Vseevropska omrežja (TEN)

Naloga vseevropskih omrežij (TEN) je ustvariti sodobno in učinkovito infrastrukturo, ki bo povezovala evropske regije in nacionalna omrežja. Omrežja TEN so bistvena za ustrezno delovanje enotnega trga Evropske unije (EU) in za zaposlovanje, saj zagotavljajo prost pretok blaga, oseb in storitev.

Členi 170, 171 in 172 skupaj s členom 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije določajo pravno podlago za vseevropska omrežja, ki obstajajo v treh sektorjih dejavnosti.

• Vseevropska prometna omrežja (TEN-T) zajemajo projekte skupnega interesa za ustvarjanje nove prometne infrastrukture ali nadgradnjo obstoječe infrastrukture, za zapolnitev vrzeli, odpravo ozkih grl in odstranitev tehničnih ovir za prometne tokove med državami članicami EU.
• Vseevropska energetska omrežja (TEN-E) zajemajo elektroenergetski sektor in sektor zemeljskega plina. Njihov namen je povezati energetsko infrastrukturo držav članic EU, da bi pomagala ustvariti enotni energetski trg in prispevati k varnosti oskrbe.
• Namen vseevropskih telekomunikacijskih omrežij (eTEN) je odpraviti digitalne ovire, ki ovirajo dokončno vzpostavitev enotnega digitalnega trga, in doseči cilje EU glede povezovanja vseh evropskih gospodinjstev z internetom.

Instrument za povezovanje Evrope (IPE), sklad, prvotno ustanovljen za obdobje 2014–2020 za spodbujanje naložb v TEN in za pritegnitev financiranja iz zasebnega in javnega sektorja, je bil podaljšan za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Zneski, dodeljeni programu iz proračuna EU, so naslednji.

• Promet. 11,4 milijarde EUR (in nakazilo 10 milijard EUR iz kohezijskega sklada), izmed katerih bo 1,4 milijarde EUR namenjenih za vzpostavitev večjih manjkajočih čezmejnih železniških povezav med kohezijskimi državami.
• Energetika. 5,2 milijarde EUR.
• Digitalizacija. 1,8 milijarde EUR.

Direktiva (EU) 2021/1187 racionalizira ukrepe za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja in usklajuje postopke izdajanja dovoljenj, ki so potrebna za izvajanje nekaterih projektov. Nova pravila o „pametnem omrežju TEN-T“ natančneje pojasnjujejo postopke v zvezi z izdajanjem dovoljenj in javnimi naročili za čezmejne projekte, ki jih morajo upoštevati nosilci projekta. Direktiva zajema projekte, ki so del predhodno določenih odsekov jedrnega omrežja TEN-T. Zajema tudi druge projekte v zvezi s koridorji jedrnega omrežja v skupni vrednosti več kot 300 milijonov EUR. Direktiva ne zajema projektov, ki so izključno povezani s telematiko in drugimi novimi tehnologijami, saj njihova uvedba ni omejena na jedrno omrežje TEN-T. Države članice lahko sicer direktivo uporabljajo tudi za druge projekte v zvezi z jedrnim omrežjem in celovitim omrežjem TEN-T kot del širšega in bolj usklajenega pristopa k projektom prometne infrastrukture.

GLEJ TUDI:

• Instrument za povezovanje Evrope (CEF)
• Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija
• Zaposlovanje
• Proračun EU
• Energetska politika EU
• Prometna politika EU
• Notranji trg
• Večletni finančni okvir
• Strukturni in investicijski skladi
• Pospešitev vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) (povzetek)
• Instrument za povezovanje Evrope (2021–2027) (povzetek)
• Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (povzetek)
• Instrument za povezovanje Evrope (Evropska komisija)
• Infrastraktura in naložbe (Evropska komisija)
• Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje).