This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Marketing of seeds of agricultural crops
Trženje semen poljščin
Trženje semen poljščin
Direktiva 2002/53/ES o skupnem katalogu sort poljščin
Direktiva 66/401/EGS o trženju semen krmnih rastlin
Direktiva 66/402/EGS o trženju semena žit
Direktiva 2002/57/ES o trženju semena oljnic in predivnic
Direktiva 2002/56/ES o trženju semenskega krompirja
Direktiva 2002/54/ES o trženju semena pese
Direktiva 2002/53/ES se nanaša na sprejetje za vpis v skupni katalog sort poljščin tistih sort pese, krmnih rastlin, žit, krompirja, oljnic in predivnic, katerih semenski material se lahko trži po vsej Evropski uniji (EU).
Naslednje direktive določajo pravila za registracijo semenskih sort in za proizvodnjo in potrjevanje semen različnih ključnih vrst (urejenih s predpisi EU), preden je dovoljeno, da se smejo tržiti v EU.
Direktiva 2002/53/ES določa pravila za vključitev sort poljščin v skupni katalog EU.
Semena krmnih rastlin (Direktiva 66/401/EGS)
Ta direktiva zajema različne trave, stročnice, detelje, grašice, kolerabo in ohrovt, prepoznane v zakonodaji. Semena se lahko dajo na trg samo, če so bila uradno potrjena ali potrjena z uradnim nadzorom, kot predosnovna semena (generacija pred osnovnim semenom), osnovna semena ali certificirana semena (glej člen 2 direktive, v katerem so te kategorije opredeljene). Nekatere rastlinske vrste se lahko pod določenimi pogoji tržijo tudi kot trgovska semena. To ne velja za semena krmnih rastlin, namenjenih za izvoz v države zunaj EU.
Semena morajo ustrezati standardom glede pristnosti, zdravja in kakovosti (kalivost, tehnična čistost in vsebnost semen drugih rastlinskih vrst).
Semena žit (Direktiva 66/402/EGS)
Semena žit se lahko dajo na trg samo, če so bila uradno potrjena ali potrjena z uradnim nadzorom, kot predosnovna semena, osnovna semena ali certificirana semena (bodisi prva ali druga generacija), in izpolnjujejo druge splošne pogoje.
Semena morajo izpolnjevati merila, kot so pristnost, zdravje in kakovost (minimalna kalivost, minimalna tehnična čistost in največja vsebnost števila semen drugih rastlinskih vrst, vključno z rdečimi semeni riža in navzočnostjo gliv v vzorcih).
Seme oljnic in predivnic (Direktiva 2002/57/ES)
Ta zajema semena za kmetijsko proizvodnjo, vendar ne za okrasne namene. Tržijo se lahko samo semena, ki so uradno potrjena ali potrjena z uradnim nadzorom, kot predosnovna semena, osnovna semena, certificirana semena ali trgovska semena (glej člen 2 direktive, v katerem so te kategorije opredeljene), z izjemo oljne repice, navadne ogrščice, konoplje, kumine, bombaža, navadnega rumenika, sončnice, lana in lanenega semena, ki se ne morejo tržiti kot trgovska semena.
Semena morajo izpolnjevati merila, kot so pristnost, zdravje in kakovost.
Semenski krompir (Direktiva 2002/56/EGS)
Države EU lahko tržijo samo semenski krompir, ki izpolnjuje merila iz te direktive. Semenski krompir je uradno potrjen kot osnovni semenski krompir ali certificiran semenski krompir, ki med inšpekcijskimi pregledi rastlin izpolni minimalne pogoje za vsako kategorijo (glej člen 2 direktive, v katerem sta ti kategoriji opredeljeni).
Semenski krompir na trgu:
Generacije osnovnega krompirja so lahko največ štiri, generaciji certificiranega semenskega krompirja sta lahko največ dve.
Pesa (Direktiva 2002/54/ES)
Nanaša se na sladkorno in krmno peso vrste Beta vulgaris L.
Semena pese se na splošno ne smejo dajati na trg, če niso uradno potrjena ali potrjena z uradnim nadzorom kot predosnovna semena, osnovna semena ali certificirana semena (glej člen 2 direktive, v katerem so te kategorije opredeljene) in morajo izpolnjevati pravila o pristnosti, zdravju in kakovosti.
Enoklična semena in mnogoklična semena (glej člen 2 direktive, v katerem sta ti kategoriji opredeljeni) morajo izpolnjevati zahteve o pristnosti, zdravju in kakovosti (pravila o tehnični čistosti, minimalni kalivosti in največji vsebnosti vlage (za obe, sladkorno in krmno peso)). Enoklična semena in kroglična semena morajo dosegati tudi cilje glede deleža ene rastlinice, ki jo razvijejo.
Enoklična semena in kroglična semena morajo biti označena kot taka.
Razveljavljena zakonodaja
Uporabljajo se od 9. avgusta 2002, razen Direktive 66/401/EGS in Direktive 66/402/EGS, ki se uporabljata od 15. junija 1966.
Različni izvedbeni akti so bili sprejeti v zvezi s šestimi direktivami in so navedeni na strani Evropske komisije o posebni zakonodaji o rastlinskem razmnoževalnem materialu.
Za več informacij obiščite tudi:
Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1–11).
Nadaljnje spremembe Direktive 2002/53/ES so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.
Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (kodificirana različica) (UL 125, 11.7.1966, str. 2298–2308).
Glej prečiščeno različico.
Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (kodificirana različica) (UL 125, 11.7.1966, str. 2309–2319).
Glej prečiščeno različico.
Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 74–97).
Glej prečiščeno različico.
Direktiva Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja (UL L 193, 20.7.2002, str. 60–73).
Glej prečiščeno različico.
Direktiva Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese (UL L 193, 20.7.2002, str. 12–32).
Glej prečiščeno različico.
Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 33–59).
Glej prečiščeno različico.
Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1–112).
Glej prečiščeno različico.
Zadnja posodobitev 18.02.2021