Finančna kriza je pokazala, da težave lahko zajamejo celoten finančni sistem in neposredno vplivajo na življenje ljudi. Za okrepitev nadzora nad sistemom je bil vzpostavljen enotni mehanizem nadzora (EMN) za banke v euroobmočju in drugih sodelujočih državah članicah Evropske unije (EU).

Uredba vzpostavlja enotni mehanizem nadzora za banke v euroobmočju in drugih sodelujočih državah EU. EMN sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalni nadzorni organi.

V sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi prenaša na ECB odgovornost za učinkovito in skladno delovanje EMN.

KLJUČNE TOČKE

ECB:

neposredno nadzoruje pomembne banke. Banka šteje za pomembno glede na svojo velikost, pomen v domačem bančnem sektorju ali glede na to, ali je bila dokapitalizirana z javnimi sredstvi. ECB je pristojna za:
- izvajanje nadzorniškega pregledovanja, inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preiskav,
- izdajo ali odvzem dovoljenj za opravljanje bančnih storitev,
- ocenjevanje pridobitev in odsvojitev kvalificiranih deležev s strani banke,
- določanje strožjih kapitalskih zahtev („blažilnikov“) za spopad s trenutno ali prihodnjo finančno krizo,
- nalaganje sankcij za vsako kršitev zakonodaje EU o kreditnih ustanovah, finančnih holdingih* in mešani finančni holdingi*.
Posredno nadzira banke, ki veljajo za manj pomembne. Te banke neposredno nadzirajo njihovi nacionalni nadzorni organi.

ECB zaračunava letna nadomestila za nadzor vsem nadzorovanim kreditnim institucijam, ki jih ima v zvezi z njenimi nadzornimi nalogami.

Države članice, katerih valuta ni euro, lahko sodelujejo v EMN tako, da zahtevajo tesno sodelovanje med ECB in njihovim nacionalnim pristojnim organom.

Naloge monetarne politike in nadzorne naloge ECB so ločene, da bi se preprečilo nasprotje interesov. Delitev dodatno krepijo stroge omejitve; na primer, izmenjava občutljivih informacij je mogoča samo, če se upoštevajo nekatere varovalke.

Nacionalni nadzorni organi so še vedno odgovorni za vprašanja, kot so varstvo potrošnikov, pranje denarja, plačilne storitve in nadzor nad podružnicami bank v državah EU, ki niso del EMN.

EMN je prvi steber bančne unije EU. Drugi je enotni mehanizem za reševanje, katerega cilj je hitro in učinkovito obravnavanje propadajočih bank.

Z vzpostavitvijo EMN se je spremenil tudi način glasovanja Evropskega bančnega organa (EBA), da bi se zagotovilo, da države članice, ki sodelujejo v EMN, ne bi neupravičeno prevladovale v odboru nadzornikov EBA.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 3. novembra 2013.

OZADJE

Z vzpostavitvijo pravega evropskega nadzornega mehanizma se oslabi povezava med bankami in državami*. To posredno pomaga obnoviti zaupanje v bančni sektor EU.

Nedavna finančna kriza je pokazala, kako nalezljive so lahko težave finančnega sektorja ene države, zlasti v monetarni uniji, in kako lahko te težave neposredno vplivajo na državljane po vsem euroobmočju.

Več informacij je na voljo na straneh:

Finančna stabilnost in makrobonitetna politika (Evropska centralna banka)
Nadzorni postopki ECB (Evropska centralna banka).

KLJUČNI POJMI

Finančni holding. Finančna institucija, katere hčerinske družbe so izključno ali pretežno kreditne ali finančne institucije.

Mešani finančni holdingi. Matično podjetje, razen regulirane osebe (tj. kreditne institucije, zavarovalnice ali investicijske družbe), ki skupaj s svojimi hčerinskimi podjetji, od katerih je vsaj eno reguliran subjekt s sedežem v EU, in drugimi subjekti sestavlja finančni konglomerat.

Države. Nacionalne vlade in njihove agencije.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63–89).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) št. 1022/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), kar zadeva prenos posebnih nalog na Evropsko centralno banko na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (UL L 287, 29.10.2013, str. 5–14).

Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1–90).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 806/2014 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev 08.10.2021

Top