Namen tega sporočila je pregled različnih zakonodajnih besedil, imenovanih „šesterček“ in „dvojček“. Njihov cilj je okrepiti gospodarsko upravljanje Evropske unije (EU).
Poročilo analizira, kako so nova pravila dosegla cilj zagotavljanja tesnejšega usklajevanja ekonomskih politik.

KLJUČNE TOČKE

Zaradi gospodarske in finančne krize se je sistem gospodarskega upravljanja v EU bistveno spremenil. Spremembe imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostne konvergence, gospodarske rasti in ustvarjanju več delovnih mest.

Cilji svežnjev

Namen sedmih pregledanih uredb je:

okrepiti fiskalni nadzor v okviru Pakta stabilnosti in rasti, uvesti dodatni proračunski nadzor za države euroobmočja in okrepiti fiskalne okvire,
uvesti nov postopek za odkrivanje, preprečevanje in odpravo čezmernih neravnotežij,
vzpostaviti okvir za države euroobmočja, ki imajo težave s finančno stabilnostjo,
zagotoviti zavezujočo pravno osnovo za evropski semester, ki je do sprejetja teh uredb sploh ni imel.

Proračunski nadzor

Gospodarska in finančna kriza sta povzročili večje javne primanjkljaje in dolgove ter razkrili vrzeli v nadzoru fiskalnih politik. Zakonodaja je reformirala dva dela Pakta stabilnosti in rasti, preventivni in korektivni del.

Preventivni del Pakta stabilnosti in rasti (pripravljen, da bi odpravil nastanek čezmernih javnih primanjkljajev) je bil okrepljen in poostren z uvedbo referenčne vrednosti za odhodke in postopka v primeru znatnega odstopanja.
Korektivni del je bil izboljšan z uveljavitvijo merila glede dolga, ki je določeno v Pogodbi (meja 60 % BDP za javni dolg) in povečanjem kazni, naloženih državam euroobmočja, ki ne izpolnjujejo priporočil v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
V primeru krize se lahko Pakt stabilnosti in rasti uporablja prožno tako v korektivnem kot v preventivnem delu. Januarja 2015 je Evropska komisija z namenom, da bi okrepila povezavo med naložbami, strukturnimi reformami in proračunsko odgovornostjo, predlagala za države EU nove smernice za najboljšo uporabo prožnosti znotraj obstoječih pravil Pakta stabilnosti in rasti.
Prva uredba v okviru zakonodajnega dvojčka (Uredba (EU) št. 473/2013) uvaja dodatne vidike, ki krepijo proračunski nadzor in nacionalne proračunske okvire držav v euroobmočju. Komisiji zagotavlja oceno njihovih osnutkov proračunskih načrtov in krepi nadaljnji postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. To na primer daje Komisiji možnost, da poda samostojna priporočila državam s čezmernimi primanjkljaji.

Postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji

Šesterček je uvedel širši nadzor ekonomskih politik z oblikovanjem postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji za odkrivanje, preprečevanje in odpravo makroekonomskih neravnotežij. Ta postopek vključuje več korakov:

Poročilo o mehanizmu opozarjanja: analizira stanje v državah EU z uporabo različnih ekonomskih kazalnikov za odkrivanje potencialnih neravnotežij. Opozarja na države EU, ki jih je treba podrobno analizirati (poglobljeni pregled).
Poglobljeni pregledi: Komisija izvaja temeljito ocenjevanje stanja v državah, za katere obstaja, kot je bilo ugotovljeno v Poročilu o mehanizmu opozarjanja, tveganje neravnotežja. To poročilo potrdi ali ovrže obstoj neravnotežij ter ali so neravnotežja čezmerna ali ne.
Postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem: če se šteje neravnotežje za čezmerno, se lahko v zadevni državi uvede postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem in je treba sprejeti načrt popravljalnih ukrepov z urnikom in določenimi roki.
Kazni : če načrti popravljalnih ukrepov držav euroobmočja niso primerni ali če so slabo izvedeni.

Države euroobmočja, ki imajo težave s finančno stabilnostjo

Cilj druge uredbe v okviru zakonodajnega dvojčka (Uredba (EU) št. 472/2013) je krepitev nadzora držav EU, ki imajo resne težave s finančno stabilnostjo ali jim te grozijo. Njen cilj je vzpostaviti postopek spremljanja za države EU, ki so predmet okrepljenega nadzora, programa za makroekonomsko prilagoditev ali nadzora po izteku programa.

Ocena učinkovitosti uredb

Zgoraj navedeni zakoni, ki urejajo ta sistem ekonomskega upravljanja, so očitno okrepili sedanjo strukturo upravljanja.
- Čeprav je bil prenovljeni okvir proračunskega nadzora uveden šele pred kratkim, je že opravil svojo nalogo pri odpravljanju čezmernih primanjkljajev. Povprečni proračunski primanjkljaj v EU-28 (1) se je znižal s 4,5 % BDP v letu 2011 na ocenjeni odstotek približno 3 % v letu 2014. Število držav, ki so predmet postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, se je do konca leta 2014 zmanjšalo s 23 od 27 na 11 od 28.
- Postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji je prispeval k splošnemu razumevanju strateških izzivov, s katerimi se srečujejo države EU, in neravnotežji, ki se popravljajo.
- Nova pravila so povečala preglednost, predvidljivost, izvedljivost in učinkovitost nadzora in spremljanja držav, ki so jih ali bi jih lahko prizadele resne finančne težave.
A glede na nedavni začetek veljavnosti tega novega sistema ekonomskega upravljanja in s tem omejenih izkušenj v tem pogledu je na tej stopnji težko sprejeti sklepe o učinkovitosti uredb.
Do zdaj se je sistem uporabljal v sklopu hude finančne in ekonomske krize. Vendar je učinkovitost sistema v veliki meri odvisna od pravega delovanja njegovega preventivnega dela. Kakšna je ta učinkovitost, pa bo mogoče ugotoviti šele v ugodnejšem ekonomskem okolju.
Čeprav so uredbe okrepile okvir ekonomskega upravljanja EU, pregled razkriva tudi, da je treba izboljšati nekatere vidike. Med njimi so preglednost in zapletenost okvira, ki temelji na pravilih, in njegov vpliv na rast in neravnotežja.

OZADJE

V odzivu na slabosti v sistemu ekonomskega upravljanja, ki ga je razkrila ekonomska in finančna kriza, je EU sprejela številne ukrepe za okrepitev ekonomskega upravljanja in doseganje trajnostne konvergence, rasti in povečevanje delovnih mest. Za vsa ta prizadevanja sta bistvena zakonodajna svežnja, imenovana šesterček (ki je začel veljati decembra 2011) in dvojček (ki je začel veljati maja 2013).
Čeprav je Direktiva 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav EU del šesterčka, ni del izvajanja tega pregleda. Ima poseben urnik z rokom za ponovni pregled 14. decembra 2018.
Več informacij je na voljo:
- na spletnem mestu Evropske komisije o ekonomskem upravljanju
- v sporočilu za medije Evropske komisije.

GLAVNI DOKUMENT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled ekonomskega upravljanja Poročilo o uporabi uredb (ES) št. 1173/2011, 1174/2011, 1175/2011, 1176/2011, 1177/2011, 472/2013 in 473/2013 (COM(2014) 905 final z dne 28. novembra 2014).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (UL L 306, 23.11.2011, str. 1–7).

Uredba (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju (UL L 306, 23.11.2011, str. 8–11).

Uredba (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 306, 23.11.2011, str. 12–24).

Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25–32).

Uredba Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 306, 23.11.2011, str. 33–40).

Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1–10).

Uredba (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (UL L 140, 27.5.2013, str. 11–23).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015) 12 final, 13.1.2015).

Zadnja posodobitev 30.03.2017

(1) Združeno kraljestvo 1. februarja 2020 izstopi iz Evropske unije in postane tretja država (ki ni članica EU).

Top

All