Spletne posredniške storitve – pravičnost in preglednost za poslovne uporabnike

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2019/1150 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Namen te uredbe je zagotoviti pravično in pregledno obravnavanje poslovnih uporabnikov s strani spletnih platform in jim zagotoviti učinkovitejše možnosti pravnih sredstev, kadar se soočijo s težavami, ter ustvariti predvidljivo in inovacijam prijazno zakonodajno okolje za spletne platforme v EU.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

• Uredba uvaja nova pravila za spletne posredniške storitve* (spletne platforme) in spletne iskalnike, ki si prizadevajo povezati podjetja EU in podjetniška spletišča s potrošniki EU.
• Spletne platforme zajemajo raznovrstne dejavnosti, tudi:
  • spletne tržnice,
  • družbene medije in trge ustvarjalnih vsebin,
  • platforme za distribucijo aplikacij,
  • spletišča za primerjavo cen,
  • tržnice sodelovalnega gospodarstva, če gostijo poklicne uporabnike, in
  • splošne spletne iskalnike.
• Skupne so jim ključne značilnosti, vključno z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje interakcij (tudi trgovinskih transakcij) med uporabniki, zbiranjem in uporabo podatkov o teh interakcijah ter mrežnimi učinki, zaradi katerih je uporaba platform z največ uporabniki najkoristnejša za druge uporabnike.

Pogoji

Ponudniki spletnih platform morajo:

• zagotoviti, da so njihovi pogoji za poklicne uporabnike enostavno razumljivi in dostopni;
• vnaprej pojasniti možne razloge za omejitev, začasno onemogočenje ali ukinitev svojih storitev;
• svoje poklicne uporabnike vsaj 15 dni vnaprej obvestiti o vseh spremembah pogojev, razen če so potrebni zaradi posebne zakonske obveznosti ali odziva na nepredvidena in neposredna tveganja na področju kibernetske varnosti – neupoštevanje te obveznosti bi pomenilo, da so vse spremembe nične in neveljavne;
• ravnati v dobri veri in ne uvesti retroaktivnih sprememb pogojev, in sicer tako, da svojim poklicnim uporabnikom zagotovijo pravico do prekinitve ter navedejo, ali obdržijo dostop do podatkov svojih poslovnih uporabnikov po prekinitvi pogodbe;
• pojasniti, ali si pridržujejo kakršne koli pravice v zvezi z intelektualno lastnino svojih poklicnih uporabnikov ali v smislu zmožnosti platform, da tržijo blago ali storitve svojih poklicnih uporabnikov zunaj platforme;
• predložiti poklicnim uporabnikom obrazložitev razlogov za omejitev, začasno onemogočenje ali ukinitev svojih storitev – v primeru ukinitve v celoti se ta obrazložitev predloži 30 dni vnaprej;
• zagotoviti, da je identiteta poklicnih uporabnikov jasno vidna.

Pogoji morajo vključevati:

• glavne parametre, ki določajo razvrstitev in relativno pomembnost glede na vse druge parametre – ta opis vključuje vse možnosti za vplivanje na razvrstitev glede na neposredno ali posredno plačilo (poleg spletnih platform morajo tudi spletni iskalniki določiti glavne parametre, ki določajo razvrstitev);
• po potrebi opis vsega pomožnega blaga ali storitev, ki jih lahko ponuja spletna platforma sama kot dopolnilo blaga ali storitev poklicnih uporabnikov;
• opis vsake diferencialne obravnave blaga in storitev, ki jo ponujajo sami (ali poklicni uporabniki, ki jih nadzorujejo), v primerjavi z obravnavo, ki jo ponujajo za blago in storitve drugih poklicnih uporabnikov (ta obveznost se enako uporablja za spletne iskalnike);
• opis tehničnega in pogodbenega dostopa poklicnih uporabnikov do osebnih ali drugih podatkov, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki zagotovijo spletnim posredniškim storitvam ali se ustvarijo z uporabo teh storitev;
• po potrebi pravne, gospodarske ali komercialne razloge za vse omejitve možnosti poslovnih uporabnikov, da ponujajo blago in storitve pod drugačnimi pogoji na druge načine;
• informacije v zvezi z dostopom in delovanjem notranjega sistema za obravnavo pritožb, ki ga vzpostavijo spletne platforme, ter enim ali več mediatorji, na katere se lahko obrnejo poslovni uporabniki, da bi poskusili rešiti morebitne spore s ponudnikom spletne platforme.

Pritožbe, mediacija in pravna sredstva

• Ponudniki spletnih platform, ki zaposlujejo več kot 50 oseb ali imajo več kot 10 milijonov EUR letnega prometa, morajo vzpostaviti in voditi notranji sistem za obravnavo pritožb poklicnih uporabnikov glede neskladnosti z zakonsko obveznostjo iz uredbe ali tehnoloških zadev, sprejetih ukrepov ali ravnanja ponudnikov, ki bi lahko vplivali na poslovne uporabnike. Pritožbe je treba obravnavati hitro in učinkovito, rezultat pa sporočiti posamezno v preprostem in razumljivem jeziku.
• Ponudniki spletnih platform morajo za informiranje nadzora, tudi s strani opazovalnice gospodarstva spletnih platform, objaviti statistične podatke o učinkovitosti svojih notranjih sistemov za obravnavo pritožb.
• Ponudniki spletnih platform morajo za omogočanje hitrega in učinkovitega reševanja sporov določiti enega ali več mediatorjev, na katere se lahko obrnejo poslovni uporabniki, da bi poskusili rešiti morebitne spore s ponudnikom spletne platforme.

Izvrševanje

• Reprezentativne organizacije in javni organi imajo neodvisno pravico, da začnejo postopke pred nacionalnimi sodišči in preprečijo vsakršno neskladnost ponudnikov spletnih posredniških storitev in iskalnikov z uredbo.
• Države EU poleg tega zagotovijo učinkovite javne mehanizme izvrševanja.

Pregled

Opazovalnica gospodarstva spletnih platform bo Komisiji pomagala spremljati vpliv novih pravil ter nastajajoča vprašanja in priložnosti v digitalnem gospodarstvu. Komisija bo do 13. januarja 2022 ocenila, ali so kot del načrtovanega pregleda uredbe potrebna dodatna ali drugačna pravila.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 12. julija 2020.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

• Spletne platforme (Evropska komisija);
• Strokovna skupina opazovalnice gospodarstva spletnih platform (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57–79).

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1–18).

Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89–131).

Nadaljnje spremembe Direktive (EU) 2016/680 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1–15).

Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1–32).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6–16).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 136, 24.5.2008, str. 3–8).

Zadnja posodobitev 19.08.2019