This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document L:2017:284:FULL
Official Journal of the European Union, L 284, 31 October 2017
Uradni list Evropske unije, L 284, 31. oktober 2017
Uradni list Evropske unije, L 284, 31. oktober 2017
|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 284 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 60 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP in Švico. |
|
|
(2) Besedilo velja za EGP. |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Zakonodajni akti
UREDBE
|
31.10.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 284/1 |
UREDBA (EU) 2017/1951 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 25. oktobra 2017
o spremembi Uredbe (EU) št. 99/2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 s podaljšanjem programa do leta 2020
(Besedilo velja za EGP in Švico)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Zanesljivi, relevantni dokazi na podlagi pravočasne in javno dostopne evropske statistike, ki se lahko uporabijo za oblikovanje politik, so bistveni za merjenje napredka in ocenjevanje učinkovitosti politik in programov Unije, zlasti v okviru strategije Evropa 2020, določene v sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (Evropa 2020), in načrta Komisije za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe. |
|
(2) |
Evropska statistika bi morala imeti celovit pristop na ravni Unije, ki bi zagotavljal natančne podatke, da bi bila v pomoč pri nadaljnjih procesih povezovanja v Uniji. |
|
(3) |
Razpoložljivost zanesljive, celovite evropske statistike je pomembna javna dobrina, od katere imajo koristi nosilci odločanja, raziskovalci in javnost. |
|
(4) |
Dobro ravnovesje med ekonomskimi in socialnimi cilji v evropskem semestru je zlasti pomembno za trajnost in legitimnost ekonomske in monetarne unije. Zato so socialni in zaposlitveni cilji v evropskem semestru postali bolj vidni, saj vsebujejo tako poročila o državah kot priporočila za posamezne države, ki ocenjujejo socialne in zaposlitvene izzive ter spodbujajo reforme politike na podlagi dobre prakse. Socialna statistika je pri tem posebej pomembna. |
|
(5) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) evropski statistični program (v nadaljnjem besedilu: program) določa okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje visokokakovostne evropske statistike ter glavna področja in cilje načrtovanih ukrepov za obdobje, ki ustreza obdobju večletnega finančnega okvira. V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 223/2009 bi morali program izvajati s posameznimi statističnimi ukrepi. Letni delovni programi Komisije bi morali temeljiti na programu. |
|
(6) |
Uredba (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) zajema samo obdobje od leta 2013 do leta 2017, medtem ko se sedanji večletni finančni okvir uporablja do leta 2020. Zato bi bilo treba navedeno uredbo spremeniti brez odlašanja, da se program podaljša do leta 2020 in zapolnijo najnujnejše statistične vrzeli. |
|
(7) |
V okviru agende Komisije za boljše pravno urejanje bi bilo treba politike Unije vse bolj oblikovati in spremljati na podlagi zanesljivih dokazov s trdno statistično podlago. V zvezi s tem ima evropska statistika posebno vlogo in ima lahko pomemben vpliv, zlasti na področjih politik, na katerih sta analitična vrednost na podlagi zanesljivih podatkov in odzivnost politik ključnega pomena za uspeh. |
|
(8) |
Visokokakovostna statistika je torej bistvena za doseganje boljših rezultatov in prispevanje k boljši Evropi. Treba bi si bilo bolj prizadevati za spodbujanje naložb v uradno statistiko na evropski in nacionalni ravni. Program bi moral tudi zagotoviti usmeritve na prednostnih področjih politik ter za krepitev zmogljivosti in ponovno prednostno razvrstitev. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev usklajenega pristopa k doseganju ciljev te uredbe okrepiti sodelovanje z mednarodnimi organizacijami. |
|
(9) |
Sprejeti bi bilo treba ukrepe za zapolnitev najbolj perečih statističnih vrzeli, za povečanje pravočasnosti in za podporo političnim prednostnim nalogam ter za usklajevanje gospodarskih politik v okviru evropskega semestra. Komisija (Eurostat) bi morala v tesnem sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi zagotoviti tudi nove projekcije prebivalstva, zlasti glede migracijskih tokov, za posodobitev analize socialnih, gospodarskih in proračunskih učinkov staranja prebivalstva in ekonomskih neenakosti. |
|
(10) |
Da bi podprli učinkovite izbire pri oblikovanju politik, bi bilo treba kazalnike pravočasno objaviti. V skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 223/2009 bi morala Komisija (Eurostat) javno obveščati o pravočasnosti, vključno z zagotavljanjem ustreznih informacij v zvezi z nezadostno pravočasnostjo, do katere bi lahko prišlo, kot vidiku statistične kakovosti. |
|
(11) |
Nadalje bi bilo treba z uporabo obstoječih sklopov podatkov razvijati poskusne ekosistemske račune in statistiko o podnebnih spremembah, vključno s tisto, ki je relevantna za prilagajanje podnebnim spremembam in „odtise“. Za evropsko energetsko unijo ter okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, katerih cilj je, da postaneta gospodarstvo in energetski sistem Unije konkurenčnejša, učinkovitejša, varnejša in bolj trajnostna, bo potrebna nova statistika o porabi energije, energijski učinkovitosti, obnovljivih virih energije, energetski odvisnosti in zanesljivosti oskrbe ter nova statistika o krožnem gospodarstvu. |
|
(12) |
Z visokokakovostno statistiko, ki se razvije, pripravi in izkazuje na podlagi programa, zlasti s statistiko o inovacijah, raziskavah in razvoju, socialno statistiko, okoljsko statistiko ter statistiko o energiji in prometu, bi morali omogočiti spremljanje ciljev agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, določiti pa bi jo morali na ravni Unije in držav članic, s tem pa bi prispevali k doseganju teh ciljev. |
|
(13) |
Doseči bi morali napredek, da bi izboljšali kvalitativne in kvantitativne informacije, ki prispevajo k izčrpnosti nacionalnih računov, ter s tem omogočiti boljše ocene davčne vrzeli in izogibanja davkom. |
|
(14) |
Podaljšanje programa je priložnost, ki jo je treba izkoristiti za prilagoditev in upoštevanje novih usmeritev, zlasti v skladu z izvajanjem Vizije evropskega statističnega sistema (ESS) 2020, dopolnitev že obstoječih ciljev, ponovne prednostne razvrstitve in razpoložljivost podatkov glede na to, da se Unija sooča s pomembnimi izzivi v smislu gospodarskega razvoja in socialne kohezije. Poleg tega bi to moralo zagotoviti stalno sodelovanje med Komisijo(Eurostatom) in nacionalnimi statističnimi uradi ter redni dialog z Evropskim svetovalnim odborom za statistiko, ustanovljenim s Sklepom št. 234/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Zagotoviti bi moralo tudi koordinacijo med ESS in Evropskim sistemom centralnih bank. Komisija (Eurostat) bi morala spremljati, kako države članice spoštujejo Kodeks ravnanja evropske statistike (v nadaljnjem besedilu: Kodeks ravnanja). |
|
(15) |
Zlasti pomembno je meriti žarišča z visoko brezposelnostjo, vključno z brezposelnostjo mladih v čezmejnih regijah. |
|
(16) |
Ustrezno povečanje proračuna za statistiko na ravni Unije bi moralo podpreti te spremembe programa ter tekoče delo ESS glede učinkovitosti, saj bi z obsežnimi projekti, učinki strukturnega vzvoda in ekonomijo obsega, ki lahko izboljšajo statistične sisteme v državah članicah, prineslo precejšnjo dodano vrednost in rezultate za izboljšanje kakovosti podatkov. |
|
(17) |
Ta uredba določa finančna sredstva za podaljšanje programa na obdobje od leta 2018 do leta 2020, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (6). |
|
(18) |
Komisija (Eurostat) bi morala pri podaljšanju programa posebno pozornost nameniti posledicam izstopa katere od držav članic iz Unije. |
|
(19) |
Ker cilja te uredbe, in sicer podaljšanja programa na obdobje od leta 2018 do leta 2020, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
|
(20) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 je bil osnutek predloga za podaljšanje programa na obdobje od leta 2018 do leta 2020 predložen v predhodni pregled Odboru za evropski statistični sistem (ESSC), Evropskemu svetovalnemu odboru za statistiko ter Odboru za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko, ustanovljenemu s Sklepom Sveta 2006/856/ES (7). |
|
(21) |
Uredbo (EU) št. 99/2013 bi bilo treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) št. 99/2013 se spremeni:
|
(1) |
v členu 1 se doda naslednji odstavek: „Program se podaljša, tako da zajame obdobje od leta 2018 do leta 2020.“; |
|
(2) |
člen 3 se nadomesti z naslednjim: „Člen 3 Področje uporabe Ta uredba določa programski okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, glavna področja in cilje načrtovanih ukrepov v obdobju od leta 2013 do leta 2020 v skladu s členoma 13 in 14 Uredbe (ES) št. 223/2009.“; |
|
(3) |
v členu 7(1) se doda naslednji pododstavek: „Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje od leta 2018 do leta 2020 znašajo 218,1 milijona EUR iz programskega obdobja od leta 2014 do leta 2020.“; |
|
(4) |
člen 9 se nadomesti z naslednjim: „Člen 9 Letni delovni programi Komisija za izvajanje programa sprejme letne delovne programe, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 17 Uredbe (ES) št. 223/2009 ter ki določijo cilje in pričakovane rezultate na njihovi podlagi, v skladu s splošnimi in posebnimi cilji iz člena 4(1) in (2) te uredbe. Komisija zagotovi, da se ustrezen poudarek nameni ukrepom, ki so namenjeni spodbujanju skladnosti s Kodeksom ravnanja. Vsak letni delovni program se posreduje v vednost Evropskemu parlamentu.“; |
|
(5) |
člen 13 se nadomesti z naslednjim: „Člen 13 Zaščita finančnih interesov Unije 1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju dejavnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi. 2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentov in inšpekcij na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so v okviru programa prejeli finančna sredstva Unije. 3. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (*2), da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, financirano v okviru programa, prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. 4. Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter v pogodbah, sporazumih in sklepih o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi. 5. Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3, kadar je izvedba ukrepa v celoti ali delno prepuščena zunanjemu izvajalcu ali nadalje prenesena ali kadar zahteva oddajo javnega naročila ali finančne podpore tretji osebi, pogodba, sporazum ali sklep o nepovratnih sredstvih vključuje obveznost izvajalca ali upravičenca, da od vsake udeležene tretje osebe zahteva izrecno sprejetje navedenih pooblastil Komisije, Računskega sodišča in OLAF-a. (*1) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1)." (*2) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).“;" |
|
(6) |
člen 15 se spremeni:
|
|
(7) |
Priloga k Uredbi (EU) št. 99/2013 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2018.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 25. oktobra 2017
Za Evropski parlament
Predsednik
A. TAJANI
Za Svet
Predsednik
M. MAASIKAS
(1) UL C 75, 10.3.2017, str. 53.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 9. oktobra 2017.
(3) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
(4) Uredba (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (UL L 39, 9.2.2013, str. 12).
(5) Sklep št. 234/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega svetovalnega odbora za statistiko in razveljavitvi Sklepa Sveta 91/116/EGS (UL L 73, 15.3.2008, str. 13).
(6) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(7) Sklep Sveta 2006/856/ES z dne 13. novembra 2006 o ustanovitvi Odbora za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko (UL L 332, 30.11.2006, str. 21).
PRILOGA
Priloga k Uredbi (EU) št. 99/2013 se spremeni:
|
(1) |
naslov priloge se nadomesti z naslednjim: „Statistična infrastruktura in cilji evropskega statističnega programa za obdobje od leta 2013 do leta 2020“; |
|
(2) |
uvod se spremeni:
|
|
(3) |
v Ciljih se cilj 1 nadomesti z naslednjim:
|
|
(4) |
del I Statistični rezultati se spremenijo:
|
|
(5) |
del II. Metode priprave evropske statistike se spremeni:
|
|
(6) |
v delu III. Partnerstvo se za četrto alineo drugega odstavka cilja 1.4 vstavijo naslednje alinee:
|
|
31.10.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 284/12 |
UREDBA (EU) 2017/1952 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 25. oktobra 2017
o razveljavitvi uredb (ES) št. 2888/2000 in (ES) št. 685/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 1101/89
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Evropski parlament, Svet in Komisija so potrdili svojo skupno zavezo za posodobitev in poenostavitev zakonodaje v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (3). |
|
(2) |
Zaradi prečiščevanja in zmanjševanja obsega pravnega reda Unije je treba redno analizirati in identificirati zastarelo zakonodajo. Razveljavitev zastarele zakonodaje je koristna, da se zakonodajni okvir ohranja pregleden, jasen in enostaven za uporabo s strani držav članic in zadevnih deležnikov, v tem primeru sektorjev prevoza po celinskih plovnih poteh in cestnega prevoza blaga. |
|
(3) |
Leta 1989 je Svet sprejel Uredbo (EGS) št. 1101/89 (4). Deset let pozneje je Svet sprejel Uredbo (ES) št. 718/1999 (5), z namenom zagotoviti, da so še naprej na voljo ustrezna orodja za sektor prevoza po celinskih plovnih poteh in da bi se upravljala zmogljivost ladjevja. Uredba (ES) št. 718/1999 zajema enak predmet urejanja kot Uredba (EGS) št. 1101/89, ne da bi jo razveljavila. |
|
(4) |
V skladu s členom 8(6) Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o cestnem in železniškem prevozu blaga in potnikov (6) so vsa vozila, ki izpolnjujejo tehnične standarde iz Direktive Sveta 96/53/ES (7), izvzeta iz vseh ureditev glede kvot ali dovoljenj od 1. januarja 2005. Uredbo (ES) št. 2888/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ki zadeva razdelitev dovolilnic za težka tovorna vozila, ki vozijo po Švici, bi bilo zato treba šteti za zastarelo. |
|
(5) |
Po pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Uniji 1. januarja 2007 Uredba (ES) št. 685/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ni več potrebna, saj se od navedenih držav članic ne zahteva več, da pridobita dovoljenje za cestni prevoz blaga in spodbujanje kombiniranega prevoza. |
|
(6) |
Zato bi bilo treba uredbe (EGS) št. 1101/89, (ES) št. 2888/2000 in (ES) št. 685/2001 razveljaviti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredbe (EGS) št. 1101/89, (ES) št. 2888/2000 in (ES) št. 685/2001 se razveljavijo.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 25. oktobra 2017
Za Evropski parlament
Predsednik
A. TAJANI
Za Svet
Predsednik
M. MAASIKAS
(1) UL C 209, 30.6.2017, str. 58.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 9. oktobra 2017.
(3) UL L 123,12.5.2016, str. 1.
(4) Uredba Sveta (EGS) št. 1101/89 z dne 27. aprila 1989 o strukturnih izboljšavah prevoza po celinskih plovnih poteh (UL L 116, 28.4.1989, str. 25).
(5) Uredba Sveta (ES) št. 718/1999 z dne 29. marca 1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prometa po celinskih plovnih poteh (UL L 90, 2.4.1999, str. 1).
(6) UL L 114, 30.4.2002, str. 91.
(7) Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59).
(8) Uredba (ES) št. 2888/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o razdelitvi dovolilnic za težka tovorna vozila, ki vozijo po Švici (UL L 336, 30.12.2000, str. 9).
(9) Uredba (ES) št. 685/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o razdeljevanju dovoljenj med države članice, prejetih s sporazumoma med Evropsko skupnostjo in Republiko Bolgarijo ter med Evropsko skupnostjo in Romunijo o določitvi nekaterih pogojev za cestni prevoz blaga in za pospeševanje kombiniranega prevoza (UL L 108, 18.4.2001, str. 1).