POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA OCENO UČINKA

Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o prihodnjem zakonodajnem delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter nam posredovali vse morebitne ustrezne informacije, vključno z morebitnimi učinki različnih možnosti.

Naslov pobude

Dobrobit rejnih živali za nekatere živali: posodobitev zakonodaje EU

Vodilni GD – pristojna enota

Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane, enota G3 (dobrobit živali)

Verjetna vrsta pobude

Zakonodajni predlog

Okvirna časovnica

4. četrtletje 2026

Dodatne informacije

https://food.ec.europa.eu/animals/animal-welfare/eu-animal-welfare-legislation/animal-welfare-farm_sl

https://food.ec.europa.eu/animals/animal-welfare/evaluations-and-impact-assessment/revision-animal-welfare-legislation_sl

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Komisija je v viziji za kmetijstvo in prehrano iz februarja 2025 napovedala, da namerava tesno sodelovati s kmeti, akterji v verigi preskrbe s hrano in civilno družbo. Na podlagi tega namerava predstaviti zakonodajne predloge za revizijo obstoječe zakonodaje EU o dobrobiti živali, vključno z zavezo o postopni odpravi kletk. V viziji je tudi navedeno, da bo Komisija zagotovila, da bodo v prihodnjih zakonodajnih predlogih o dobrobiti živali uporabljeni enaki standardi za proizvode, proizvedene v EU, kot za proizvode, uvožene iz tretjih držav. Ciljno usmerjen pregled zakonodaje o dobrobiti živali bo priložnost za njeno uporabo na način, ki bo v skladu s pravili STO in bo temeljil na oceni učinka.

Komisija je pri preverjanju ustreznosti zakonodaje EU o dobrobiti živali leta 2022 ugotovila, da ta ne ustreza več svojemu namenu, in sicer ni več usklajena z družbenimi in etičnimi pričakovanji, kot je jasno pokazala evropska državljanska pobuda „Končajmo dobo kletk“, ki jo je podprl Evropski parlament v resoluciji z dne 10. junija 2021 1 . Komisija je leta 2021 v odziv na pobudo „Končajmo dobo kletk“ napovedala, da namerava predlagati zakonodajo za postopno odpravo in prepoved uporabe kletk za nekatere vrste in kategorije živali (kokoši nesnice, prašiče, teleta, jarkice, plemenske brojlerje, plemenske kokoši, kunce, race, gosi in prepelice). Poleg tega obstajajo etični pomisleki glede sistematične usmrtitve enodnevnih piščancev moškega spola, kot je razvidno iz razprave o tem vprašanju na seji Sveta za kmetijstvo in ribištvo z dne 17. oktobra 2022. Zaradi prakse pobijanja novorojenih piščancev se je povečalo spremljanje industrije jajc.

V živinoreji obstaja tudi interes za posodobitev zakonodaje o dobrobiti živali, da bi bolje izkoristili kazalnike dobrobiti živali in zagotovili prožnost strukturnih zahtev. Tak pristop bi poenostavil skladnost in izvrševanje. Deležniki na področju rejnih živali so pozvali tudi k podpornim ukrepom, vključno s financiranjem EU in podaljšanimi prehodnimi obdobji, ter k uporabi pravil EU o dobrobiti živali za uvoz v skladu z mednarodnimi pravili.

Trenutno pet direktiv EU o dobrobiti rejnih živali ne zahteva, da so uvoženi proizvodi živalskega izvora skladni s standardi EU za dobrobit živali ali enakovrednimi standardi. To je med državljani in državljankami sprožilo etična vprašanja, številni deležniki pa so izrazili pomisleke.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Sedanja pravila EU omogočajo nadaljnjo uporabo zaprtih sistemov namestitve za kokoši nesnice, prašiče, teleta, jarkice, plemenske brojlerje, plemenske kokoši, kunce, race, gosi in prepelice. Taki sistemi močno omejujejo naravno vedenje in premike živali. Pravila omogočajo tudi sistematično usmrtitev enodnevnih piščancev moškega spola v sektorju kokoši nesnic, kar vzbuja etične pomisleke. Poleg tega številna zakonodajna pravila EU o dobrobiti živali nalagajo nejasne obveznosti, zaradi česar se lahko razlagajo različno in se posledično v državah članicah različno uporabljajo. To je povzročilo razhajanja pri izvrševanju v EU in neenako delovanje enotnega trga. Trenutno tudi ni zanesljivih kazalnikov za spremljanje in izboljšanje dobrobiti živali, priložnosti, ki jih ponujajo digitalna orodja, pa niso v celoti raziskane. Splošni učinek pravil EU na dobrobit živali je dodatno oslabljen, ker se pravila ne uporabljajo za živali ali živila živalskega izvora, uvožena v EU iz tretjih držav.

Kletke živalim preprečujejo, da bi se naravno vedele in med drugim brskale za hrano, se družile ter prosto gibale. Ti zaprti sistemi namestitve povzročajo kronični stres, slabo zdravje in splošno trpljenje. Posledična slaba dobrobit vzbuja velike etične pomisleke in ima negativne gospodarske posledice, saj spodkopava zaupanje potrošnikov. Povpraševanje javnosti po bolj humanem ravnanju z živalmi je vse večje, kot je razvidno iz razvoja shem kakovosti EU, ki zajemajo višje standarde dobrobiti živali, kot so ekološka pridelava ali alternativne metode kmetovanja (npr. sistemi hlevske in proste reje). V odziv na pričakovanja državljanov in državljank je več držav članic uvedlo strožja nacionalna pravila, ki so razkrila zakonodajne vrzeli EU ter ustvarila neenake konkurenčne pogoje za kmete in živilska podjetja na enotnem trgu. Veljavna pravila pa je zaradi njihove zapletenosti in prekrivanja težko uporabljati, spremljati in izvrševati.

Kot je bilo ugotovljeno v okviru preverjanja primernosti za leto 2022, so trenutne razmere povzročile znatna izkrivljanja na enotnem trgu in slabo dobrobit rejnih živali v EU.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Harmonizacija pravil o dobrobiti živali na ravni EU zagotavlja dosledne standarde v vseh državah članicah ter preprečuje izkrivljanje trga in nelojalno konkurenco. Brez skupnega pristopa bodo nacionalne zakonodaje ostale razdrobljene in ustvarjale neenake pogoje za kmete in živilska podjetja.

Usklajeni standardi in jasna pravila prav tako olajšujejo izvrševanje in skladnost. Okvir na ravni EU izboljšuje odgovornost in organom pomaga pri spremljanju napredka. Z vključevanjem kazalnikov dobrobiti živali in digitalnih orodij postane spremljanje učinkovitejše in preglednejše.

Uskladitev zahtev za uvožene proizvode in proizvode EU je bistvena za ohranjanje zaupanja potrošnikov, izpolnjevanje pričakovanj državljanov in državljank ter ohranjanje sposobnosti preživetja agroživilskega sektorja EU.

Pravna podlaga

Člen 43 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Praktična potreba po ukrepanju EU

Usklajen pristop EU ni bistven le za standardizacijo razmer za dobrobit na enotnem trgu, temveč tudi za racionalizacijo izvrševanja, s čimer se zagotovi, da vse države članice izpolnjujejo enake stroge standarde. Poleg tega bi okvir za spremljanje na ravni EU olajšal uporabo kazalnikov dobrobiti živali in digitalnih orodij, kar bi privedlo do učinkovitejšega nadzora in odgovornosti, pa tudi večje prožnosti za kmete. Hkrati bi se lahko z izbiro ustreznih, sorazmernih in realističnih kazalnikov zmanjšalo upravno breme za izvajalce dejavnosti in pristojne organe. Glede na pomembne zahteve družbe po izboljšanju dobrobiti živali bi usklajen odziv EU tudi preprečil nadaljnjo razdrobljenost nacionalnih pravil. Ta enotnejši pristop bi prinesel praktične koristi, in sicer bi podprl pravičnejšo konkurenco, zmanjšal breme usklajevanja ter izpolnil pričakovanja državljanov in državljank v zadevnih sektorjih.

B. Cilji in možnosti

Glavni cilji te zakonodajne revizije so zagotoviti dobro delovanje notranjega trga v zvezi s standardi dobrobiti živali, posodobiti obstoječa pravila in spremljati evropsko državljansko pobudo „Končajmo dobo kletk“. Revizija bo temeljila na najnovejših znanstvenih dokazih in upoštevala socialno-ekonomski učinek zakonodaje na kmete in akterje v verigi preskrbe s hrano, vključno z MSP in potrošniki. Zagotovila bo tudi podporo in ustrezna prehodna obdobja za posamezne vrste. Da bi ohranila moralne vrednote EU v odziv na zahteve družbe, bo Komisija v skladu z mednarodnimi pravili preučila enakovredne standarde dobrobiti živali za uvožene proizvode.

Komisija namerava zakonodajni predlog za prve sektorje predstaviti leta 2026. Odločitev o tem, kateri sektorji bodo zajeti, bo sprejeta po obsežnih posvetovanjih z deležniki in študijah izvedljivosti leta 2025.

Na podlagi ugotovitev ocene učinka bi lahko pobuda obravnavala etične pomisleke, ki izhajajo iz sistematične usmrtitve enodnevnih piščancev moškega spola. Cilj pobude je tudi posodobiti zakonodajo EU o dobrobiti rejnih živali z uvedbo pristopa za dobrobit živali, ki temelji na rezultatih. To zajema vključevanje jasnih kazalnikov dobrobiti živali ter uporabo digitalnih tehnologij za spremljanje in izvrševanje, s čimer bi se poenostavilo in zmanjšalo upravno breme.

V oceni učinka bo proučeno tudi, kako bi lahko posodobitev ustvarila poenostavljen okvir za izvajalce dejavnosti z racionalizacijo tistih standardov dobrobiti živali, ki se zanje uporabljajo, kar bi lahko zmanjšalo nepotrebno upravno breme.

Splošni cilj je zagotoviti enotno zaščito dobrobiti živali na visoki ravni, pošteno konkurenco za kmete, zmanjšanje upravnega bremena ter uskladitev z etičnimi pričakovanji in pomisleki glede boljšega izvrševanja. V fazi posvetovanja in ocene učinka bi lahko razmislili o naslednjih ključnih možnostih.

·Postopno opuščanje kletk. Določiti ustrezna prehodna obdobja za postopno opuščanje kletk in tehnične zahteve za sisteme brez kletk. Možni sektorji, ki jih je treba upoštevati pri posvetovanjih in oceni učinka, so kokoši nesnice, prašiči, teleta, jarkice, plemenski brojlerji, plemenske kokoši, kunci, race, gosi in prepelice.

·Kazalniki in digitalizacija. Določiti, katere kazalnike dobrobiti je treba uporabiti in kako jih meriti. Preučiti vključevanje digitalnih orodij za učinkovito in pregledno spremljanje ter zmanjšanje upravnega bremena. Možni sektorji, ki jih je treba upoštevati pri posvetovanjih in oceni učinka, so perutnina, prašiči, govedo in kunci za prirejo mesa.

·Uvozne zahteve. Določiti, ali in v kakšnem obsegu bi bilo treba uvesti enakovredne standarde dobrobiti živali za uvoz živali in živalskih proizvodov. To zadeva obstoječe zahteve EU za dobrobit živali in morebitne nove zahteve iz zakonodajnega predloga. Možni sektorji, ki jih je treba upoštevati pri posvetovanjih in oceni učinka, so perutnina, prašiči, teleta in kunci.

·Usmrtitev enodnevnih piščancev moškega spola v sektorju kokoši nesnic. Postopno odpraviti to prakso ter določiti ustrezna prehodna obdobja in morebitna odstopanja.

C. Verjetni učinki

Cilj pobude je uskladiti standarde EU za dobrobit živali, da bi se bolje odzvali na vse večja etična pričakovanja državljanov in državljank. S postopnim opuščanjem kletk bodo morali številni kmetje morda vlagati v posodobitev svojih kmetij ali začeti uporabljati nove načine proizvodnje. Vendar bi se ti učinki ublažili z jasnejšimi pravili in predvidljivimi rezultati, pa tudi s finančno podporo in postopnimi prehodnimi obdobji. Posledično višji standardi bi okrepili zaupanje potrošnikov in ustvarili nove tržne priložnosti za trajnostno pridelano hrano v tretjih državah.

Z vključevanjem naprednih orodij za spremljanje in digitalizacijo v zadevnih sektorjih bi se racionalizirala skladnost in izvrševanje, saj bi se omogočila zbiranje in analiza podatkov, zmanjšalo upravno breme ter olajšalo učinkovitejše odločanje na podlagi podatkov. Kmetom bi koristila jasnejša referenčna merila, predelovalci in trgovci na drobno pa bi lahko imeli večji ugled zaradi večje preglednosti in odgovornosti. Ti ukrepi bi lahko prispevali tudi k boljšemu upravljanju virov in okoljski uspešnosti ter spodbudili večjo trajnostnost in konkurenčnost v agroživilskem sektorju.

D. Instrumenti za boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Pobuda bo pripravljena na podlagi ciljno usmerjenih ocen učinka, strukturiranih posvetovanj in celovitih analiz z več merili. Komisija bo izvedla sistematično oceno verjetnih socialnih, gospodarskih in okoljskih učinkov predvidenih sprememb, vključno s kvantitativnimi podatki, kvalitativnimi vpogledi in neodvisno zunanjo analizo. Zunanja študija bo ocenila učinke na kmete, potrošnike in okolje, pri oblikovanju možnosti politike pa bodo upoštevani znanstveni dokazi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA).

Komisija bo na podlagi prejšnjih ocen in posvetovanj z deležniki izvedla dodatna ciljno usmerjena posvetovanja s kmeti, akterji v verigi preskrbe s hrano in civilno družbo. Ta posvetovanja bodo opredelila praktične izzive ter prispevala k tehničnim specifikacijam, realističnim prehodnim obdobjem in podpornim ukrepom. Ocena učinka bo temeljila na pregledni metodologiji, da bodo v končnem predlogu vključeni in upoštevani prispevki deležnikov.

Strategija posvetovanja

Namen posvetovanja je zbrati širok nabor mnenj in dokazov o pobudi, da se zagotovi učinkovitost končne politike ter skladnost s potrebami in pričakovanji vseh deležnikov. Komisija želi s sodelovanjem v tem procesu povečati preglednost, izboljšati odločanje in zagotoviti, da pobuda upošteva potrebe gospodarskih subjektov ter družbene in etične pomisleke glede dobrobiti živali.

Komisija se bo posvetovala z raznoliko skupino deležnikov, vključno z organizacijami kmetov v EU, združenji valilnic in nacionalnimi organi, pristojnimi za izvrševanje zakonodaje o dobrobiti živali. Poleg tega bo posvetovanje zajemalo podjetja in poslovne organizacije, dejavne v verigi preskrbe s hrano, evropske in nacionalne strokovne skupine za dobrobit živali, organizacije civilne družbe, akademske strokovnjake in predstavnike iz tretjih držav, ki sodelujejo pri izvozu zadevnih živalskih proizvodov. K sodelovanju bodo povabljene tudi mednarodne organizacije, dejavne na področju dobrobiti živali.

Postopek posvetovanja bo potekal štiri tedne na podlagi tega poziva k predložitvi dokazov in nadaljnjih ciljno usmerjenih posvetovanj, tudi prek platforme EU za dobrobit živali ter Evropskega odbora za kmetijstvo in prehrano. Poleg tega bodo v okviru zunanje študije v podporo oceni učinka organizirani vprašalniki, razgovori, fokusne skupine in delavnice. Izvedeno bo tudi javno posvetovanje, ki bo zainteresiranim stranem in širši javnosti omogočilo, da zagotovijo prispevke. Ta večplastni pristop temelji na prejšnjih posvetovanjih iz let 2022 in 2023, vse povratne informacije pa bodo povzete v izčrpnem zbirnem poročilu, ki bo vključeno v končno oceno učinka in predlog Komisije.

Namen posvetovanja

Pobuda bo preučila več možnosti za odpravo nekaterih pomanjkljivosti, ugotovljenih leta 2022 pri preverjanju ustreznosti zakonodaje EU o dobrobiti živali. Cilj je revidirati to zakonodajo v zvezi z dobrobitjo rejnih živali, vključno s postopno opustitvijo uporabe kletk.

Ciljna skupina

Vse skupine, ki jih zakonodaja neposredno zadeva, kot so kmetje in drugi nosilci živilske dejavnosti, ter javnost, nevladne organizacije za dobrobit živali in potrošniške organizacije.