Namen protokola je izboljšati dostop javnosti do informacij z vzpostavitvijo skladnih registrov izpustov in prenosov onesnaževal po vsej državi.
S sklepom se sklene sporazum v imenu Evropske unije (EU).

KLJUČNE TOČKE

Aarhuška konvencija

Protokol je priložen Aarhuški konvenciji (glej povzetek). Konvencija in njen protokol javnosti (posameznikom in združenjem, ki jih zastopajo) dajeta pravico do dostopa do informacij o okoljskih zadevah in udeležbe pri odločanju o njih, kot tudi do pravnega varstva, če se te pravice ne spoštujejo.

Registri izpustov in prenosov onesnaževal (RIPO)

RIPO so evidence onesnaženja iz industrijskih območij in drugih virov. Protokol zahteva, da vsaka stranka vzpostavi RIPO, ki:

je javno dostopen na spletu in brezplačen;
omogoča iskanje po posameznih parametrih, kot so industrijski kompleks, onesnaževalo, lega in medij;
ima uporabniku prijazno strukturo in zagotavlja povezave do drugih ustreznih registrov;
predstavlja standardizirane, pravočasne podatke v strukturirani računalniški bazi podatkov;
zajema izpuste in prenose najmanj 86 onesnaževal, vključno s toplogrednimi plini, onesnaževali v kislem dežju, snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, težkimi kovinami in nekaterimi rakotvornimi snovmi, kot so dioksini;
zajema izpuste in prenose iz nekaterih večjih virov, kot so termoelektrarne, rudarska in metalurška industrija, kemični obrati, čistilne naprave za odpadke in odpadne vode ter papirna in lesna industrija;
vključuje razpoložljive podatke o izpustih iz različnih virov (npr. promet in kmetijstvo);
omogoča sodelovanje javnosti pri njegovem razvoju in spreminjanju.

Protokol od strank prav tako zahteva, da so v svojih sistemih RIPO usmerjeni v konvergenco.

Zahteve za poročanje

Protokol zahteva, da RIPO temelji na shemi poročanja, ki:

je obvezna;
je letna;
zajema različne medije, tj. zrak, zemljo, vodo;
je specifična za industrijski kompleks;
je specifična za izpuste onesnaževal;
je specifična za prenose onesnaževal ali odpadkov.

Minimalne zahteve

Protokol določa minimalne zahteve za onesnaževala in objekte, stranke pa lahko po želji vključijo dodatne elemente.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Protokol je začel veljati 8. oktobra 2009.

OZADJE

EU ima svoj lasten RIPO (E-RIPO), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 166/2006 (glej povzetek).

Več informacij je na voljo na strani:

EU in Aarhuška konvencija: v državah članicah EU, institucijah in organih Skupnosti (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENT

Protokol o registrih izpustov in prenosov onesnaževal – deklaracija (UL L 32, 4.2.2006, str. 56–79).

Sklep Sveta 2006/61/ES z dne 2. decembra 2005 o sklenitvi Protokola ZN-EKE o registrih izpustov in prenosov onesnaževal, v imenu Evropske skupnosti (UL L 32, 4.2.2006, str. 54–55).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o vzpostavitvi Evropskega registra izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi Direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 33, 4.2.2006, str. 1–17).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 166/2006 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev 25.11.2021

Top