Vzpostavlja instrument za posojila v javnem sektorju, katerega cilj je podpreti regije Evropske unije (EU), ki se soočajo z resnimi socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi izzivi, ki izhajajo iz prehoda na podnebno nevtralno EU.

KLJUČNE TOČKE

Cilj instrumenta za posojila v javnem sektorju je z naložbami javnega sektorja obravnavati socialne, zaposlitvene, gospodarske in okoljske vplive prehoda EU na podnebne in energetske cilje do leta 2030 ter cilj podnebne nevtralnosti v EU najkasneje do leta 2050, ki temelji na Pariškem sporazumu (glej povzetek).
Predstavlja tretji steber mehanizma za pravični prehod, skupaj s skladom za pravični prehod in shemo InvestEU.
Je ključni element evropskega zelenega dogovora (glej povzetek).

Cilj

Posebni cilj instrumenta za posojila v javnem sektorju je povečati naložbe javnega sektorja v trajnostne naložbene projekte, ki obravnavajo razvojne potrebe zadevnih ozemelj, vendar morda ne ustvarjajo zadostnih tokov prihodkov za kritje njihovih stroškov naložb.

Proračun in financiranje

Instrument za posojila v javnem sektorju bo projektom zagotavljal kombinacijo nepovratnih sredstev, ki jih dodeli Evropska komisija, in posojil, ki jih pod preferencialnimi pogoji zagotovi Evropska investicijska banka (EIB).
Instrument za posojila v javnem sektorju naj bi odprl 18,5 milijarde EUR naložb.
Z nepovratnimi sredstvi EU bo zagotovljenih približno 1,5 milijarde EUR, od tega bo 250 milijonov EUR namenjenih iz proračuna EU – po tekočih cenah iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.
S posojili EIB se lahko zagotovi do 10 milijard EUR.
- Mehanizem se lahko pod določenimi pogoji razširi tudi na finančne partnerje*, ki niso EIB.

Upravičenost

Projekti morajo izpolnjevati določena merila:

imeti morajo merljiv učinek in po potrebi vključevati kazalnike učinkov, ki obravnavajo socialne, gospodarske in okoljske izzive, ki izhajajo iz ciljev EU glede podnebnega prehoda;
koristiti morajo območjem, opredeljenim v območnem načrtu za pravični prehod, tudi če projekti niso na navedenih območjih;
podpirati morajo trajnostne naložbe, ki izpolnjujejo razvojne potrebe zadevnih območij na področju:
- energije iz obnovljivih virov ter zelene in trajnostne mobilnosti, vključno s spodbujanjem zelenega vodika in učinkovitih omrežij daljinskega ogrevanja,
- javnih raziskav,
- digitalizacije,
- okoljske infrastrukture za pametno ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodami,
- ukrepov za trajnostno energijo, energijsko učinkovitost in vključevanje, vključno z obnovo in prenovo stavb,
- obnove in regeneracije mest,
- prehoda na krožno gospodarstvo,
- sanacije in dekontaminacije tal in ekosistemov, ob upoštevanju načela „plača povzročitelj obremenitve“,
- biotske raznovrstnosti,
- izpopolnjevanja in prekvalificiranja, usposabljanja in socialne infrastrukture, vključno z zmogljivostmi za oskrbo in socialnimi stanovanji, in
- naložb v druge sektorje, ki jih bi jih bilo mogoče podpret, če ustrezajo odobrenim območnim načrtom za pravični prehod;
ne smejo podpirati dejavnosti, ki so izključene v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2021/1056 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod.

Nadzor

Uredba določa pravila za načrtovanje, spremljanje, ocenjevanje in nadzor instrumenta.
Instrument se izvaja z delovnimi programi, ki vključujejo merila za dodelitev, ki ocenjujejo pomen, učinek in kakovost projektov. V primerih, ko zahtevano financiranje presega razpoložljivo financiranje, imajo prednost:
- projekti, ki jih predlagajo upravičenci v manj razvitih regijah;
- projekti, ki neposredno prispevajo k doseganju podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030 ter cilju podnebne nevtralnosti v EU najpozneje do leta 2050;
- projekti, ki jih spodbujajo upravičenci, ki so sprejeli načrte za dekarbonizacijo.
Upravljanje instrumenta za posojila v javnem sektorju je bilo preneseno na Evropsko izvajalsko agencijo za podnebje, infrastrukturo in okolje.
Območni načrti za pravični prehod bodo opisali sektorje in področja, ki bi jih lahko podprl instrument za posojila v javnem sektorju.
Evropski parlament in Svet Evropske unije bosta pred 30. junijem 2025 opravila vmesno oceno instrumenta.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 19. avgusta 2021.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Mehanizem za pravični prehod (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

Finančni partnerji. EIB, druge mednarodne finančne institucije, nacionalne spodbujevalne banke in finančne institucije, vključno z zasebnimi finančnimi institucijami, s katerimi Komisija podpiše upravni sporazum o sodelovanju v okviru instrumenta.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2021/1229 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2021 o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru Mehanizma za pravični prehod (UL L 274, 30.7.2021, str. 1–19).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159–706).

Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L 231, 30.6.2021, str. 1–20).

Nadaljnji popravki Uredbe (EU) 2021/1056 so vključeni v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30–89).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019).

Zadnja posodobitev 31.03.2022

Top