Cestni predori: varnostni predpisi EU

KLJUČNE TOČKE

Varnostne zahteve

• Namen Direktive je zagotoviti, da vsi predori, ki so daljši od 500 metrov in ki obratujejo, so v gradnji ali v fazi projektiranja ter tvorijo del vseevropskega cestnega omrežja, izpolnjujejo nove usklajene varnostne zahteve.

Upravni organ

• Vsaka država EU mora imenovati enega ali več upravnih organov, ki so odgovorni za vse vidike varnosti predorov. Organi lahko sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z Direktivo.
• Ustanovijo se lahko na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Kadar predori povezujejo dve državi, lahko vsaka izmed njiju imenuje svoj organ ali obe skupaj določita skupni organ.
• Kadar se daje v obratovanje nov predor ali prenavlja obstoječi, je potrebno predhodno dovoljenje organa. Organ ima pooblastilo, da začasno ustavi ali omeji obratovanje predora, če varnostni pogoji niso izpolnjeni.
• Organ zagotovi, da so opravljene naslednje naloge:
  • redno preskušanje in pregledovanje predorov ter oblikovanje varnostnih zahtev v zvezi s tem,
  • vzpostavljanje organizacijskih in operativnih shem (vključno z načrti za ukrepanje ob izrednem dogodku) za usposabljanje in opremljanje služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih,
  • določitev postopka za takojšnje zaprtje predora v nujnem primeru,
  • izvajanje potrebnih ukrepov za zmanjšanje tveganja.

Upravitelj predora

• Za vsak predor, ki se nahaja na ozemlju države EU, pa naj bo v fazi projektiranja, gradnje ali obratovanja, organ določi kot upravitelja predora javno ali zasebno telo, odgovorno za upravljanje predora v zadevni fazi. Upravitelj predora mora pripraviti poročilo v primeru kakršnega koli pomembnega incidenta ali nesreče, do katere pride v predoru.

Uradnik za varnost

• Za vsak predor upravitelj predora po predhodnem soglasju upravnega organa imenuje uradnika za varnost, ki koordinira vse preventivne in zaščitne ukrepe za zagotovitev varnosti uporabnikov in operativnega osebja. Naloge uradnika za varnost so:
  • zagotavljanje koordinacije s službami za ukrepanje ob izrednem dogodku in sodelovanje pri pripravi operativnih shem,
  • sodelovanje pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju ukrepanja ob izrednem dogodku,
  • sodelovanje pri pripravi varnostnih shem in specifikacij objektov infrastrukture,
  • preverjanje, da so operativno osebje in službe za ukrepanje ob izrednem dogodku usposobljeni, in sodelovanje pri organizaciji vaj, ki se izvajajo v rednih intervalih,
  • svetovanje glede dajanja v obratovanje strukture, opreme in obratovanja predorov,
  • preverjanje, da sta struktura in oprema predora vzdrževani in popravljeni,
  • sodelovanje pri ocenjevanju morebitnega incidenta ali nesreče.

Obdobni inšpekcijski pregledi

• Države EU zagotovijo, da inšpekcijske preglede, ocenjevanja in preskuse izvajajo inšpekcijski organi.
• Upravni organ preverja, da inšpekcijski organ izvaja redne inšpekcijske preglede za zagotovitev, da so vsi predori, ki spadajo na področje uporabe te direktive, skladni z njenimi določbami.
• Obdobje med dvema zaporednima inšpekcijskima pregledoma katerega koli predora ne sme presegati šest let.

Analiza tveganja

• Analizo tveganja, ki temelji na eni metodologiji, določeni na nacionalni ravni, na zahtevo upravnega organa za nek predor opravi neodvisni organ. Ta upošteva vse projektne dejavnike in prometne pogoje, ki vplivajo na varnost, zlasti značilnosti in vrsto prometa, dolžino in geometrijo predora ter napovedano število težkih tovornih vozil na dan.

Poročila

• Države EU vsaki dve leti sestavijo poročila o požarih v predorih, ki očitno vplivajo na varnost uporabnikov cest v predorih, ter o pogostosti in vzrokih takih izrednih dogodkov ter jih ocenijo in zagotovijo informacije o dejanski vlogi in učinkovitosti varnostnih sredstev in ukrepov.

Prilagoditev tehničnemu napredku

• Komisija ima pooblastilo za prilagoditev prilog k tej direktivi tehničnemu napredku.