1.Sklepi in priporočila

1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja vzpostavitev Socialnega sklada za podnebje, katerega cilj je ublažiti negativne socialno-ekonomske posledice novega oblikovanja cen ogljika in državam članicam zagotoviti sredstva za podporo njihovih ukrepov za obravnavo socialnih učinkov trgovanja z emisijami na finančno šibkejša gospodinjstva, mikro podjetja in uporabnike prevoza. EESO tudi priznava, da Komisija s to uredbo verodostojno izraža svojo pripravljenost za boj proti energijski revščini in revščini na področju mobilnosti.

1.2Kljub temu je EESO prepričan, da se s Socialnim skladom za podnebje ne bo zagotovila zadostna finančna podpora za odgovorno spopadanje s socialno-ekonomskimi posledicami oblikovanja cen ogljika. Za reševanje ogromnega izziva oblikovanja učinkovitega in pravičnega kompenzacijskega mehanizma v heterogenem gospodarskem prostoru, ki ga sestavlja 27 držav članic, so potrebni daljnosežnejši spremljevalni ukrepi ter sredstva na ravni EU in nacionalni ravni. EESO poziva države članice, naj izkoristijo sinergije Socialnega sklada za podnebje z drugimi razpoložljivimi finančnimi viri in jih čim učinkoviteje uporabijo.

1.3Ukrepi in koraki za preobrazbo, predvideni v svežnju „Pripravljeni na 55“, bodo povzročili obsežne spremembe, pri njihovem izvajanju pa se ne sme pozabiti na socialne in gospodarske razmere v posameznih državah članicah. V nasprotnem primeru bi bila ogrožena družbena podpora tem ukrepom. Na ravni državi članic je treba ukrepe, ki spremljajo sveženj, obravnavati in izvajati že zdaj. Pri tem mora biti poudarek na pravičnem prehodu za vse, da bi dosegli pravično ekološko preobrazbo.

1.4EESO meni, da namen oblikovanja višjih cen ogljika nikakor ni povečati prihodke, temveč tržno ravnanje usmeriti k nizkoemisijskim tehnologijam. Obstaja torej močan argument za to, da Komisija priskrbi dodatna finančna sredstva. Poleg tega se zdi, da rok, tj. leto 2032, ni dokončen.

1.5Nekateri deležniki, vključno s socialnimi partnerji, ki predstavljajo delodajalce in delojemalce, so skeptični in celo zavračajo razširitev trgovanja z emisijami na stavbe in cestni prevoz, pri čemer opozarjajo na pričakovane socialno-ekonomske posledice, ki jih bo imelo povišanje cen ogrevanja in goriv na finančno šibkejša gospodinjstva, srednja, mala in mikro podjetja ter uporabnike prevoza. Pri izvajanju evropske podnebne politike je na vsak način treba ohraniti podporo javnosti in preprečiti ponovitev vsesplošnih protestov, kot so bili protesti t. i. rumenih jopičev. V zvezi s tem bi morala Komisija svoje načrte temeljito preučiti.

1.6EESO obžaluje, da Komisija ni analizirala učinka svežnja „Pripravljeni na 55“ na posamezne države članice, kot tudi ne njegovega učinka na različne sektorje. Odbor meni, da bi bilo primerno opraviti posebno oceno učinka vzpostavitve Socialnega sklada za podnebje.

1.7EESO pozdravlja obveznost držav članic, da predložijo celovit sveženj ukrepov in naložb, ki bodo financirani iz Sklada, ter jih kot svoje socialne načrte za podnebje predstavijo skupaj s posodobljenimi različicami svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. EESO poziva, naj države članice v pripravo nacionalnih socialnih načrtov za podnebje vključijo socialne partnerje, gospodarske zbornice, civilno družbo, mladinske organizacije ter lokalne in regionalne oblasti.

1.8EESO izraža zaskrbljenost, da bi utegnili biti stroški sistema trgovanja z emisijami za stavbe in prevoz višji od pričakovanih koristi ter bi lahko povzročili nenadzorovano rast cen, kar bi lahko ogrozilo obstoj nekaterih akterjev. EESO zato na splošno ne odobrava povezovanja Socialnega sklada za podnebje z uvedbo sistema trgovanja z emisijami za stavbe in prevoz in bi pozdravil posebno postavko v proračunu EU, namenjeno socialnim posledicam zelenega prehoda. Načeloma bi si bilo treba prizadevati za uvedbo Socialnega sklada za podnebje na ravni EU.

1.9EESO opozarja, da je treba zagotoviti učinkovito uporabo sredstev iz Sklada ter preprečiti goljufije, korupcijo in nasprotja interesov v zvezi z ukrepi, ki jih podpira Sklad.

1.10Glede na načelo pravne države pozdravlja ukrepe, ki jih predlaga Komisija za uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole, ter napoved, da se bodo neustrezno izplačani ali neustrezno porabljeni zneski izterjali. Poleg tega se sprašuje, ali se bo postopek EU, po katerem se sredstva EU zmanjšajo, kadar države članice kršijo načela pravne države, uporabljal tudi za izplačevanje sredstev iz Sklada.

1.11EESO zahteva več pojasnil v zvezi s financiranjem Sklada. V skladu s predlogom naj bi financiranje temeljilo na nestanovitnem trgu EU za trgovanje z emisijami. Zato EESO ne razume, zakaj se predlaga fiksni znesek v višini 72,2 milijarde EUR. Proračun Sklada bo tako odvisen od nestanovitnih cen. To med drugim ponazarja potrebo po stabilnejšem financiranju. EESO predlaga, naj se v Sklad vnese delna finančna prožnost glede na dejansko gibanje cen pravic do emisije (pri čemer bi se lahko dodeljeni znesek ob zvišanju cene ustrezno povečal).

1.12EESO glede razdelitve sredstev Sklada državam članicam poudarja, da bi oblikovanje cen ogljika lahko imelo različne posledice za posamezne države članice in bi lahko bilo v nasprotju z že obstoječimi nacionalnimi ukrepi, kot je poudaril irski parlament v obrazloženem mnenju o subsidiarnosti.

1.13EESO pozdravlja pristop na podlagi enakosti spolov in enakih možnosti za vse ter vsesplošno upoštevanje teh ciljev, kot tudi to, da se bodo pri pripravi in izvajanju nacionalnih načrtov upoštevala in spodbujala vprašanja dostopnosti za invalide, da nihče ne bo zapostavljen. Načrtovano oblikovanje cen ogljika zlasti prizadene ženske, saj te predstavljajo 85 % staršev samohranilcev. V enostarševskih družinah je tveganje revščine otrok še posebno veliko.

1.14EESO se zelo dobro zaveda, da je Socialni sklad za podnebje srednjeročni odziv na problem nadomestil ranljivim subjektom za višje stroške zelenega prehoda. Vendar pa sedanje razmere na področju razvoja cen energije zahtevajo takojšnjo rešitev. EESO pozdravlja sporočilo Komisije, ki državam članicam prinaša nabor orodij za obravnavo neposrednega učinka sedanjega zvišanja veleprodajnih cen zemeljskega plina in električne energije ter za krepitev odpornosti na prihodnje cenovne šoke. Kratkoročni nacionalni ukrepi vključujejo nujno dohodkovno podporo za gospodinjstva, pomoč podjetjem in ciljno usmerjeno znižanje davkov. Da bi pomoč uskladili z naborom orodij, EESO predlaga razširitev področja uporabe Socialnega sklada za podnebje na ranljiva mala in srednja podjetja. Ta odziv je združljiv s poslanstvom Socialnega sklada za podnebje in je v skladu z ustreznimi predpisi EU.

1.15EESO poziva države članice, naj podprejo razvoj in zagotavljanje cenovno dostopnih storitev brezemisijske in nizkoemisijske mobilnosti ter prevoza. EESO meni, da je zagotavljanje javnih storitev potniškega prevoza v okviru pravnih možnosti temelj trajnostne in cenovno dostopne mobilnosti.

2.Povzetek dokumenta Komisije

2.1Komisija je na podlagi strategije evropskega zelenega dogovora v svojem sporočilu iz septembra 2020 pozvala h krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 1 , predlagala, naj bodo podnebni cilji Evropske unije ambicioznejši, in predstavila načrt za povečanje zavezujočega cilja zmanjšanja neto emisij do leta 2030 na najmanj 55 %. Evropski svet je 11. decembra 2020 ta cilj potrdil, pri čemer je poudaril, da je pomembno upoštevati vidika pravičnosti in solidarnosti ter načelo, da nihče ne sme biti zapostavljen. Te sklepe je ponovno potrdil 25. maja 2021 in Evropsko komisijo pozval, naj predstavi svoj zakonodajni sveženj skupaj s podrobno oceno okoljskega, gospodarskega in socialnega vpliva na ravni držav članic.

2.2Za izvajanje evropskih podnebnih pravil in sklepov Evropskega sveta je Komisija 14. julija 2021 predlagala sveženj „Pripravljeni na 55“, v okviru katerega je pregledala nekatere dele trenutno veljavne podnebne in energetske zakonodaje ter predlagala nove pobude. Sveženj „Pripravljeni na 55“, instrument NextGenerationEU in večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 bodo prispevali k uresničitvi dvojne, tj. zelene in digitalne preobrazbe, za katero si prizadeva Evropa.

2.3Po mnenju Komisije ambicioznejši cilj Evropske unije pomeni tudi, da je treba povečati prispevek vseh sektorjev. Komisija je zato v okviru revizije Direktive 2003/87/ES 2 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o ETS) predlagala trgovanje z emisijami za stavbe in cestni prevoz. Za obravnavo socialnih in distribucijskih posledic trgovanja z emisijami za oba nova sektorja, tj. sektorja stavb in cestnega prevoza, na finančno najbolj ranljive skupine je v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ predlagala uredbo o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje.

2.4Namen Socialnega sklada za podnebje je, da se v obdobju 2025–2032 ublaži učinek novega oblikovanja cen ogljika in državam članicam zagotovijo sredstva za podporo njihovih ukrepov za obravnavo socialnih posledic trgovanja z emisijami na finančno ranljiva gospodinjstva, mikro podjetja in uporabnike prevoza.

2.5Podpora naj bi se zagotavljala predvsem v obliki začasne dohodkovne podpore ter z ukrepi in naložbami, namenjenimi zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, in sicer s povečanjem energijske učinkovitosti stavb, večjim razogljičenjem ogrevanja in hlajenja stavb, med drugim tudi z vključevanjem energije iz obnovljivih virov, ter izboljšanjem dostopa do brezemisijske in nizkoemisijske mobilnosti in ustreznih prevoznih sredstev. Najmanj 50 % finančnih sredstev, potrebnih za zahtevane ukrepe, naj bi prispevale države članice same.

2.6V nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih je opisano, kako nameravajo države članice obravnavati energijsko učinkovitost, obnovljive vire energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter kako energijsko revščino že obravnavajo v okviru veljavne zakonodaje. Komisija spremlja napredek in poroča o njem v okviru poročila o energetski uniji. Države članice bi morale predlagati celovite svežnje ukrepov in naložb, ki bodo financirani iz Sklada, ter jih kot svoje socialne načrte za podnebje predložiti skupaj s posodobljenimi različicami svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov.

2.7Države članice bi morale v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov Komisiji v svojih dvoletnih poročilih o napredku pri izvajanju nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov poročati o napredku pri izvajanju ukrepov in naložb v okviru svojih socialnih načrtov za podnebje.

2.8Izvajanje Sklada s socialnimi načrti za podnebje držav članic je skladno tudi s politikami in ukrepi, ki jih podpirajo drugi instrumenti EU za spodbujanje socialno pravičnega prehoda. Ti vključujejo akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic 3 , katerega cilj je socialno usklajena in pravična ekološka preobrazba za vse Evropejce, Evropski socialni sklad plus (ESS+), načrte za pravični prehod v skladu z Uredbo (EU) 2021/1056, dolgoročne strategije držav članic za prenovo stavb v skladu z Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta 4 ter evropsko opazovalnico za energijsko revščino, ki podpira prizadevanja držav članic za zmanjšanje in spremljanje energijske revščine ter povezane kombinacije politik v skladu s priporočilom Komisije o energijski revščini 5 .

2.9Večina prihodkov od trgovanja z novimi emisijami se bo stekla v nacionalne proračune držav članic in bi jih bilo treba skladno s predstavami Komisije uporabiti za namene, povezane s podnebjem, med drugim tudi za obravnavo socialnih posledic trgovanja z novimi emisijami. Države članice so pozvane, naj te prihodke in dodatna sredstva iz drugih programov Evropske unije uporabijo za ukrepe, s katerimi se podpira socialno vzdržno razogljičenje sektorjev.

2.10Skupna finančna sredstva Sklada v obdobju 2025–2032 znašajo 72,2 milijarde EUR v tekočih cenah. Komisija bo v kratkem predlagala ciljno usmerjeno spremembo uredbe za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, da bi se upoštevali dodatni izdatki Evropske unije v višini 23,7 milijarde EUR za obdobje 2025–2027. Ta sredstva bi bilo treba dati na razpolago vnaprej, da bi se z njimi začela in spremljala nemotena uvedba novega sistema ETS.

2.11Finančna sredstva Sklada bi morala zaradi neposredne povezave z novim sistemom ETS načeloma ustrezati 25 % pričakovanih prihodkov od vključitve stavb in cestnega prevoza v področje uporabe direktive o ETS.

2.12Letna porazdelitev obveznosti za sredstva bi morala biti usklajena s cilji Sklada. Rezultat tega je profil predčasne dodelitve sredstev v skladu s ciljem Sklada, da se ublaži učinek razširjenega področja uporabe direktive o ETS na finančno šibkejša gospodinjstva, mikro podjetja in uporabnike prevoza. Da bi ublažili posledice razširitve področja uporabe omenjene direktive, bo podpora na voljo že od leta 2025.

2.13V izjavi iz Porta 8. maja 2021 sta bili potrjeni zaveza Evropskega sveta, da si bo prizadeval za socialno Evropo, in njegova odločenost, da bo še naprej poglabljal izvajanje evropskega stebra socialnih pravic na ravni EU in nacionalni ravni, in sicer ob upoštevanju ustreznih pristojnosti ter načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

2.14Izvajanje Sklada bi moralo biti v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, vključno z učinkovitim preprečevanjem in pregonom goljufij, kot so davčne goljufije, davčne utaje, korupcija in nasprotja interesov.

3.Splošne ugotovitve EESO

3.1EESO podpira pomembne ukrepe za doseganje ciljev iz evropskega zelenega dogovora, sprejete z namenom, da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost in odpornost proti podnebnim spremembam. Priznava, da se Komisija zaveda, da podnebna kriza in energetski prehod nista zgolj tehnična in strukturna, temveč tudi socialna, ekonomska in distribucijska izziva. EESO pozdravlja vzpostavitev Socialnega sklada za podnebje, kot je predstavljen v tej uredbi in katerega cilj je ublažiti negative socialno-ekonomske posledice novega oblikovanja cen ogljika ter državam članicam zagotoviti sredstva za podporo njihovih ukrepov za obravnavo socialnih posledic trgovanja z emisijami na finančno šibkejša gospodinjstva, mikro podjetja in uporabnike prevoza. EESO tudi priznava, da Komisija s to uredbo verodostojno izraža svojo pripravljenost za boj proti energijski revščini in revščini na področju mobilnosti.

3.2Kljub temu je EESO prepričan, da se s Socialnim skladom za podnebje ne bo zagotovila zadostna finančna podpora za odgovorno obvladanje socialno-ekonomskih posledic oblikovanja cen ogljika. Za reševanje ogromnega izziva oblikovanja učinkovitega in pravičnega kompenzacijskega mehanizma v heterogenem gospodarskem prostoru, ki ga sestavlja 27 držav članic, so potrebni daljnosežnejši spremljevalni ukrepi ter sredstva na ravni EU in nacionalni ravni. EESO poziva države članice, naj izkoristijo sinergije Socialnega sklada za podnebje z drugimi razpoložljivimi finančnimi viri in jih čim učinkoviteje uporabijo. Hkrati je treba vzpostavitev Socialnega sklada za podnebje razumeti v okviru celotnega svežnja „Pripravljeni na 55“.

3.3EESO poudarja, da lahko predvideni podnebni ukrepi in njihovi učinki še povečajo že obstoječe neenakosti. Komisijo, Svet in Parlament poziva, naj načelo pravičnega prehoda umestijo v središče svojih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb.

3.4Ukrepi in koraki za preobrazbo, predvideni v svežnju „Pripravljeni na 55“, bodo povzročili obsežne spremembe, pri njihovem izvajanju pa se ne sme pozabiti na družbene in gospodarske razmere v posameznih državah članicah. V nasprotnem primeru bi bila ogrožena družbena podpora tem ukrepom. Na ravni državi članic je treba ukrepe, ki spremljajo sveženj, obravnavati in izvajati že zdaj. Pri tem mora biti poudarek na pravičnem prehodu za vse, da bi dosegli pravično ekološko preobrazbo.

3.5Skupna finančna sredstva Sklada bodo v obdobju 2025–2032 znašala 72,2 milijarde EUR, pri čemer se bo uporabilo 25 % prihodkov iz sistema ETS, in sicer iz prevoznega in stavbnega sektorja. Glede na izzive, ki jih pomeni taka razširitev sistema ETS, je to zelo majhen znesek. EESO meni, da namen oblikovanja višjih cen ogljika nikakor ni povečati prihodke, temveč tržno ravnanje usmeriti v nizkoemisijske tehnologije. Obstaja torej močan argument za to, da Komisija in države članice priskrbijo dodatna finančna sredstva. Poleg tega se zdi, da rok, tj. leto 2032, ni dokončen.

3.6Nekateri deležniki, vključno s socialnimi partnerji, ki predstavljajo delodajalce in delojemalce, so skeptični in celo zavračajo razširitev trgovanja z emisijami na stavbe in cestni prevoz, pri čemer opozarjajo na pričakovane socialno-ekonomske posledice, ki jih bo imelo povišanje cen ogrevanja in goriv na finančno šibkejša gospodinjstva, srednja, mala in mikro podjetja ter uporabnike prevoza. Pri izvajanju evropske podnebne politike je na vsak način treba ohraniti podporo javnosti in preprečiti ponovitev vsesplošnih protestov, kot so bili protesti t. i. rumenih jopičev. V zvezi s tem bi morala Komisija svoje načrte temeljito preučiti.

3.7EESO obžaluje, da Komisija ni analizirala učinka svežnja „Pripravljeni na 55“ na posamezne države članice, kot tudi ne njegovega učinka na različne sektorje. Odbor meni, da bi bilo primerno opraviti posebno oceno učinka vzpostavitve Socialnega sklada za podnebje.

3.8Gospodinjstva z nizkimi dohodki se že v sedanjem sistemu srečujejo z različnimi težavami, za katere so poleg kratkoročne podpore potrebne dolgoročne in trajnostne rešitve. EESO meni, da je potrebno zanesljivo financiranje na ravni EU, s katerim bi se ublažile socialno-ekonomske posledice podnebnih ukrepov in omogočil pravičen prehod. Zato je uvedba Socialnega sklada za podnebje na ravni EU tudi po mnenju Odbora nujno potrebna in ne bi smela biti povezana z uvedbo sistema ETS za stavbe in promet. Naj tu omenimo zlasti študijo Evropske podnebne fundacije 6 , v kateri je bilo ugotovljeno, da sam razširjeni sistem ETS ne bi prinesel bistvenega zmanjšanja emisij, potrebnega pri cestnem prevozu in stavbah.

3.9Čeprav EESO načeloma pozdravlja vzpostavitev predlaganega Socialnega sklada za podnebje, poudarja, da je njegovo financiranje odvisno od uvedbe sistema trgovanja z emisijami za stavbe in prevoz (člen 26). Stanovanja in mobilnost so osnovne potrebe, zato je njihovo zagotavljanje del storitev splošnega pomena. EESO izraža zaskrbljenost, da bi utegnili biti stroški sistema trgovanja z emisijami za stavbe in prevoz višji od pričakovanih koristi ter bi lahko povzročili nenadzorovano rast cen, kar bi lahko ogrozilo obstoj nekaterih akterjev. EESO zato na splošno ne odobrava povezovanja Socialnega sklada za podnebje z uvedbo sistema trgovanja z emisijami za stavbe in prevoz in bi pozdravil posebno postavko v proračunu EU, namenjeno socialnim posledicam zelenega prehoda. Načeloma bi si bilo treba prizadevati za uvedbo Socialnega sklada za podnebje na ravni EU.

3.10S Skladom naj bi se po eni strani financirala socialna nadomestila, po drugi pa spodbude za električna vozila ter naložbe v polnilno infrastrukturo in razogljičenje stavb. Vendar bi bilo treba upoštevati potrebe gospodinjstev z nizkimi dohodki, ukrepi, povezani z elektrifikacijo mobilnosti, pa bi morali biti vseobsegajoči in usmerjeni v prihodnost, kar bi gospodinjstvom z nizkimi dohodki omogočilo uporabo električne urbane mobilnosti ali izkoriščanje novih poslovnih modelov, kot je souporaba avtomobilov. EESO poudarja, da spodbujanje brezemisijske in nizkoemisijske mobilnosti ne bi smelo biti osredotočeno le na elektromobilnost, temveč bi bilo treba po potrebi spodbujati tudi druga alternativna in poceni goriva, kot so biogoriva. Rešitve z nizkimi emisijami bi bilo treba spodbujati, kadar iz finančnih ali tehničnih razlogov ni mogoče uporabiti alternativnih rešitev brez emisij. EESO v zvezi s tem poudarja, da bi morala gospodinjstva z nizkimi dohodki prednostno poskrbeti za zamenjavo starih avtomobilov, ki onesnažujejo, z vozili z boljšim izkoristkom goriva, za ta namen pa bo treba evropski trg z rabljenimi avtomobili temeljito preurediti. Te vidike pravičnega prehoda bi morale države članice upoštevati pri pripravi svojih socialnih načrtov za podnebje, Komisija pa pri njihovem ocenjevanju.

3.11Komisija se je odločila, da bo razdelitev sredstev iz Sklada med države članice temeljila na formuli, pri kateri se upoštevajo velikost prebivalstva (vključno z deležem podeželskih območij), bruto nacionalni dohodek na prebivalca, delež ranljivih gospodinjstev in emisije zaradi zgorevanja fosilnih goriv v gospodinjstvih. EESO se boji, da to še vedno ne bo dovolj, da bi se upoštevale neenakosti v državah in med njimi. Lahko bi se namreč zgodilo, da bo razmeroma revna država z manjšo notranjo neenakostjo pridobila manj kot bogata država članica z veliko notranjo neenakostjo.

3.12Države članice morajo do leta 2024 skupaj s svojimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti predložiti socialne načrte za podnebje, v katerih morajo opredeliti ranljive skupine in ukrepe. V zvezi s tem se zaradi velikih razlik v obveznostih in institucionalnih zmogljivostih med državami članicami pojavlja vprašanje, ali bo to delovalo. Kaj je mogoče pričakovati, bi morda dale slutiti velike razlike v tem, kako so države članice v različnih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih obravnavale pravični prehod. EESO zato poziva, naj države članice v pripravo nacionalnih socialnih načrtov za podnebje vključijo socialne partnerje, gospodarske zbornice, civilno družbo, mladinske organizacije ter lokalne in regionalne oblasti.

3.13EESO ugotavlja, da Komisija tudi v tej uredbi tako kot v več drugih dokumentih, kot so sporočilo in priporočilo o energijski revščini (C(2020) 9600 final) ter pobuda „val prenove“, objavljena pozimi (COM(2020) 662 final, SWD(2020) 550 final), daje velik poudarek boju proti energijski revščini. Kljub temu so potrebna nadaljnja prizadevanja.

3.14Po ocenah evropske opazovalnice za energijsko revščino je zaradi energijske revščine prizadetih več kot 50 milijonov gospodinjstev v Evropski uniji. Na podlagi ugotovitev omenjene opazovalnice in novega merjenega evropskega kazalnika energijske revščine bi bilo treba v sodelovanju z deležniki, med njimi potrošniškimi organizacijami in nevladnimi organizacijami, ki si prizadevajo za boj proti revščini, kot je Evropska mreža za boj proti revščini, oblikovati evropski akcijski načrt za izkoreninjenje energijske revščine, s katerim bi zagotovili, da bi bili javni ukrepi vse bolj usmerjeni v odpravljanje temeljnih vzrokov zanjo.

3.15Glede na to so na nacionalni in evropski ravni potrebni konkretni ukrepi proti energijski revščini, ki vključujejo boljši dostop do subvencij za toplotno prenovo ali zamenjavo sistemov ogrevanja za energijsko revna gospodinjstva, zavezujoče osnovne modele oskrbe in splošne zaščitne določbe za potrošnike v energetskem sektorju.

3.16V zvezi s tem EESO opozarja na načelo 20 evropskega stebra socialnih pravic, v katerem je navedeno: „Vsakdo ima pravico dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, vključno z vodo, higieno, energijo, prevozom, finančnimi storitvami in digitalnimi komunikacijami. Socialno ogroženim osebam so na razpolago ukrepi za pomoč pri dostopu do teh storitev.“

3.17EESO opozarja, da je treba zagotoviti učinkovito uporabo sredstev iz Sklada ter preprečiti goljufije, korupcijo in nasprotja interesov v zvezi z ukrepi, ki jih podpira Sklad. Glede na načelo pravne države pozdravlja ukrepe, ki jih predlaga Komisija za uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole, ter napoved, da se bodo neustrezno izplačani ali neustrezno porabljeni zneski izterjali.

3.18EESO priporoča, naj bo Socialni sklad za podnebje sistemski instrument, združljiv z drugimi orodji za nadomestitev vse višjih stroškov zelenega prehoda za EU in države članice, kar bi precej prispevalo k doseganju trajnostnih ciljev.

3.19EESO zahteva več pojasnil v zvezi s financiranjem Sklada. V skladu s predlogom naj bi financiranje temeljilo na nestanovitnem trgu EU za trgovanje z emisijami. Zato EESO ne razume, zakaj se predlaga fiksni znesek v višini 72,2 milijarde EUR. Proračun Sklada bo tako odvisen od nestanovitnih cen. To med drugim ponazarja potrebo po stabilnejšem financiranju. EESO predlaga, naj se v Sklad vnese delna finančna prožnost glede na dejansko gibanje cen pravic do emisije (pri čemer bi se lahko dodeljeni znesek ob zvišanju cene ustrezno povečal).

3.20Obsežno zvišanje veleprodajnih cen zemeljskega plina in elektrike ustvarja velikansko finančno breme za potrošnike. EESO se zelo dobro zaveda, da je Socialni sklad za podnebje srednjeročni odziv na problem nadomestil ranljivim subjektom za višje stroške zelenega prehoda. Vendar pa sedanje razmere na področju razvoja cen energije zahtevajo takojšnjo rešitev. EESO pozdravlja sporočilo Komisije, ki državam članicam prinaša nabor orodij za obravnavo neposrednega učinka sedanjega zvišanja veleprodajnih cen zemeljskega plina in električne energije ter za krepitev odpornosti na prihodnje cenovne šoke. Kratkoročni nacionalni ukrepi vključujejo nujno dohodkovno podporo za gospodinjstva, pomoč podjetjem in ciljno usmerjeno znižanje davkov. Da bi pomoč uskladili z naborom orodij, EESO predlaga razširitev področja uporabe Socialnega sklada za podnebje na ranljiva mala in srednja podjetja. EESO podpira Komisijo pri njenih načrtih za podporo naložb v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, preučitev morebitnih ukrepov na področju skladiščenja energije in nabave rezerv plina ter oceno sedanje zasnove trga z električno energijo.

4.Posebne ugotovitve

4.1EESO pozdravlja pristop na podlagi enakosti spolov in enakih možnosti za vse ter vsesplošno upoštevanje teh ciljev, kot tudi to, da se bodo pri pripravi in izvajanju nacionalnih načrtov upoštevala in spodbujala vprašanja dostopnosti za invalide, da nihče ne bo zapostavljen. Nenazadnje načrtovano oblikovanje cen ogljika zlasti prizadene ženske, saj te predstavljajo 85 % staršev samohranilcev. V enostarševskih družinah je tveganje revščine otrok še posebno veliko. V zvezi s tem EESO ponovno poziva Evropsko komisijo, naj čim prej začne revizijo sklepa o storitvah splošnega gospodarskega pomena v zvezi s ciljno skupino za socialna stanovanja in jasno navede, da stanovanjska politika ne sme biti omejena zgolj na cilj pomagati osebam, ki živijo blizu praga revščine, temveč mora zagotoviti ustrezna, dosegljiva in dolgoročno cenovno dostopna stanovanja za vse državljane, ki jih je prizadela evropska stanovanjska kriza, zlasti za brezdomce, mlade pare, starše samohranilce ali družine s številnimi otroki, delavce in srednji razred na splošno. 7

4.2Zvišanje cen fosilnih goriv lahko nesorazmerno prizadene finančno šibkejša gospodinjstva, mikro podjetja in uporabnike prevoza, ki večji del svojih dohodkov porabijo za energijo in prevoz, v nekaterih regijah nimajo dostopa do alternativnih in cenovno dostopnih možnosti mobilnosti in prevoza ter morda nimajo finančnih zmožnosti za vlaganje v zmanjšanje porabe fosilnih goriv. EESO zato pozdravlja poudarek predloga Komisije na potrebah ranljivih gospodinjstev, ranljivih mikro podjetij in ranljivih uporabnikov prevoza, vključno z odobritvijo prostega dostopa do javnega prevoza ali prilagojenih tarif, spodbujanjem trajnostne mobilnosti na zahtevo in storitvami skupne mobilnosti. Države članice so tudi pozvane, naj podprejo razvoj in zagotavljanje cenovno dostopnih storitev brezemisijske in nizkoemisijske mobilnosti ter prevoza. EESO meni, da je zagotavljanje javnih storitev potniškega prevoza v okviru pravnih možnosti temelj trajnostne in cenovno dostopne mobilnosti. V tem smislu je potrebno višje nadomestilo za obveznosti javne službe, s katerimi se bolje izpolnjujejo okoljske in socialne zahteve, za kar pa morajo nacionalne vlade, regije in občine zagotoviti finančno podporo in oblikovati finančne instrumente.

4.3Komisija v svežnju „Pripravljeni na 55“ med drugim predvideva vključitev cestnega prevoza v sistem EU za trgovanje z emisijami, kar pomeni, da se bodo srednjeročno stroški običajnega motoriziranega osebnega prevoza povečali, če ga bodo poganjala fosilna goriva. Komisija se zaveda, da bodo zaradi tega nekatere skupine prebivalstva v slabšem položaju. V zvezi s tem obravnava vprašanje revščine na področju mobilnosti, poudarja, da mora biti v okviru Socialnega sklada za podnebje 8 predvideno nadomestilo, in predstavi začetne predloge o tem, kako naj se to naredi. Vendar Komisija ne predloži ocene o tem, koliko ljudi po vsej EU bi bilo lahko zaradi tega prizadetih, niti opredelitve ali nabora kazalnikov za natančno opredelitev revščine na področju mobilnosti.

4.4V raziskavi o mobilnosti in ponovnem zaposlovanju na podeželskih območjih (Mobility4Job 9 ) je bilo ugotovljeno, da ima avtomobil vedno na razpolago le 50 % brezposelnih, medtem ko je ta delež med celotnim prebivalstvom v povprečju 80-odstoten. Iz raziskave je tako kot pri projektu Costs razvidno, da se gospodinjstva na zmanjšanje dohodkov med drugim odzovejo tako, da varčujejo pri svojem avtomobilu. To pomeni, da se omejitve na področju mobilnosti pokažejo šele pozneje, denimo med iskanjem zaposlitve, ko ustreznih alternativ glede mobilnosti ni na voljo, do potencialnih krajev dela pa ni mogoče priti. Zgolj odstotni delež stroškov mobilnosti v dohodku zato ni zadosten pokazatelj tega, ali so možnosti za mobilnost omejene in koliko. Revščina na področju mobilnosti je posledica kombinacije več spremenljivk: predvsem dohodka in tega, da so ljudje prisiljeni imeti avtomobil, če ni na voljo drugih možnosti za mobilnost.

V Bruslju, 9. decembra 2021

Christa SCHWENG
predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

_____________

(1)    COM(2020) 562 final.

(2)    Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti ( UL L 275, 25.10.2003, str. 32 ).

(3)    Evropski svet ga je potrdil 24. in 25. junija 2021.

(4)    Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb ( UL L 153, 18.6.2010, str. 13 ).

(5)    Priporočilo Komisije (EU) 2020/1563 z dne 14. oktobra 2020 o energijski revščini C/2020/9600 ( UL L 357, 27.10.2020, str. 35 ).

(6)    Evropska podnebna fundacija – Decarbonising European transport and heating fuels - Is the EU ETS the right tool? (Razogljičenje evropskih goriv za promet in ogrevanje – Ali je EU ETS pravo orodje?) https://europeanclimate.org/wp-content/uploads/2020/06/01-07-2020-decarbonising-european-transport-and-heating-fuels-full-report.pdf .

(7)    TEN/707 – Univerzalni dostop do dolgoročno dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj ( UL C 429, 11.12.2020, str. 93 ).

(8)    COM(2021) 568.

(9)     Unterwegs zwischen Erwerbs- und Familienarbeit (54) - Portal der Arbeiterkammern und des ÖGB Verlags    (Na poti med plačano zaposlitvijo in družinskim delom (54) – portal Delavske zbornice in založbe ÖGB).