CCMI/197

Harmonizirani pogoji za trženje gradbenih izdelkov

MNENJE

Posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)

Harmonizirani pogoji za trženje gradbenih izdelkov

[COM(2022) 144 final]

Poročevalec: Manuel GARCÍA SALGADO

Soporočevalec: Domenico CAMPOGRANDE

1.Sklepi in priporočila

1.1EESO meni, da Evropska komisija ne ponuja nobenih kratkoročnih rešitev, ki bi odpravile trenutno zamudo pri objavi novih standardov v Uradnem listu Evropske unije. Njen cilj je sprememba uredbe o gradbenih izdelkih, ki bo, tudi če bo uspešna, prinesla rezultate šele v desetih letih.

1.2EESO z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je predlagano prehodno obdobje med trenutno veljavno in revidirano uredbo dvajset let, kar lahko povzroči težave v praksi, saj je postopno uvajanje harmoniziranih tehničnih specifikacij v obdobju dvajsetih let predolgo. Sistem standardizacije je trenutno neuporaben, saj z njim ni mogoče odgovoriti na vprašanja, ki jih postavlja Evropska komisija, in na politične prednostne naloge, ki so bile določene.

1.3EESO z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Evropska komisija državam članicam sicer predstavila več možnih ukrepov, a se je vrnila k staremu pristopu, po katerem tehnične standarde pripravljajo regulatorji na evropski ravni, kar je še posebej zaskrbljujoče, saj bi tak centraliziran postopek omejil možnost manjšim akterjem v industriji, da izrazijo svoje mnenje, in da se upoštevajo njihova stališča.

1.4EESO v soglasju z gradbenim sektorjem podpira razvoj alternativne možnosti tisti, ki jo je predstavila Evropska komisija, pri čemer v središču ostaja standardizacija. Treba bo nadaljevati z razpravo in povabiti vse zainteresirane strani (države članice, Evropski odbor za standardizacijo, Evropsko komisijo itd.), da sodelujejo in predlagajo izvedljivo rešitev, ki bo v sistemu temeljno vlogo namenila harmoniziranim standardom. Cilj je vključiti vse zainteresirane strani v dialog, da bi našli ustrezen sistem, ki bo omogočal prost pretok gradbenih izdelkov. Pri tem je socialni dialog s socialnimi partnerji ključno orodje.

1.5EESO meni, da bi morala biti standardizacija proces, ki ga vodi industrija in poteka od spodaj navzgor, v katerem vsi deležniki sodelujejo in so fleksibilni, da se hitro in pravočasno posodobijo standardi, ključni za omogočanje trajnostnosti in digitalizacije ter podporo inovacijam v gradbenem sektorju, k čemur prispeva tudi socialni dialog s socialnimi partnerji v tem procesu.

1.6EESO meni, da dobro delujoč evropski regulativni okvir za gradbene izdelke, vključen v sistem standardizacije, ne bo izpolnjeval le potreb industrije, temveč bo služil tudi družbi na splošno, kar pojasnjuje pomen vključevanja socialnih partnerjev. EU bo z njim lahko uresničila digitalni notranji trg, okrevanje gospodarstva po krizi zaradi COVID-19, strateške načrte evropskega zelenega dogovora in cilje krožnega gospodarstva.

1.7EESO ugotavlja, da se predlagana nova uredba o gradbenih izdelkih nanaša na obvezno uporabo evropskih metod ocenjevanja, razvrščanja in meril za vse udeležence v gradbenem sektorju. To se nanaša na več kot tri milijone podjetij v EU, ki so večinoma mala in srednja podjetja. Zahteve morajo biti upravičene in sorazmerne ter ne smejo vključevati nepotrebnih birokratskih in upravnih bremen, zlasti če je njihova dodana vrednost omejena. EESO meni, da je ta problem v predlagani revidirani uredbi o gradbenih izdelkih podcenjen.

1.8EESO meni, da bi bila zaželena popolna izjava o lastnostih ter prilagoditev člena 6 in Priloge III glede na zahteve iz Priloge I, saj gradbeni izdelki z oznako CE ne zagotavljajo skladnosti z osnovnimi zahtevami za gradbene objekte. Zaradi tega ni mogoče vzpostaviti enotnega evropskega notranjega trga za gradbene izdelke, saj bi morale države članice v skladu s členom 8 preprečiti trženje in uporabo gradbenih izdelkov, ki lahko ogrozijo varnost na gradbiščih.

1.9EESO poudarja, da je treba postopke, povezane z uredbo o gradbenih izdelkih, izboljšati ali nadalje razviti, zlasti kar zadeva standardizacijo in opredelitev vmesnikov z nacionalnimi izvedbenimi standardi. Zagotoviti je treba, da bo Evropska komisija uvedla vse zahteve za preskušanje, lastnosti in značilnosti kot harmonizirane standarde. V nasprotnem primeru bi bilo treba omogočiti nacionalne zahteve za gradbene izdelke, kadar obstajajo posebni pomisleki na nacionalni ravni glede uporabe gradbenih izdelkov. To bi pomenilo, da bi bilo treba za določeno obdobje odobriti nacionalne zahteve in priloge. V primeru obsežnejše izjave o lastnostih je treba sprejeti potrebne ukrepe, da se zagotovi skladnost na ravni del (načrtovanje, montaža itd.), tako glede vsebine informacij kot glede njihove verodostojnosti.

1.10EESO opozarja, da predlagana revidirana uredba o gradbenih izdelkih ne določa mehanizma za zbiranje informacij o izdelkih, navedenih v specifikacijah za javna naročila, saj je ta vključen v novi člen 7. Zbiranje lastnosti in značilnosti, ki ustrezajo potrebam vseh javnih naročnikov za vse vrste uporabe, bo obsežna in neskončna naloga.

1.11EESO meni, da je nujno preprečiti, da bi se prizadevanja gradbenih podjetij za uvedbo krožnosti zaradi pomanjkanja regulativne jasnosti v novi uredbi o gradbenih izdelkih odložila, ovirala ali celo ustavila. Zato je potrebna jasnejša uredba, da se prepreči zaustavitev uvajanja krožnosti.

1.12EESO meni, da mora predlagana revidirana uredba o gradbenih izdelkih vključevati jasne in sorazmerne določbe, ki upoštevajo dejstvo, da za ponovno uporabljene ali predelane izdelke, ki so bili uvedeni pred 20, 50 ali 150 leti, ni informacij, saj so za te izdelke z oznako CE informacije o lastnostih na voljo le na lokalni ravni.

1.13EESO je prepričan, da je za konkurenčnost sektorja pomembno, da revidirana uredba o gradbenih izdelkih predstavlja orodje, ki ne le omogoča lansiranje inovativnega izdelka na trg, temveč tudi olajšuje njegovo uporabo. Zato mora evropska tehnična ocena vsebovati tudi informacije, ki zmanjšujejo začetne dvome uporabnikov glede uporabe inovativnih izdelkov.

1.14EESO poudarja, da je treba jasno določiti, da izraz „gradbeni izdelek“ še naprej ustreza le opredelitvi iz člena 2(1) trenutno veljavne uredbe o gradbenih izdelkih in da se ta opredelitev ne razširi. Ni jasno, kaj pomeni izraz „storitev“ v novem predlogu uredbe o gradbenih izdelkih. Zagotoviti je treba, da bodo izdelki, izdelani po naročilu, še naprej izključeni iz področja uporabe uredbe o gradbenih izdelkih.

1.15EESO se strinja s pozitivno oceno Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) glede predloga Evropske komisije v zvezi z dodatnimi merili k funkcionalnim in varnostnim zahtevam za gradbene izdelke, zlasti z okoljskimi merili ter merili varnosti in zdravja pri delu, ki so pogosto povezana s krožnim gospodarstvom in trajnostnostjo. Vsi ti podatki potrjujejo pozitivne učinke dobrega upravljanja varnosti in zdravja pri delu.

1.16EESO izraža zaskrbljenost, ker nacionalni predpisi na splošno dovoljujejo uporabo kontaminiranih odpadkov pod cestišči (z določenim deležem starega katrana, PCB, PCP, azbesta ali stare mineralne volne). Ti odpadki se sicer odlagajo na posebna odlagališča. Gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov predstavljajo več kot tretjino vseh odpadkov, ki nastanejo v EU 1 . Na nekaterih področjih obstajajo različni nasprotujoči si pomisleki, na primer glede uporabe podtalja pri gradnji cest in druge infrastrukture kot velikega odlagališča gradbenih odpadkov.

1.17EESO je zaskrbljen, ker je za pripravo na ponovno uporabo, predelavo in recikliranje potrebna zasnova, ki bo olajšala ločevanje sestavnih delov in materialov v fazi recikliranja ter preprečevala mešane in kompleksne materiale, saj bodo delavci zaradi tega množično izpostavljeni tem snovem. Agencija EU-OSHA podpira podjetja, ki so predlagala inovativne rešitve za takšna vprašanja, na primer „odstranitev nevarnih topil iz analize predelanih surovin v sektorju gradnje in popravila cest“. Zato EESO meni, da je treba te vidike, bistvene za varnost in zdravje pri delu, upoštevati v novi uredbi. Meni, da mora ne le zagotoviti delovna mesta in gospodarski napredek, temveč je treba na podlagi družbene odgovornosti podjetij poskrbeti tudi za socialno-ekonomske in okoljske izboljšave.

1.18EESO meni, da je treba predlog temeljito revidirati, da bi dosegli njegove glavne cilje.

2.Splošne ugotovitve

2.1Komisija je v poročilu o izvajanju uredbe o gradbenih izdelkih iz leta 2016 opredelila nekatere pomanjkljivosti pri njenem izvajanju. Ocena uredbe o gradbenih izdelkih, mnenja s platforme REFIT ter povratne informacije držav članic in deležnikov so jasno pokazali na pomanjkljivosti okvira, ki ovira delovanje enotnega trga za gradbene izdelke in zato ne dosega ciljev uredbe o gradbenih izdelkih.

2.2V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo in sporočilu o valu prenove je bila poudarjena vloga uredbe o gradbenih izdelkih v okviru prizadevanj za stavbe in obnove, gospodarne z energijo in viri, ter pri obravnavi trajnostnosti gradbenih izdelkov. V predlogu revidirane direktive o energetski učinkovitosti stavb je bil poudarjen pomen emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu stavb in gradbenih materialov za izračun potenciala za globalno segrevanje novih stavb od leta 2030.

2.3V strategiji EU za gozdove in sporočilu o trajnostnih ogljikovih krogih je bil v okviru revizije uredbe o gradbenih izdelkih napovedan razvoj metodologije ter zanesljivega in preglednega standarda za količinsko opredelitev podnebnih koristi gradbenih izdelkov za podnebje ter za zajemanje in uporabo ogljika.

2.4Evropski parlament in Svet sta pozvala k ukrepom za spodbujanje krožnosti gradbenih izdelkov, odpravo ovir za gradbene izdelke na enotnem trgu ter prispevanje k ciljem evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo.

2.5Splošna cilja pregleda uredbe o gradbenih izdelkih sta (1) vzpostaviti dobro delujoč enotni trg za gradbene izdelke ter (2) prispevati k ciljem zelenega in digitalnega prehoda, zlasti k sodobnemu in konkurenčnemu trgu, gospodarnemu z viri.

2.6Uredba o gradbenih izdelkih znatno omejuje možnosti sektorja, da dosledno in harmonizirano navaja lastnosti svojih izdelkov ter razlikuje izdelke glede na podnebno in okoljsko učinkovitost ter trajnostnost. Poleg tega bistveno omejuje možnosti držav članic, da določijo nacionalne zahteve za stavbe ali v javna naročila vključijo merila za cilje glede trajnostnosti, ne da bi pri tem ogrozile delovanje enotnega trga.

2.7Sporočilo o novi industrijski strategiji za Evropo iz marca 2020 določa načrt, v skladu s katerim bi industrija EU vodila dvojni zeleni in digitalni prehod. V sporočilu o posodobitvi nove industrijske strategije iz leta 2020 je bilo gradbeništvo opredeljeno kot eden prednostnih sektorjev, ki se sooča z največjimi izzivi pri doseganju podnebnih ciljev in ciljev glede trajnostnosti ter pri digitalni preobrazbi, od česar je odvisna tudi njegova konkurenčnost.

2.8Namen predloga uredbe, ki razveljavlja trenutno veljavno uredbo o gradbenih izdelkih, je obravnavati ugotovljene pomanjkljivosti uredbe o gradbenih izdelkih ter cilje evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo v zvezi z gradbenimi izdelki. Izboljšanje osnovnega delovanja okvira uredbe o gradbenih izdelkih, zlasti postopka standardizacije, je nujno za doseganje ciljev politike. Vendar ne upošteva potrebnih vidikov, povezanih z zdravjem in varnostjo pri delu, ter drugih priporočil EU-OSHA.

2.9EESO meni, da so izobraževanje, usposabljanje, preusposabljanje, vseživljenjsko učenje in certifikacija izredno pomembni. Za prihodnost industrije je pomembno, da potekajo na podlagi socialnega dialoga. Pri tem EESO opozarja, da sta za pridobivanje potrebnih znanj in spretnosti potrebna čas in financiranje.

3.Posebne ugotovitve

3.1Standardizacija ima ključno vlogo v evropskem gradbenem sektorju. Je glavni steber notranjega trga, omogoča prost pretok gradbenih izdelkov v EU in spodbuja gradbene dejavnosti. Ta pomembna vloga je priznana v evropski zakonodaji, zlasti v uredbi o gradbenih izdelkih in uredbi o evropski standardizaciji.

3.2Cilj standardizacije na področju trajnostnosti v gradbeništvu bi moral vključevati enakovredno ocenjevanje okoljskih, gospodarskih in družbenih vidikov trajnosti proizvodov, stavb in storitev ter seznanjanje potrošnikov z njim (po možnosti z označevanjem).

3.3Brez najsodobnejših standardov notranjega trga za gradbene izdelke ni mogoče niti vzpostaviti niti ohraniti. Vendar je bila v zadnjih letih vključitev standardov v regulativni sistem pogosto neuspešna, kar je vodilo k slabši učinkovitosti v gradbenem sektorju in škodovalo notranjemu trgu, tudi zaradi povečanih neposrednih ali posrednih stroškov za podjetja (zlasti za mala in srednje velika).

3.4Evropska komisija lahko določi standarde za razvoj harmoniziranih standardov, tako da uporabi aplikacije za standardizacijo. Vendar je bila Evropska komisija pasivna in ni uporabila tega pristopa, zato je bil Evropski odbor za standardizacijo prisiljen nadaljevati delo na podlagi zastarelih pooblastil. To strokovnjake odvrača od tega, da bi pripravljali nove standarde, saj so pogosto blokirani iz razlogov, na katere ne morejo vplivati.

3.5Evropska komisija opozarja na težave v sedanjem postopku standardizacije prek Evropskega odbora za standardizacijo (ki bi ga bilo vsekakor mogoče izboljšati), zaradi katerih je blokirala številne standarde. EESO meni, da rešitev, ki jo predlaga Evropska komisija, tj. uporaba vedno večjega števila delegiranih aktov, ne more biti zadovoljiva, saj industrijo izključuje iz postopka standardizacije. Poleg tega je Evropska komisija blokirala številne standarde, zato je treba najti kratkoročno rešitev, kako jih sprostiti. EESO je glede tega kritičen in se sprašuje, ali takšna oblika razširitve na koncu ne vodi v prekrivanje pristojnosti z državami članicami. Meni, da bi bilo treba tak pristop uporabiti le v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, poleg tega pa bi bilo treba določiti vrsto jasnih pogojev.

3.6Predlog nove uredbe Evropske komisije se nanaša na vpliv upravljanja dobavnih verig in praks javnih naročil na okolje, varnost in zdravje pri delu, da bi spodbudili uporabo in trženje kakovostnih izdelkov in materialov. Tudi agencija EU-OSHA je to dejstvo opredelila kot pomemben dejavnik, ki lahko prispeva k večji uporabi izdelkov, spoštljivih do okolja in varnejših za delavce.

3.7Novi projekt agencije EU-OSHA z naslovom LIFT-OSH (Leveraging Instruments for Health and Safety at Work – Izkoriščanje instrumentov za zdravje in varnost pri delu) potrjuje spoznanja o pozitivnem učinku dobrega upravljanja varnosti in zdravja pri delu.

3.8EESO meni, da je treba v predlagani novi uredbi upoštevati tudi azbest, ki v Evropi še vedno predstavlja veliko poklicno tveganje. Po zadnjih skupnih ocenah Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne organizacije dela je poklicno tveganje zaradi izpostavljenosti azbestu v EU-27 vzrok za več kot 66 000 smrtnih primerov na leto. V trenutni razpravi o direktivi o azbestu želijo strokovnjaki odstraniti ves azbest, tudi v industrijskih stavbah, v katere vstopa le en delavec štirikrat na leto. Posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI) meni, da je treba upoštevati izpostavljenost delavcev, ki morajo izvajati rušenje, in njihove potrebe po zaščiti na področju varnosti in zdravja pri delu. EESO meni, da je treba ne le zagotoviti delovna mesta in gospodarski napredek, temveč na podlagi družbene odgovornosti podjetij poskrbeti tudi za socialno-ekonomske in okoljske izboljšave.

3.9V predlagani revidirani uredbi o gradbenih izdelkih je navedeno, da bi za zagotovitev varnosti in varstva okolja ter odpravo morebitne regulativne vrzeli za gradbene „izdelke“, proizvedene na gradbišču za takojšnjo vgradnjo v gradbene objekte, veljala enaka pravila kot za druge gradbene izdelke, ki jih proizvajalci dajo na trg. EESO meni, da takšna regulativna vrzel ne obstaja, če ti izdelki niso dani na trg. Za izvajalce, ki na gradbišču izdelujejo „izdelke“ za takojšnjo vgradnjo v objekte (npr. betonske preklade, brizgano poliuretansko peno, okenske in vratne okvirje itd.), veljajo regulativne zahteve, ki veljajo za objekte oziroma njihove dele, te pa večinoma, če ne vedno, temeljijo na popolnoma enakih tehničnih zahtevah kot za proizvajalce, na primer v zvezi z izvajanjem sistema kontrole proizvodnje, pripravo tehnične dokumentacije, ocenjevanjem „izdelkov“, izjavami o lastnostih in skladnosti ter nameščanjem oznake CE. Ta nepotrebna določba bi bila še posebej škodljiva za mala in srednja podjetja.

3.10Člen 7 predlagane revidirane uredbe o gradbenih izdelkih razširja področje uporabe na vse zahteve za izdelke, navedene v specifikacijah za javna naročila. Vendar ne določa mehanizma za zbiranje takih informacij, ki se lahko nanašajo na širok in raznolik nabor gradbenih objektov, kot so pesjaki za policijske pse, upravne stavbe organov oblasti, avtoceste in jedrski objekti itd. EESO izraža zaskrbljenost glede izvedljivosti zbiranja vseh informacij o lastnostih in značilnostih ter glede tega, kako določiti ustrezne metode ocenjevanja, ki bi ustrezale potrebam vseh javnih naročnikov za vse vrste uporabe. Poleg tega se bo glede na predvideno uporabo zelo razlikovala tudi verodostojnost, ki jo zahtevajo javni naročniki (verodostojnost delovanja hidroizolacijskih membran, namenjenih za uporabo na pasjem kompleksu, se bo razlikovala od verodostojnosti istega izdelka, uporabljenega na strehi muzeja likovne umetnosti), in morda ne bo ustrezala sistemom ocenjevanja in preverjanja iz predlagane revidirane uredbe o gradbenih izdelkih. EESO dvomi v realističnost tega pristopa.

V Bruslju, 13. septembra 2022

Pietro Francesco De Lotto
predsednik posvetovalne komisije za spremembe v industriji

_____________

(1)     https://ec.europa.eu/environment/topics/waste-and-recycling/construction-and-demolition-waste_en .