civilna družba k temu prispeva z zagotavljanjem novih tehnoloških rešitev, ki jih javni sektor ne bi mogel razviti.

3.20EESO meni, da bi morala civilna družba sodelovati na različnih ravneh, pri čemer mora Komisija spodbujati in podpirati države članice pri uveljavljanju tega sodelovanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

3.21EESO pozdravlja enotno vstopno točko, ki jo Komisija uvaja, da bi združila in centralizirala vse znanje in mehanizme na področju interoperabilnosti, ki bi jih lahko prispevali javni in zasebni akterji.

3.22EESO se strinja s Komisijo, da bi morale biti javne storitve v Evropski uniji manj odvisne od digitalne infrastrukture, ki jo zagotavljajo tretje države in ki ogroža digitalno suverenost Evrope.

3.23V zvezi s tem je treba opozoriti, da bi bilo treba po mnenju Komisije prednost nameniti uporabi odprtih sistemov z odprto izvorno kodo, da bi razvijalcem omogočili delitev njihovih rešitev.

3.24V tem okviru EESO pozdravlja, da sporočilo predvideva in spodbuja oblikovanje procesov za eksperimentiranje, ki omogočajo sklepanje partnerstev med javnim sektorjem in inovativnimi tehnološkimi podjetji ali zagonskimi podjetji, da bi razvili inovativne eksperimentalne rešitve, ki bi jih bilo, ko uspešno prestanejo poskusno fazo, mogoče uporabiti in izmenjevati v okviru javnih storitev.

3.25Po mnenju EESO je pomembno, da se sredstva prihodnjih programov za financiranje projektov interoperabilnosti na področju javnih storitev pogojujejo s sprejetjem načel in struktur, ki jih priporoča evropski okvir na tem področju.

3.26Takšen pogoj bi bil odličen način, da se javne storitve prostovoljno zavežejo sprejetju skupnih standardov.

3.27EESO je presenečen, da v nasprotju s prejšnjimi sporočili 16 sporočilo, ki ga obravnava to mnenje, ne omenja prednosti, ki bi jih lahko interoperabilnost evropskih javnih sistemov prinesla v boju proti goljufijam ter tako državam članicam omogočila večjo učinkovitost in dodaten prihodek.

3.28Pri tem EESO poudarja, da bi morala interoperabilnost sistemov spremljati uporaba umetne inteligence, ki je lahko javnim storitvam v pomoč pri analizi podatkov ter lahko omogoča izdajanje opozoril in obvestil, ki se bodo pošiljala različnim javnim storitvam v državah članicah.

3.29Na koncu je treba podati dve ugotovitvi glede zelenega prehoda in varstva podatkov.

3.29.1Eden od ciljev sporočila je vključitev pristopa interoperabilnosti javnih sistemov v strategijo ne le digitalnega, temveč tudi zelenega prehoda.

3.29.2EESO poudarja, da so lahko nekateri mehanizmi IT, čeprav so zelo učinkoviti, zelo energijsko intenzivni.

3.29.3Takšen je primer veriženja podatkovnih blokov, ki za učinkovitost na primer pri varstvu občutljivih podatkov porablja tudi velike količine energije.

3.29.4EESO pozitivno ocenjuje način, na katerega ureditev iz sporočila vzpostavlja „peskovnike“ za preskušanje predvidenih določb.

3.29.5EESO meni, da so varnostni ukrepi sicer potrebni, a da varstvo podatkov ne sme ovirati razvoja novih interoperabilnostnih rešitev tako v okviru javnih storitev kot pri posameznikih.

3.29.6Poleg tega EESO meni, da bi bilo treba uvesti različne ravni odobritve za dostopnost podatkov v okviru javne storitve za državljane, podjetja ali druge podobne storitve, da bi se ohranila zaupnost in da bi se posredovali samo podatki, ki so nujno potrebni.

3.29.7S takšnim pristopom bi se lahko izognili težavam, kakršne so se nedavno pojavile v zvezi z možnostjo dostopa do podatkov iz centralnega registra dejanskih lastnikov in so že bile predmet sodbe Sodišča Evropske unije.

V Bruslju, 10. marca 2023

Alain COHEUR

predsednik strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

_____________

(1)    Interoperabilnost javnega sektorja je proces, ki „upravam omogoča, da sodelujejo, omogoča pa tudi delovanje javnih storitev prek meja, v različnih sektorjih in med organizacijami“, kot je opredeljeno v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o okrepljeni politiki interoperabilnosti javnega sektorja – Povezovanje javnih storitev, podpiranje javnih politik in zagotavljanje javnih koristi – „interoperabilni Evropi“ naproti.

(2)    Komisija je na podlagi Odločbe št. 1719/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta začela pobudo za interoperabilnost javnih storitev, ki zajema niz smernic, katerih namen je med drugim opredeliti projekte skupnega interesa za čezevropska omrežja za elektronsko izmenjavo podatkov med upravami.

(3)    Pri oblikovanju enotnega digitalnega trga je postalo pomembno ne le odstraniti ovire za njegovo vzpostavitev, ampak tudi razviti mehanizme za preprečevanje nastanka novih ovir.

(4)    Po podatkih Eurostata za leto 2022 javni sektor predstavlja 53,1 % BDP EU: glej Government finance statistics - Statistics Explained (Statistika državnih financ – Pojasnjeni statistični podatki) na spletišču europa.eu.

(5)    Glej na primer končna sporočila medresorskih srečanj v Talinu leta 2017, v Berlinu leta 2020, v Lizboni leta 2021 in v Strasbourgu leta 2022.

(6)    Komisija je leta 2010 objavila sporočilo COM(2010) 744 konč. z naslovom Za interoperabilnost evropskih javnih storitev , ki je bilo obravnavano v mnenju EESO (TEN/448–449) in se je izvajalo v okviru programa o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA, Sklep št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009), ki ga je leta 2015 nasledil program ISA2, vzpostavljen s Sklepom (EU) 2015/2240 Evropskega parlamenta in Sveta, in nato program Digitalna Evropa v skladu z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta.

(7)    Komisija v predlogu, obravnavanem v tem mnenju, priznava, da dosedanji prostovoljni pristop ne zadostuje za doseganje predlaganih ciljev interoperabilnosti.

(8)    Glej obrazložitveni memorandum predloga uredbe ter sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o okrepljeni politiki interoperabilnosti javnega sektorja – Povezovanje javnih storitev, podpiranje javnih politik in zagotavljanje javnih koristi – „interoperabilni Evropi“ naproti.

(9)    EESO je v mnenju TEN/635 Evropski okvir interoperabilnosti – Strategija za izvajanje že poudaril pomen interoperabilnosti za doseganje enotnega digitalnega trga, UL C 81, 2.3.2018, str. 176 .

(10)    Glej mnenje EESO o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2011–2015 – Uporaba IKT za spodbujanje pametne, trajnostne in inovativne uprave in o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Za interoperabilnost evropskih javnih storitev ( UL C 376, 22.12.2011, str. 92 ).

(11)    Ta pomislek je EESO že večkrat izrazil v svojih mnenjih, na primer v UL C 81, 2.3.2018, str. 176 .

(12)    EESO je v prejšnjih mnenjih izrazil podporo vsem projektom, ki jih je Evropska unija začela za uresničitev ciljev digitalnega prehoda, na primer v UL C 365, 23.9.2022, str. 13 .

(13)    Sprejeto stališče v zvezi z osebnimi podatki je element, ki se lahko spremeni v oviro za čezmejno interoperabilnost javnih storitev.

(14)    Odbor za interoperabilno Evropo je odgovoren za oblikovanje ukrepov, podporo, svetovanje in spremljanje evropskih politik interoperabilnosti, medtem ko bo skupnost interoperabilne Evrope združevala deležnike civilne družbe za pomoč omenjenemu odboru pri iskanju in opredeljevanju potrebnih novih rešitev.

(15)    Možnost, ki jo je izbrala Komisija, je v skladu s priporočili EESO iz njegovih prejšnjih mnenj, na primer UL C 81, 2.3.2018, str. 176 .

(16)    Glej Prilogo k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski okvir interoperabilnosti – strategija za izvajanje.