This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 89d08e99-15d0-11ec-b4fe-01aa75ed71a1
Regulation (EU) No 1316/2013 of the European Parliament and of the Council of 11 December 2013 establishing the Connecting Europe Facility, amending Regulation (EU) No 913/2010 and repealing Regulations (EC) No 680/2007 and (EC) No 67/2010 (Text with EEA relevance)Text with EEA relevance
Consolidated text: Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
- Date of document:
- 01/01/2021
- Date of effect:
- 01/01/2021
- Author:
- Not available
- Form:
- Konsolidirano besedilo
- Additional information:
- LASTMODIN 32019R0495
- Consolidation: basic act:
- 32013R1316
02013R1316 — SL — 01.01.2021 — 007.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (EU) št. 1316/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348 20.12.2013, str. 129) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 275/2014 z dne 7. januarja 2014 |
L 80 |
1 |
19.3.2014 |
|
|
UREDBA (EU) 2015/1017 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. junija 2015 |
L 169 |
1 |
1.7.2015 |
|
|
UREDBA (EU) 2017/1953 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. oktobra 2017 |
L 286 |
1 |
1.11.2017 |
|
|
UREDBA (EU) 2017/2396 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 2017 |
L 345 |
34 |
27.12.2017 |
|
|
UREDBA (EU, Euratom) 2018/1046 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. julija 2018 |
L 193 |
1 |
30.7.2018 |
|
|
UREDBA (EU) 2019/495 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. marca 2019 |
L 85I |
16 |
27.3.2019 |
|
UREDBA (EU) št. 1316/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 11. decembra 2013
o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010
(Besedilo velja za EGP)
NASLOV I
SKUPNE DOLOČBE
POGLAVJE I
Instrument za povezovanje evrope
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba vzpostavlja Instrument za povezovanje Evrope (IPE), ki določa pogoje, metode in postopke za zagotavljanje finančne pomoči Unije za vseevropska omrežja, da se podprejo projekti skupnega interesa v sektorjih prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture ter izkoristijo potencialne sinergije med temi sektorji. V tej uredbi je določena tudi razčlenitev sredstev, ki bodo na voljo v sklopu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
"projekt skupnega interesa" pomeni projekt, opredeljen v Uredbi (EU) št. 1315/2013, Uredbi (EU) št. 347/2013 ali Uredbi (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
"čezmejni odsek" pomeni v prometnem sektorju odsek, ki zagotavlja neprekinjenost projekta skupnega interesa med najbližjima urbanima vozliščema na obeh straneh meje med državama članicama ali med državo članico in sosednjo državo;
"sosednja država" pomeni državo, ki sodi v okvir evropske sosedske politike, vključno s strateškim partnerstvom, politike širitve ter Evropskega gospodarskega prostora ali Evropskega združenja za prosto trgovino;
"tretja država" pomeni vsako sosednjo državo in vsako drugo državo, s katero lahko Unija sodeluje zaradi doseganja ciljev iz te uredbe;
"dela" pomeni nakup, dobavo in uporabo sestavnih elementov, sistemov in storitev, vključno s programsko opremo, načrtovanje, izvajanje gradnje in montaže projekta, tehnično potrditev montaže ter začetek uporabe projekta;
"študije" pomeni dejavnosti, potrebne za pripravo izvajanja projekta, kot so pripravljalne študije, študije kartiranja in izvedljivosti, študije v zvezi z ocenjevanjem, preskusi in vrednotenjem, tudi v obliki programske opreme, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, potrebnimi za opredelitev in razvoj projekta ter za odločitev o njegovem financiranju, kot so raziskovalne dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega svežnja;
"ukrepi za podporo programa" pomeni, na ravni IPE, vse spremljevalne ukrepe, ki so potrebni za njegovo izvajanje in izvajanje posamičnih sektorskih smernic, kot so storitve, zlasti zagotovitev tehnične pomoči, tudi za uporabo finančnih instrumentov, ter pripravljalne dejavnosti, dejavnosti izvedljivosti, usklajevanja, spremljanja, posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne neposredno za upravljanje IPE in uresničitev njegovih ciljev. Ukrepi za podporo programa vključujejo zlasti študije, sestanke, kartiranje infrastrukture, informacije, širjenje informacij, sporočanje in ozaveščanje, odhodke v zvezi z orodji in omrežji IT za izmenjavo informacij o IPE, skupaj z vsemi drugimi odhodki za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija in ki so lahko potrebni za upravljanje IPE ali izvajanje posamičnih sektorskih smernic. Ukrepi za podporo programa vključujejo tudi dejavnosti, ki so potrebne, da bi se zlasti v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, lažje pripravili projekti skupnega interesa in tako pridobila sredstva v okviru te uredbe ali na finančnem trgu. Ukrepi za podporo programa po potrebi vključujejo tudi kritje stroškov izvajalske agencije, ki jo Komisija pooblasti za izvajanje posameznih delov IPE (v nadaljnjem besedilu: izvajalska agencija);
"ukrep" pomeni vsako dejavnost, ki velja za finančno in tehnično neodvisno, je časovno omejena in potrebna za izvajanje projekta skupnega interesa;
"upravičeni stroški" imajo isti pomen kot v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012;
"upravičenec" pomeni državo članico, mednarodno organizacijo, javno ali zasebno podjetje ali organ, ki je bil izbran za prejemanje finančne pomoči Unije v skladu s to uredbo in ureditvami, določenimi v ustreznem delovnem programu iz člena 17;
"izvajalski organ" pomeni javno ali zasebno podjetje ali organ, ki ga za izvajanje zadevnega ukrepa imenuje upravičenec, kadar je upravičenec država članica ali mednarodna organizacija. O tem imenovanju odloča upravičenec na svojo lastno odgovornost in, če imenovanje zahteva oddajo javnih naročil, v skladu z veljavnimi pravili Unije o javnih naročilih in tovrstnimi nacionalnimi pravili;
"celovito omrežje" pomeni prometno infrastrukturo, določeno v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013;
"jedrno omrežje" pomeni prometno infrastrukturo, določeno v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013;
"koridorji jedrnega omrežja" pomeni instrument za spodbujanje usklajenega vzpostavljanja jedrnega omrežja, kot je določeno v poglavju IV Uredbe (EU) št. 1315/2013 in v delu I Priloge I k tej uredbi;
"ozko grlo" v prometnem sektorju pomeni fizično, tehnično ali funkcionalno oviro, ki hromi sistem in s tem vpliva na neprekinjenost tokov na dolge razdalje ali čezmejnih tokov, odpraviti pa jo je mogoče z izgradnjo nove infrastrukture ali bistveno nadgradnjo obstoječe infrastrukture, zaradi česar bi se lahko stanje bistveno izboljšalo in s tem odpravilo omejitve ozkega grla;
"prednostna naloga" pomeni katerega koli od prednostnih koridorjev na področju električne energije, prednostnih koridorjev na področju plina in na prednostnih tematskih področjih, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 347/2013;
"telematske aplikacije" pomeni aplikacije, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1315/2013;
"energetska infrastruktura" pomeni infrastrukturo, kot je opredeljena v Uredbi (EU) št. 347/2013;
"sinergija med sektorji" pomeni, da v vsaj dveh izmed sektorjev prometa, telekomunikacij in energetike iz te uredbe obstajajo podobni ali medsebojno dopolnjujoči se ukrepi, ki bi lahko na podlagi združevanja finančnih, tehničnih ali kadrovskih virov privedli do optimizacije stroškov ali rezultatov;
"izolirano omrežje" pomeni železniško omrežje države članice ali del tega omrežja, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. 1315/2013.
Člen 3
Splošni cilji
IPE omogoča, da so projekti skupnega interesa pripravljeni in izvedeni v okviru politike vseevropskih omrežij v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju. IPE podpira zlasti izvajanje tistih projektov skupnega interesa, katerih cilj je razvoj in vzpostavitev nove infrastrukture in novih storitev ali nadgraditev obstoječe infrastrukture in obstoječih storitev v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju. Prednost imajo manjkajoče povezave v prometnem sektorju. IPE prispeva tudi k podpori projektov, ki zagotavljajo evropsko dodano vrednost in znatne koristi za družbo, a na trgu ne morejo pridobiti zadostnih finančnih sredstev. Za prometni, telekomunikacijski in energetski sektor veljajo naslednji splošni cilji:
prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti v skladu s strategijo Evropa 2020 z razvijanjem sodobnih in visoko zmogljivih vseevropskih omrežij, ki upoštevajo pričakovane prihodnje prometne tokove in s tem koristijo celotni Uniji v smislu boljše konkurenčnosti na svetovnem trgu ter gospodarske, socialne in teritorialne kohezije na notranjem trgu in ustvarjati okolje, ki bi bilo s kombiniranjem finančnih instrumentov in neposredne podpore Unije, če bi bilo v primeru danih projektov takšno kombiniranje instrumentov možno, in ustreznim izkoriščanjem sinergij med sektorji ugodnejše za zasebne, javne ali javno-zasebne naložbe.
Doseganje tega cilja se meri na podlagi obsega naložb zasebnih, javnih ali javno-zasebnih partnerstev v projekte skupnega interesa in zlasti z obsegom zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, izvedenih s finančnimi instrumenti iz te uredbe. Posebna pozornost je namenjena učinkoviti uporabi javnih naložb;
omogočiti Uniji doseganje trajnostnih razvojnih ciljev, vključno z najmanj 20-odstotnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov glede na raven iz leta 1990, 20-odstotnim izboljšanjem energetske učinkovitosti in povečanjem deleža energije iz obnovljivih virov na 20 odstotkov do leta 2020, ter tako prispevati k doseganju srednje- in dolgoročnih ciljev Unije v zvezi z dekarbonizacijo, hkrati pa zagotoviti večjo solidarnost med državami članicami.
Člen 4
Posebni sektorski cilji
IPE vprometnem sektorju podpira projekte skupnega interesa, kot so opredeljeni v členu 7(2) Uredbe (EU) št. 1315/2013, ki zasledujejo naslednje cilje, ki so natančneje določeni v členu 4 navedene uredbe:
odpravljanje ozkih grl, izboljšanje interoperabilnosti železniškega sistema, vzpostavitev manjkajočih povezav, zlasti pa izboljšanje čezmejnih odsekov. Doseganje tega cilja se meri:
s številom novih ali izboljšanih čezmejnih povezav,
s številom kilometrov železniških prog, prilagojenih evropskemu standardu nominalne tirne širine in opremljenih z ERTMS,
s številom odpravljenih ozkih grl in odsekov s povečano zmogljivostjo na prometnih poteh za vse načine prevoza, financiranih v okviru IPE,
z dolžino omrežja celinskih plovnih poti po posameznih razredih v Uniji in
z dolžino železniškega omrežja v Uniji, nadgrajenega v skladu z zahtevami iz člena 39(2) Uredbe (EU) št. 1315/2013;
dolgoročno zagotavljanje trajnostnih in učinkovitih prometnih sistemov zaradi priprave na pričakovane prihodnje prometne tokove in omogočanja dekarbonizacije vseh načinov prevoza s prehodom na inovativne nizkoogljične in energetsko učinkovite prometne tehnologije ob zagotavljanju čim večje možne varnosti. Doseganje tega cilja se meri:
s številom točk za oskrbo z alternativnimi gorivi za vozila, ki uporabljajo jedrno cestno omrežje TEN-T v Uniji,
s številom celinskih in pomorskih pristanišč v jedrnem omrežju TEN-T v Uniji, ki imajo točke za oskrbo z alternativnimi gorivi, ter
z zmanjšanjem števila smrtnih žrtev v cestnem omrežju v Uniji;
optimiziranje združevanja in medsebojne povezave načinov prevoza ter izboljšanje interoperabilnosti prevoznih storitev, ob hkratnem zagotavljanju dostopnosti prometne infrastrukture. Doseganje tega cilja se meri:
s številom večmodalnih logističnih platform, vključno s celinskimi in pomorskimi pristanišči ter letališči, povezanimi z železniškim omrežjem,
s številom izboljšanih železniško-cestnih terminalov in številom izboljšanih ali novih povezav med pristanišči prek pomorskih avtocest,
s številom kilometrov celinskih plovnih poti, kjer so na voljo RIS, in
z ravnjo izvajanja sistema SESAR ter uporabe VTMIS in ITS v sektorju cestnega prometa.
Kazalniki iz tega odstavka se ne uporabljajo za države članice, ki nimajo železniškega omrežja oziroma omrežja celinskih plovnih poti.
Ti kazalniki ne predstavljajo meril za izbor ali upravičenost ukrepov za podporo iz IPE.
Okvirni odstotki, ki odražajo delež vseh proračunskih sredstev iz točke (a) člena 5(1), ki se dodelijo vsakemu od treh posebnih ciljev za prometni sektor, so določeni v delu IV Priloge I k tej uredbi. Komisija od teh okvirnih odstotkov ne sme odstopiti za več kot 5 odstotnih točk.
IPE v energetskem sektorju podpira projekte skupnega interesa za uresničitev enega ali več naslednjih ciljev:
povečanje konkurenčnosti s spodbujanjem nadaljnjega povezovanja notranjega energetskega trga ter čezmejne interoperabilnosti elektroenergetskih in plinskih omrežij. Doseganje tega cilja se meri naknadno na podlagi:
števila projektov za učinkovito medsebojno povezovanje omrežij držav članic in odpravo notranjih omejitev;
zmanjšanja ali odprave energetske osamitve držav članic;
odstotka čezmejne prenosne zmogljivosti za električno energijo glede na razpoložljivo proizvodno zmogljivost za električno energijo v zadevnih državah članicah;
zbliževanja cen na trgu s plinom in/ali elektriko v zadevnih državah članicah ter
deleža najvišje konične obremenitve dveh zadevnih držav članic, pokritih z medsebojno plinsko povezavo z obrnljivo smerjo toka;
izboljšanje zanesljive oskrbe z energijo v Uniji.
Doseganje tega cilja se meri naknadno na podlagi:
števila projektov, ki omogočajo diverzifikacijo virov oskrbe, dobavnih partnerjev in oskrbovalnih poti;
števila projektov za povečanje zmogljivosti shranjevanja;
odpornosti sistema ob upoštevanju števila motenj v oskrbi in njihovega trajanja;
preprečevanja omejevanja oskrbe z energijo iz obnovljivih virov;
povezav izoliranih trgov z bolj raznovrstnimi viri oskrbe;
optimalne uporabe razpoložljive energetske infrastrukture;
prispevanje k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja, med drugim z vključevanjem energije iz obnovljivih virov v prenosno omrežje ter razvojem pametnih energetskih omrežij in omrežij za transport ogljikovega dioksida.
Doseganje tega cilja se meri naknadno na podlagi:
količine električne energije iz obnovljivih virov, prenesene iz obratov za proizvodnjo do glavnih središč porabe in shranjevanja;
preprečevanja omejevanja oskrbe z energijo iz obnovljivih virov;
števila izvedenih projektov za vzpostavitev pametnih omrežij, ki so bili financirani v okviru IPE, in odziva na povpraševanje, ki so ga ti projekti sprožili;
količine emisij CO2, ki so jih projekti, financirani v okviru IPE, preprečili.
kazalniki iz tega odstavka, ki se uporabljajo za naknadno merjenje doseganja ciljev, niso merila za izbor ali upravičenost ukrepov za podporo iz IPE.
Pogoji za upravičenost do finančne pomoči Unije za projekte skupnega interesa so določeni v členu 14 Uredbe (EU) št. 347/2013, merila za izbor projektov skupnega interesa pa so določena v členu 4 navedene uredbe.
Člen 5
Proračun
Finančna sredstva za izvajanje IPE za obdobje od 2014 do 2020 znašajo 30 192 259 000 EUR v tekočih cenah. Ta znesek se razdeli, kot sledi:
prometni sektor: 24 050 582 000 EUR; od tega se 11 305 500 000 EUR prenese iz Kohezijskega sklada, da se v skladu s to uredbo porabi izključno v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;
telekomunikacijski sektor: 1 066 602 000 EUR;
energetski sektor: 5 075 075 000 EUR.
Ti zneski ne posegajo v uporabo mehanizma prilagodljivosti, določenega v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 ( 2 ).
S finančnimi sredstvi za izvajanje IPE se krijejo stroški, povezani z:
ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, in ukrepi za podporo programa, kakor so določeni v členu 7;
ukrepi za podporo programa, ki jih sestavljajo stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju IPE, kar vključuje stroške, potrebne za prehod med IPE in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007, in sicer v višini največ 1 % finančnih sredstev; stroški izvajalske agencije so vključeni v to zgornjo mejo.
POGLAVJE II
Oblike financiranja in finančne določbe
Člen 6
Oblike finančne pomoči
Člen 7
Upravičenost do finančne pomoči in pogoji za njeno dodelitev
V prometnem sektorju so do podpore preko finančne pomoči Unije v obliki javnih naročil in finančnih instrumentov v skladu s to uredbo upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013, in ukrepi za podporo programa. Do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev so v skladu s to uredbo upravičeni le:
ukrepi za vzpostavitev jedrnega omrežja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013, vključno z uvajanjem novih tehnologij in inovacij v skladu s členom 33 navedene uredbe, ter izvajanje projektov in horizontalnih prednostnih nalog iz dela I Priloge I k tej uredbi;
ukrepi za vzpostavljanje celovitega omrežja v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013, kadar takšni ukrepi prispevajo k vzpostavitvi manjkajočih povezav, pospeševanju čezmejnih prometnih tokov ali odpravljanju ozkih grl ter kadar ti ukrepi obenem prispevajo k razvoju jedrnega omrežja ali povezujejo koridorje jedrnega omrežja ali kadar takšni ukrepi prispevajo k uvajanju ERTMS na glavnih smereh koridorjev za tovorni železniški promet, kot je določeno v Prilogi k Uredbi (EU) št. 913/2010, in sicer do zgornje meje 5 % finančnih sredstev za promet, kot je določeno v členu 5 te uredbe;
študije za projekte skupnega interesa, kakor so opredeljeni v točkah (b) in (c) člena 8(1) Uredbe (EU) št. 1315/2013;
študije za čezmejne prednostne projekte, kot so opredeljeni v Prilogi III k Sklepu št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );
ukrepi za podporo projektov skupnega interesa, kot so opredeljeni v točkah (a), (d) in (e) člena 8(1) Uredbe (EU) št. 1315/2013;
ukrepi za izgradnjo prometne infrastrukture na vozliščih jedrnega omrežja, tudi urbanih vozliščih, opredeljenih v členu 41 Uredbe (EU) št. 1315/2013;
ukrepi za podporo sistemov telematskih aplikacij v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1315/2013;
ukrepi za podporo storitev tovornega prometa v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1315/2013;
ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa, vključno z dodatnim opremljanjem obstoječega voznega parka v sodelovanju z npr. železniškim sektorjem;
ukrepi za podporo programa;
ukrepi za izvajanje varne in varovane infrastrukture v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 1315/2013;
ukrepi za podporo pomorskih avtocest, kot je določeno v členu 21 Uredbe (EU) št. 1315/2013;
ukrepi za prilagoditev prometne infrastrukture zaradi varnosti in kontrol na zunanjih mejah.
Ukrepi, povezani s prometom, ki vključujejo čezmejni odsek ali del takega odseka, so upravičeni do prejemanja finančne pomoči Unije, le če glede dokončanja čezmejnega odseka obstaja pisni dogovor med zadevnimi državami članicami ali med zadevnimi državami članicami in tretjimi državami.
Da bi omogočili najučinkovitejšo uporabo proračuna Unije in s tem povečali multiplikacijski učinek finančne pomoči Unije, Komisija – če je le primerno – finančno pomoč zagotovi prednostno v obliki finančnih instrumentov, in sicer glede na odziv trga nanje in ob upoštevanju zgornje meje za uporabo finančnih instrumentov v skladu s členoma 14(2) in 21(4).
V telekomunikacijskem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije v skladu s to uredbo upravičeni vsi ukrepi za izvajanje projektov skupnega interesa in ukrepi za podporo programa, ki so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 283/2014 in izpolnjujejo v njej določena merila in/ali pogoje za upravičenost, in sicer se:
splošne storitve, jedrne storitvene platforme in ukrepi za podporo programa financirajo z nepovratnimi sredstvi in/ali naročili;
ukrepi na področju širokopasovnih omrežij financirajo s finančnimi instrumenti;
ukrepi na področju zagotavljanja brezplačne lokalne brezžične povezljivosti brez diskriminatornih pogojev v lokalnih skupnostih financirajo z nepovratnimi sredstvi ali drugimi oblikami finančne pomoči, ki ne vključujejo finančnih instrumentov.
POGLAVJE III
Nepovratna sredstva
Člen 8
Oblike nepovratnih sredstev in upravičeni stroški
Delovni programi iz člena 17 te uredbe določajo oblike nepovratnih sredstev, ki se lahko uporabijo za financiranje zadevnih ukrepov.
Kar zadeva sredstva v višini 11 305 500 000 EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada, ki se porabijo v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, se glede upravičenosti DDV uporabljajo pravila, ki veljajo za Kohezijski sklad, iz uredbe, ki predpisuje skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter splošne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu.
Člen 9
Pogoji za sodelovanje
Ne morejo prejeti finančne pomoči v skladu s to uredbo, razen če je tako financiranje nujno za doseganje ciljev danega projekta skupnega interesa.
Člen 10
Ravni financiranja
Znesek finančne pomoči Unije v prometnem sektorju ne presega:
v zvezi z nepovratnimi sredstvi za študije: 50 % upravičenih stroškov;
v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela:
za železniška omrežja in cestna omrežja v primeru držav članic, ki na svojem ozemlju nimajo vzpostavljenega nobenega železniškega omrežja, ali držav članic ali dela njihovega ozemlja z izoliranim omrežjem brez železniškega tovornega prometa na dolge razdalje: 20 % upravičenih stroškov; pri ukrepih za odpravljanje ozkih grl se stopnja financiranja lahko poveča na največ 30 %; pri ukrepih, povezanih z čezmejnimi odseki, in ukrepih za izboljšanje interoperabilnosti železniškega sistema pa na 40 %;
za celinske plovne poti: 20 % upravičenih stroškov; pri ukrepih za odpravljanje ozkih grl se lahko stopnja financiranja poveča na največ 40 % in pri ukrepih, povezanih z čezmejnimi odseki na največ 40 %;
za celinski promet, povezave z večmodalnimi logističnimi platformami in njihov razvoj, vključno s povezavami s celinskimi in morskimi pristanišči in letališči, ter razvoj pristanišč: 20 % upravičenih stroškov;
za ukrepe za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa, vključno z dodatnim opremljanjem obstoječega voznega parka: 20 % upravičenih stroškov do skupne zgornje meje 1 % proračunskih sredstev iz točke (a) člena 5(1);
za boljšo dostopnost do prometne infrastrukture za invalide: 30 % upravičenih stroškov prilagoditvenih del, ki v nobenem primeru ne presežejo 10 % skupnih upravičenih stroškov del;
za ukrepe v podporo novim tehnologijam in inovacijam za vse načine prevoza: 20 % upravičenih stroškov;
za ukrepe v podporo čezmejnim cestnim odsekom: 10 % upravičenih stroškov;
v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in storitve telematskih aplikacij:
za komponente na tleh v sklopu ERTMS, sistema SESAR, RIS in VTMIS: 50 % upravičenih stroškov;
za komponente na tleh v sklopu ITS za sektor cestnega prometa: 20 % upravičenih stroškov;
za komponente na vozilu v sklopu ERTMS: 50 % upravičenih stroškov;
za komponente na tleh v sklopu sistema SESAR, RIS, VTMIS in ITS za sektor cestnega prometa: 20 % upravičenih stroškov do skupne zgornje meje 5 % proračunskih sredstev iz točke (a) člena 5(1);
za ukrepe v podporo razvoju pomorskih avtocest: 30 % upravičenih stroškov.
Komisija ustvari pogoje, ki so ugodni za oblikovanje projektov za razvoj pomorskih avtocest v sodelovanju s tretjimi državami;
za sisteme telematskih aplikacij, ki niso sistemi, navedeni v točkah (i) do (iv), storitve tovornega prevoza in zagotavljanje parkirnih mest v jedrnem cestnem omrežju: 20 % upravičenih stroškov.
Znesek finančne pomoči Unije v telekomunikacijskem sektorju ne presega:
za ukrepe na področju splošnih storitev: 75 % upravičenih stroškov;
za horizontalne ukrepe, vključno s kartiranjem infrastrukture, medinstitucionalnim sodelovanjem in tehnično pomočjo: 75 % upravičenih stroškov.
Jedrne storitvene platforme se običajno financirajo z javnimi naročili. Izjemoma se lahko financirajo z nepovratnimi sredstvi, ki krijejo do 100 % upravičenih stroškov brez poseganja v načelo sofinanciranja.
Ukrepi na področju zagotavljanja brezplačne lokalne brezžične povezljivosti brez diskriminatornih pogojev v lokalnih skupnostih se financirajo s finančno pomočjo Unije, ki zajema do 100 % upravičenih stroškov brez poseganja v načelo sofinanciranja.
Člen 11
Posebni razpisi za dodelitev sredstev, prenesenih iz Kohezijskega sklada, v prometnem sektorju
Kar zadeva sredstva v višini 11 305 500 000 EUR, prenesena iz Kohezijskega sklada, ki se porabijo izključno v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, so ne glede na člen 10 najvišje stopnje financiranja stopnje, ki se uporabljajo za Kohezijski sklad, iz uredbe, ki predpisuje skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter splošne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu, in sicer za:
ukrepe v zvezi z nepovratnimi sredstvi za študije;
ukrepe v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela:
železnica in celinske plovne poti;
ukrepi v podporo čezmejnim cestnim odsekom in – v primeru držav članic brez železniških omrežij – cestnemu omrežju TEN-T;
ukrepi za celinski promet, povezave z večmodalnimi logističnimi platformami in njihov razvoj, vključno s povezavami s celinskimi in morskimi pristanišči in letališči, vključno z avtomatskimi napravami za spreminjanje tirne širine, ter razvoj pristanišč, vključno z zmogljivostmi za lomljenje ledu, in povezovalnih točk, pri čemer se posebna pozornost nameni železniškim povezavam, razen v primeru držav članic brez železniškega omrežja;
ukrepe v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in storitve telematskih aplikacij:
ERTMS, RIS, VTMIS, sistem SESAR in ITS za sektor cestnega prometa;
drugi sistemi telematskih aplikacij;
ukrepi v podporo razvoju pomorskih avtocest;
ukrepe v zvezi z nepovratnimi sredstvi za podporo novim tehnologijam in inovacijam za vse načine prevoza.
Člen 12
Preklic, zmanjšanje, začasna ustavitev in prekinitev izplačila nepovratnih sredstev
POGLAVJE IV
Javna naročila
Člen 13
Javna naročila
Pri postopkih javnega naročanja, ki jih izvaja Komisija ali organi iz člena 6(3) v svojem imenu ali skupaj z državami članicami se lahko:
določijo posebni pogoji, kot je kraj izvedbe naročenih dejavnosti, kadar so taki pogoji ustrezno utemeljeni s cilji ukrepov in če taki pogoji ne kršijo načel javnega naročanja na ravni Unije in nacionalni ravni;
v okviru istega postopku odobri oddaja več javnih naročil ("več izvajalcev").
POGLAVJE V
Finančni instrumenti
Člen 14
Vrste finančnih instrumentov
Združitev projektnih obveznic je predmet vmesnega poročila, ki se v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007 in Sklepom št. 1639/2006/ES pripravi v drugi polovici leta 2013. Pobuda za projektne obveznice se začne izvajati postopoma, in sicer z zgornjo mejo 230 milijonov EUR v letih 2014 in 2015. Celovito izvajanje pobude je predmet celovite neodvisne ocene, ki bo izvedena leta 2015, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 680/2007 in Sklepu št. 1639/2006/ES. Ob upoštevanju te ocene in vseh možnosti Komisija preuči, ali so potrebne ustrezne regulativne spremembe, med drugim spremembe zakonodaje, zlasti če predvideni odziv trga ni zadovoljiv ali če se zagotovijo zadostni alternativni viri dolgoročnega financiranja dolga.
Uporabljeni so lahko naslednji finančni instrumenti:
lastniški instrumenti, kot so investicijski skladi, namenjeni zagotavljanju tveganega kapitala za ukrepe, ki prispevajo k projektom skupnega interesa;
posojila in/ali jamstva, ki jih omogočajo instrumenti na osnovi delitve tveganja, vključno z mehanizmi izboljšave kreditne kvalitete projektnih obveznic, namenjenimi podpori posameznim projektom ali projektnim portfeljem, ki jih z lastnimi sredstvi izda finančna institucija s prispevkom Unije k rezervacijam in/ali dodelitvi kapitala.
Člen 15
Pogoji za dodeljevanje finančne pomoči prek finančnih instrumentov
Ukrepi, za katere se pridobi financiranje v okviru finančnih instrumentov, se izbirajo na podlagi zapadlosti in spodbujajo sektorsko diverzifikacijo v skladu s členoma 3 in 4 ter geografsko ravnovesje med državami članicami. Ukrepi:
zagotavljajo evropsko dodano vrednost;
so v skladu s cilji strategije Evropa 2020;
zagotavljajo učinek finančnega vzvoda pomoči Unije, kar pomeni, da je njihov namen aktivirati skupne naložbe, večje od vrednosti prispevka Unije, v skladu z vnaprej opredeljenimi kazalniki.
Člen 16
Ukrepi v tretjih državah
S finančnimi instrumenti se lahko podprejo ukrepi v tretjih državah, če so navedeni ukrepi potrebni za izvajanje projekta skupnega interesa.
POGLAVJE Va
Mešano financiranje
Člen 16a
Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE
Poleg zgornje meje, določene v prvem pododstavku skupni prispevek iz proračuna Unije za mehanizme mešanega financiranja v okviru IPE v prometnem sektorju ne presega 500 000 000 EUR.
Če se 10 % celotnih finančnih sredstev za izvajanje IPE iz člena 5(1) ne porabi v celoti za mehanizme mešanega financiranja in/ali finančne instrumente v okviru IPE, se neporabljeni znesek da na voljo in ponovno razdeli tem skupnim finančnim sredstvom.
Operacije mešanega financiranja, za katere se pridobi financiranje iz mehanizma mešanega financiranja v okviru IPE, so izbrane na podlagi zapadlosti in spodbujajo sektorsko diverzifikacijo v skladu s členoma 3 in 4 ter geografsko ravnovesje med državami članicami. Operacije:
predstavljajo evropsko dodano vrednost;
so v skladu s cilji strategije Evropa 2020 in
po možnosti prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.
POGLAVJE VI
Načrtovanje programov, izvajanje in nadzor
Člen 17
Večletni in/ali letni delovni programi
Znesek finančnih sredstev znaša od 80 % do 95 % proračunskih sredstev iz točke (a) člena 5(1).
Projekti, podrobno opisani v delu I Priloge I, niso zavezujoči za države članice pri njihovem odločanju o načrtovanju. Odločitev o izvajanju teh projektov je v pristojnosti držav članic ter je odvisna od zmogljivosti javnega financiranja in socialno-ekonomske sposobnosti držav članic v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1315/2013.
Člen 18
Dodeljevanje finančne pomoči Unije
Člen 19
Letni obroki
Komisija lahko proračunske obveznosti razdeli na letne obroke. V tem primeru dodeli letne obroke ob upoštevanju napredka pri izvajanju ukrepov, za katere se dodeljuje finančna pomoč, ocenjenih potreb teh ukrepov in razpoložljivega proračuna.
Komisija upravičencem do nepovratnih sredstev, zadevnim državam članicam in, če je to potrebno za finančne instrumente, zadevnim finančnim institucijam sporoči okvirni časovni razpored za dodelitev posameznih letnih obrokov.
Člen 20
Prenos letnih odobrenih proračunskih sredstev
Odobrena proračunska sredstva, ki ostanejo neporabljena ob koncu proračunskega leta, za katerega so bila odobrena, se prenesejo v naslednje leto v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.
Člen 21
Delegirani akti
Pod pogojem odobritve zadevne države članice ali držav članic, kot je določeno v drugem odstavku člena 172 PDEU, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 te uredbe v zvezi s spremembo dela I Priloge I k tej uredbi, da se upoštevajo spremembe prednosti financiranja v vseevropskih omrežjih in spremembe projektov skupnega interesa, opredeljenih v Uredbi (EU) št. 1315/2013. Komisija pri spreminjanju dela I Priloge I k tej uredbi zagotovi, da:
se projekti skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013, verjetno izvedejo v celoti ali delno v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;
so spremembe skladne z merili upravičenosti, določenimi v členu 7 te uredbe;
vsi odseki iz dela I Priloge I k tej uredbi vsebujejo infrastrukturne projekte, ki jih je treba za njihovo realizacijo vključiti v večletni delovni program iz člena 17(3) te uredbe, brez spremembe trase koridorjev jedrnega omrežja.
Komisija pri vsaki spremembi dela III Priloge I k tej uredbi v primerih iz prvega pododstavka zagotovi, da:
so spremembe narejene v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, vključno s predhodnim ocenjevanjem iz točke (f) člena 140(2) navedene uredbe, ter
so spremembe omejene na:
spremembe mejne vrednosti financiranja podrejenega dolga, kot je določen v točkah I.1(a) in I.1(b) dela III Priloge I k tej uredbi, da bi v skladu s členom 15 zagotovili sektorsko diverzifikacijo in geografsko ravnovesje med državami članicami;
spremembe mejne vrednosti financiranja prednostnega dolga, kot je določeno v točki I.1(a) dela III Priloge I k tej uredbi, da bi v skladu s členom 15 zagotovili sektorsko diverzifikacijo in geografsko ravnovesje med državami članicami;
kombinacijo z drugimi viri financiranja, kot je določeno v točkah I.3 in II.3 dela III Priloge I;
izbor pooblaščenih subjektov, kot je določeno v točkah I.4 in II.4 dela III Priloge I; ter
oblikovanje cen ter delitev tveganja in prihodkov, kot je določeno v točkah I.6 in II.6 dela III Priloge I.
Na Komisijo se v skladu s členom 26 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za zvišanje zgornje meje iz člena 14(2) na največ 10 %, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
ocena pilotne faze pobude za projektne obveznice, izvedena leta 2015, je pozitivna in
absorpcija finančnih instrumentov presega 6,5 % vrednosti pogodbenih obveznosti projekta.
Člen 22
Odgovornost upravičencev in držav članic
Upravičenci in države članice v okviru svojih zadevnih pristojnosti in brez poseganja v obveznosti upravičencev v skladu s pogoji, ki veljajo za nepovratna sredstva, storijo vse potrebno, da izvršijo projekte skupnega interesa, za katere se dodeli finančna pomoč Unije v skladu s to uredbo.
Države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo tehnično spremljajo in finančno nadzorujejo ukrepe ter potrjujejo, da so bili izdatki, nastali v okviru projekta ali delov projekta, izplačani v skladu z ustreznimi pravili. Države članice lahko zahtevajo, da Komisija sodeluje pri pregledih na kraju samem in pri inšpekcijah.
Države članice Komisijo letno obveščajo, če je to ustrezno, prek interaktivnega geografskega in tehničnega informacijskega sistema, o napredku pri izvajanju projektov skupnega interesa in naložbah v ta namen, vključno z zneskom pomoči, porabljenim za doseganje ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami. Komisija na tej podlagi objavi informacije o specifičnih projektih v okviru IPE in jih najmanj enkrat na leto posodablja.
Potrjevanje izdatkov iz drugega odstavka tega člena ni obvezno za nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi Uredbe (EU) št. 283/2014.
Zahteva po letnem obveščanju Komisije iz tretjega odstavka tega člena se ne uporablja za nepovratna sredstva ali druge oblike finančne pomoči, dodeljene v skladu s točko (c) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 283/2014.
Člen 23
Skladnost s politikami Unije in pravom Unije
V skladu s to uredbo se financirajo le ukrepi, ki so skladni s pravom Unije in zadevnimi politikami Unije.
Člen 24
Zaščita finančnih interesov Unije
NASLOV II
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 25
Postopek v odboru
Člen 26
Izvajanje pooblastila
Člen 27
Vrednotenje
Člen 28
Obveščanje, sporočanje in objava podatkov
Člen 29
Sprememba Uredbe (EU) št. 913/2010
Uredba (EU) št. 913/2010 se spremeni:
Priloga k Uredbi (EU) št. 913/2010 se nadomesti z besedilom Priloge II k tej uredbi. Posledično se za revidirane koridorje za železniški tovorni promet še naprej uporabljajo določbe Uredbe (EU) št. 913/2010.
Člen 30
Prehodne določbe
Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje zadevnih projektov, vključno z njihovim celotnim ali delnim preklicem, do zaključka projektov ali na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje finančne pomoči, ki jo je dodelila Komisija v skladu z uredbama (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 ali katerim koli drugim pravom, ki ureja navedeno pomoč na dan 31. decembra 2013 in ki se za zadevne ukrepe uporablja od takrat naprej do njihovega zaključka.
Člen 31
Razveljavitev
Brez poseganja v člen 30 te uredbe se uredbi (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 razveljavita z učinkom od 1. januarja 2014.
Člen 32
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
DEL I
SEZNAM PREDHODNO DOLOČENIH PROJEKTOV V JEDRNEM OMREŽJU V PROMETNEM SEKTORJU
1. Horizontalne prednostne naloge
|
Inovativno upravljanje in storitve |
Enotno evropsko nebo – sistem SESAR |
|
Inovativno upravljanje in storitve |
Sistemi telematskih aplikacij za ceste, železnice, celinske plovne poti in plovila (ITS, ERTMS, RIS in VTMIS) |
|
Inovativno upravljanje in storitve |
Pristanišča jedrnega omrežja, pomorske avtoceste in letališča, varna in varovana infrastruktura |
|
Nove tehnologije in inovacije |
Nove tehnologije in inovacije v skladu s točkami (a) do (d) člena 33 Uredbe (EU) št. 1315/2013 |
2. Koridorji jedrnega omrežja
Baltik–Jadran
TRASA:
Gdynia – Gdańsk – Katowice/Sławków
Gdańsk – Warszawa – Katowice
Katowice – Ostrava – Brno – Wien
Szczecin/Świnoujście – Poznań – Wrocław – Ostrava
Katowice – Žilina – Bratislava – Wien
Wien – Graz – Villach – Udine – Trieste
Udine – Venezia – Padova – Bologna – Ravenna
Graz – Maribor – Ljubljana – Koper/Trieste
PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:
|
Gdynia–Katowice |
železnica |
dela |
|
Gdynia, Gdańsk |
pristanišča |
medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform |
|
Warszawa - Katowice |
železnica |
dela |
|
Vroclav–Poznan–Szczecin/Świnoujście |
železnica |
dela |
|
Świnoujście, Szczecin |
pristanišče |
medsebojne povezave med pristanišči |
|
Bielsko Biala–Žilina |
cesta |
dela |
|
Katowice - Ostrava - Brno - Wien & Katowice - Žilina - Bratislava - Wien |
železnica |
dela, zlasti čezmejni odseki PL–CZ, CZ–AT, PL–SK in SK–AT, proga Brno–Přerov; (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform ter medsebojnih povezav med letališči in železnicami |
|
Wien - Graz - Klagenfurt - Udine - Venezia - Ravenna |
železnica |
delna izgradnja novih prog (tunel Semmering Base in železniške proge Koralm), nadgradnja železnice; dela v teku; (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform; nadgradnja obstoječe dvotirne proge med Udine - Cervignano in Trieste |
|
Graz –Maribor–Pragersko |
železnica |
študije in dela za drugi tir |
|
Trieste, Venezia, Ravenna, Koper |
pristanišča |
medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform |
Severno morje–Baltik
TRASA:
Helsinki – Tallinn – Rīga
Ventspils – Rīga
Rīga – Kaunas
Klaipėda – Kaunas – Vilnius
Kaunas – Warszawa
Beloruska meja – Warszawa – Poznań – Frankfurt/Oder – Berlin – Hamburg
Berlin – Magdeburg – Braunschweig – Hannover
Hannover – Bremen – Bremerhaven/Wilhelmshaven
Hannover – Osnabrück – Hengelo – Almelo – Deventer – Utrecht
Utrecht – Amsterdam
Utrecht – Rotterdam – Antwerpen
Hannover – Köln – Antwerpen
PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:
|
Helsinki–Tallinn |
pristanišča, pomorske avtoceste |
medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform in njihovih medsebojnih povezav, ledolomilske zmogljivosti, pomorske avtoceste |
|
Talin– Rīga –Kaunas– Warszawa |
železnica |
(podrobne) študije za novo popolnoma interoperabilno progo s tirno širino UIC; dela za novo progo se bodo začela pred letom 2020; nadgradnja in nova proga na ozemlju Poljske; medsebojne povezave železnica–letališča/pristanišča, železniško-cestni terminali, pomorske avtoceste |
|
Ventspils– Rīga |
železnica |
nadgradnja, medsebojne povezave med pristanišči, pomorske avtoceste |
|
Klaipėda –Kaunas |
železnica |
nadgradnja, medsebojne povezave med pristanišči, pomorske avtoceste |
|
Kaunas–Vilnius |
železnica |
nadgradnja, medsebojne povezave z letališči, železniško-cestni terminali |
|
koridor Via Baltica |
cesta |
dela za čezmejne odseke (EE, LV, LT, PL) |
|
Beloruska meja– Warszawa - Poznań –nemška meja |
železnica |
dela na obstoječi progi, študije za železnico za visoke hitrosti |
|
Poljska meja–Berlin–Hannover–Amsterdam/Rotterdam |
železnica |
študije in posodobitve na več odsekih (Amsterdam–Utrecht–Arnhem; Hannover–Berlin) |
|
Wilhelmshaven–Bremerhaven–Bremen |
železnica |
študije in dela |
|
Berlin–Magdeburg–Hannover, Mittellandkanal, Zahodnonemški kanali, Rhine, Waal, Noordzeekanaal, IJssel, Twentekanaal |
celinska plovna pot |
študije, dela za izboljšanje plovbe ter nadgradnja vodnih poti in zapornic |
|
Amsterdam (zapornice) in Amsterdam–Rijnkanaal |
celinska plovna pot |
študije zapornic v teku; pristanišče: medsebojne povezave (študije in dela, vključno z nadgradnjo zapornic Beatrix) |
Sredozemlje
TRASA:
Algeciras – Bobadilla –Madrid – Zaragoza – Tarragona
Sevilla – Bobadilla – Murcia
Cartagena – Murcia – Valencia – Tarragona
Tarragona – Barcelona – Perpignan – Marseille/Lyon – Torino – Novara – Milano – Verona – Padova – Venezia – Ravenna/Trieste/Koper – Ljubljana – Budapest
Ljubljana/Rijeka – Zagreb – Budapest – Ukrajinska meja
PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:
|
Algeciras–Madrid |
železnica |
izvajajo se študije, dela se bodo začela pred letom 2015 in končala leta 2020 |
|
Sevilla–Antequera–Granada–Almería–Cartagena–Murcia–Alicante–Valencia |
železnica |
študije in dela |
|
Madrid–Zaragoza–Barcelona |
železnica |
nadgradnja obstoječih prog (širina tirov, tiri, platforme) |
|
Valencia–Tarragona–Barcelona |
železnica |
gradnja med letoma 2014 in 2020 |
|
Barcelona |
pristanišče |
medsebojne železniške povezave s pristanišči in letališči |
|
Barcelona–Perpignan |
železnica |
čezmejni odsek, izvajajo se dela, nova proga bo dokončana do leta 2015, nadgradnja obstoječe proge (širina tirov, tiri, platforme) |
|
Perpignan–Montpellier |
železnica |
obvoz Nimes–Montpellier bo začel obratovati leta 2017, Montpellier–Perpignan leta 2020 |
|
Lyon |
železnica |
odpravljanje ozkih grl v Lyonu: študije in dela |
|
Lyon–Avignon–Marseille |
železnica |
nadgradnja |
|
Lyon–Torino |
železnica |
čezmejni odsek, dela na baznem predoru; študije in dela dovoznih poti |
|
Milano–Brescia |
železnica |
delna nadgradnja, delno nova proga za visoke hitrosti |
|
Brescia–Venezia–Trieste |
železnica |
dela na več odsekih se bodo začela pred letom 2014 v sinergiji z ukrepi nadgradnje, ki se izvajajo v prekrivajočih se delih koridorja Baltik–Jadran |
|
Milano–Cremona–Mantova–Porto Levante/Venetia –Ravenna/Trieste |
celinska plovna pot |
študije in dela |
|
Cremona, Mantova, Venezia, Ravenna, Trieste |
pristanišča na celinskih plovnih poteh |
medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform |
|
Trieste–Divača |
železnica |
izvajajo se študije in poteka delna nadgradnja; čezmejni odsek bo dokončan po letu 2020 |
|
Koper–Divača–Ljubljana– Pragersko |
železnica |
študije in nadgradnja/delno nova proga |
|
Rijeka–Zagreb–Budapest |
železnica |
študije in dela (vključno z izgradnjo nove proge in druge proge med Rijeko in madžarsko mejo) |
|
Rijeka |
pristanišče |
nadgradnja in razvoj infrastrukture, razvoj večmodalnih platform in medsebojnih povezav |
|
Ljubljana–Zagreb |
železnica |
študije in dela |
|
Vozlišče Ljubljana |
železnica |
železniško vozlišče Ljubljana skupaj z večmodalno platformo; medsebojna povezava železnica–letališče |
|
Pragersko–Zalalövö |
železnica |
čezmejni odsek; študije, dela se bodo začela pred letom 2020 |
|
Lendava–Letenye |
cesta |
čezmejna nadgradnja |
|
Boba–Székesfehérvár |
železnica |
nadgradnja |
|
Budapest–Miskolc–ukrajinska meja |
železnica |
nadgradnja |
|
Vásárosnamény–ukrajinska meja |
cesta |
čezmejna nadgradnja |
Orient/Vzhodno Sredozemlje
TRASA:
Hamburg – Berlin
Rostock – Berlin – Dresden
Bremerhaven/Wilhelmshaven – Magdeburg – Dresden
Dresden – Ústí nad Labem – Mělník/Praha - Kolín
Kolín – Pardubice – Brno – Wien/Bratislava – Budapest – Arad – Timișoara – Craiova – Calafat – Vidin – Sofia
Sofia – Plovdiv – Burgas
Plovdiv – TR border
Sofia – Thessaloniki – Athína – Piraeus – Lemesos – Lefkosia
Athína – Patras/Igoumenitsa
PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:
|
Dresden – Praha |
železnica |
študije za železnco za visokih hitrosti |
|
Praha |
železnica |
nadgradnja, obvoznica za tovorni promet; železniška povezava do letališča |
|
Hamburg–Dresden–Praha–Pardubice |
celinska plovna pot |
študije Elbe in Vltave, dela za izboljšanje plovnosti ter nadgradnja |
|
Zapornice mesta Děčín |
celinska plovna pot |
študije |
|
Praha - Brno - Břeclav |
železnica |
nadgradnja, vključno z železniškim vozliščem Brno in večmodalno platformo |
|
Břeclav –Bratislava |
železnica |
čezmejni odsek, nadgradnja |
|
Bratislava–Hegyeshalom |
železnica |
čezmejni odsek, nadgradnja |
|
Mosonmagyaróvár–slovaška meja |
cesta |
čezmejna nadgradnja |
|
Tata–Biatorbágy |
železnica |
nadgradnja |
|
Budapest – Arad – Timișoara – Calafat |
železnica |
nadgradnja na Madžarskem je skoraj končana, v Romuniji še poteka |
|
Vidin – Sofia – Burgas /turška meja Sofia – Thessaloniki – Athína /Piraeus |
železnica |
študije in dela na povezavi Vidin – Sofia – Thessaloniki - Athína; nadgranja povezave Sofia – Burgas /turška meja |
|
Vidin –Craiova |
cesta |
čezmejna nadgradnja |
|
Thessaloniki, Igoumenitsa |
pristanišče |
nadgradnja in razvoj infrastrukture, večmodalne medsebojne povezave |
|
Athína /Piraeus/Heraklion – Lemesos |
pristanišče, pomorske avtoceste |
zmogljivost pristanišča in večmodalne medsebojne povezave |
|
Lemesos – Lefkosia |
pristanišča, večmodalne platforme |
nadgradnja modalnih medsebojnih povezav, vključno s povezavo Lefkosia South Orbital, študije in dela, sistemi upravljanja prometa |
|
Lefkosia – Larnaca |
večmodalne platforme |
večmodalne medsebojne povezave in sistemi telematskih aplikacij |
|
Patras |
pristanišče |
medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform |
|
Athína - Patras |
železnica |
študije in dela, medsebojne povezave med pristanišči |
Skandinavija–Sredozemlje
TRASA:
Ruska meja – Hamina/Kotka – Helsinki – Turku/Naantali – Stockholm – Malmö
Oslo – Göteborg – Malmö – Trelleborg
Malmö – København – Kolding/Lübeck – Hamburg – Hannover
Bremen – Hannover – Nürnberg
Rostock – Berlin – Leipzig – München
Nürnberg – München – Innsbruck – Verona – Bologna – Ancona/Firenze
Livorno/La Spezia – Firenze – Roma – Napoli – Bari – Taranto – Valletta
Napoli – Gioia Tauro – Palermo/Augusta – Valletta
PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:
|
Hamina/Kotka–Helsinki |
pristanišče, železnica |
medsebojne povezave med pristanišči, nadgradnja železnice, ledolomilske zmogljivosti |
|
Helsinki |
železnica |
povezava letališče–železnica |
|
ruska meja–Helsinki |
železnica |
dela v teku |
|
Helsinki–Turku |
železnica |
nadgradnja |
|
Turku/Naantali–Stockholm |
pristanišča, pomorske avtoceste |
medsebojne povezave med pristanišči, ledolomilske zmogljivosti |
|
Stockholm–Malmö (nordijski trikotnik) |
železnica |
dela se izvajajo na določenih odsekih |
|
Trelleborg–Malmö–Göteborg–norveška meja |
železnica, pristanišče, pomorska avtocesta |
dela, večmodalne platforme in pristaniške povezave z zaledjem |
|
Fehmarn |
železnica |
študije v teku, gradnja fiksne povezave pasu Fehmarn se bo začela leta 2015 |
|
Köbenhavn–Hamburg prek Fehmarna: dovozne poti |
železnica |
dovozne poti iz Danske bodo končane do leta 2020, dovozne poti iz Nemčije bodo končane v dveh korakih: elektrifikacija enega tira z dokončanjem fiksne povezave, drugega tira pa sedem let kasneje |
|
Rostock |
pristanišča, pomorske avtoceste |
medsebojne železniške povezave s pristanišči; trajekti z malo emisijami; ledolomilske zmogljivosti |
|
Rostock–Berlin–Nürnberg |
železnica |
študije in nadgradnja |
|
Hamburg/Bremen–Hannover |
železnica |
študije v teku |
|
Halle–Leipzig–Nürnberg |
železnica |
dela se izvajajo, končana bodo do leta 2017 |
|
München–Wörgl |
železnica |
dostop do baznega predora Brenner in čezmejnega odseka: študije |
|
bazni predor Brenner |
železnica |
študije in dela |
|
Fortezza–Verona |
železnica |
študije in dela |
|
Napoli–Bari |
železnica |
študije in dela |
|
Napoli–Reggio Calabria |
železnica |
nadgradnja |
|
Verona–Bologna |
železnica |
nadgradnja v teku |
|
Ancona, Napoli, Bari, La Spezia, Livorno |
pristanišča |
medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform |
|
Messina–Catania–Augusta/Palermo |
železnica |
nadgradnja (preostali odseki) |
|
Palermo/Taranto–Valletta/Marsaxlokk |
pristanišča, pomorske avtoceste |
medsebojne povezave med pristanišči |
|
Valletta–Marsaxlokk |
pristanišče, letališče |
nadgradnja modalnih medsebojnih povezav, vključno s povezavo Marsaxlokk–Luqa–Valletta |
|
Bologna–Ancona |
železnica |
nadgradnja |
Ren–Alpe
TRASA:
Genova – Milano – Lugano – Basel
Genova – Novara – Brig – Bern – Basel – Karlsruhe – Mannheim – Mainz – Koblenz – Köln
Köln – Düsseldorf – Duisburg – Nijmegen/Arnhem – Utrecht – Amsterdam
Nijmegen – Rotterdam – Vlissingen
Köln – Liège – Bruxelles/Brussel – Gent
Liège – Antwerpen – Gent – Zeebrugge
PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:
|
Genova |
pristanišče |
medsebojne povezave med pristanišči |
|
Genova–Milano/Novara–švicarska meja |
železnica |
študije, dela se bodo začela pred letom 2020 |
|
Basel–Antwerpen/Rotterdam – Amsterdam |
celinska plovna pot |
dela za boljšo plovnost |
|
Karlsruhe–Basel |
železnica |
dela se izvajajo |
|
Frankfurt–Mannheim |
železnica |
študije v teku |
|
Liège |
železnica |
železniška povezava med pristaniščem in letališčem |
|
Rotterdam–Zevenaar |
železnica |
študije v teku in nadgradnja |
|
Zevenaar–Emmerich–Oberhausen |
železnica |
dela se izvajajo |
|
Zeebrugge–Gent–Antwerpen–nemška meja |
železnica |
nadgradnja |
Atlantik
TRASA:
Algeciras–Bobadilla–Madrid
Sines / Lisboa – Madrid – Valladolid
Lisboa – Aveiro – Leixões/Porto
Aveiro – Valladolid – Vitoria – Bergara – Bilbao/Bordeaux – Paris – Le Havre/Metz – Mannheim/Strasbourg
PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:
|
Železnica za visoke hitrosti Sines/Lisboa–Madrid |
železnica, pristanišča |
izvajajo se študije in dela, posodobitev povezovalnih točk med pristaniščema Sines/Lisboa |
|
Železnica za visoke hitrosti Porto–Lisboa |
železnica |
študije v teku |
|
železniška povezava Aveiro –Salamanca–Medina del Campo |
železnica |
čezmejni odsek, izvajajo se dela |
|
Železniška povezava Bergara–San Sebastián–Bayonne |
železnica |
konec del je na španski strani predviden do leta 2016, na francoski do leta 2020 |
|
Bayonne–Bordeaux |
železnica |
javno posvetovanje v teku |
|
Bordeaux–Tours |
železnica |
dela se izvajajo |
|
Paris |
železnica |
južna obvoznica za visoke hitrosti |
|
Baudrecourt–Mannheim |
železnica |
nadgradnja |
|
Baudrecourt–Strasbourg |
železnica |
dela v teku, končala naj bi se do leta 2016 |
|
Le Havre–Paris |
celinska plovna pot |
nadgradnja |
|
Le Havre–Paris |
železnica |
študije, nadgradnja |
|
Le Havre |
pristanišče, železnica |
študije in dela v zvezi z zmogljivostjo pristanišč, pomorske avtoceste in medsebojne povezave |
Severno morje–Sredozemlje
TRASA:
Belfast – Baile Átha Cliath/Dublin – Corcaigh/Cork
Shannon Foynes/Baile Átha Cliath/Dublin/Corcaigh/Cork – Le Havre/Calais/Dunkerque/Zeebrugge/Terneuzen/Gent/Antwerpen/Rotterdam/Amsterdam
Glasgow/Edinburgh – Liverpool/Manchester – Birmingham
Birmingham – Felixstowe/London /Southampton
London – Lille – Brussel/Bruxelles
Amsterdam – Rotterdam – Antwerpen – Brussel/Bruxelles – Luxembourg
Luxembourg – Metz – Dijon – Macon – Lyon – Marseille
Luxembourg – Metz – Strasbourg – Basel
Antwerpen/Zeebrugge – Gent – Dunkerque/Lille – Paris
PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:
|
Corcaigh/Cork - Dublin - Baile Átha Cliath/Belfast |
železnica |
študije in dela; povezave v Baile Átha Cliath/Dublin (DART); |
|
Belfast |
pristanišče, večmodalne povezave |
nadgradnja |
|
Glasgow–Edinburg |
železnica |
nadgradnja |
|
Manchester–Liverpool |
železnica |
nadgradnja in elektrifikacija, tudi projekta Northern Hub |
|
Birmingham–Reading–Southampton |
železnica |
nadgradnja proge za tovorni promet |
|
Baile Átha Cliath/Dublin, Corcaigh/Cork, Southampton |
pristanišča, železnica |
študije in dela v zvezi z zmogljivostjo pristanišč, pomorske avtoceste in medsebojne povezave |
|
Dunkerque |
pristanišče |
nadaljnji razvoj večmodalnih platform in medsebojnih povezav |
|
Calais–Paris |
železnica |
predhodne študije |
|
Bruxelles/Brussel |
železnica |
študije in dela (povezava sever–jug za konvencionalne in visoke hitrosti) |
|
Felixstowe–Midlands |
železnica, pristanišče, večmodalne platforme |
nadgradnja železnice, medsebojne povezave med pristanišči in večmodalnimi platformami |
|
Maas, vključno z Maaswerken |
celinska plovna pot |
nadgradnja |
|
Albertkanaal/kanal Bocholt–Herentals |
celinska plovna pot |
nadgradnja |
|
koridor Rhine-Scheldt: zapornice Volkeraklock in Kreekraklock, Krammerlock in Hansweert |
celinska plovna pot |
študije zapornic v teku |
|
Terneuzen |
pomorski |
študije zapornic v teku; dela |
|
Terneuzen–Gent |
celinska plovna pot |
študije, nadgradnja |
|
Zeebrugge |
pristanišče |
študije zapornic, medsebojne povezave (študije in dela) |
|
Antwerpen |
pomorski, pristanišče, železnica |
študije zapornic v teku; pristanišče: medsebojne povezave (vključno z drugim železniškim dostopom do pristanišča v Antwerpnu) |
|
Rotterdam–Antwerpen |
železnica |
nadgradnja proge za tovorni železniški promet |
|
severni kanal Seine; Seine–Escaut |
celinska plovna pot |
študije in dela; nadgradnja, vključno s čezmejnimi in večmodalnimi povezavami |
|
Dunkerque–Lille |
celinska plovna pot |
študije v teku |
|
Antwerpen, Bruxelles/Brussels, Charleroi |
celinska plovna pot |
nadgradnja |
|
nadgradnja plovnih poti v Valoniji |
celinska plovna pot |
študije, nadgradnja, večmodalne povezave |
|
Brussel/Bruxelles –Luxembourg–Strasbourg |
železnica |
dela se izvajajo |
|
Antwerpen–Namur–luksemburška meja–francoska meja |
železnica |
nadgradnja proge za tovorni železniški promet |
|
Strasbourg–Mulhouse–Basel |
železnica |
nadgradnja |
|
Železniške povezave Luxembourg–Dijon–Lyon (TGV Rhin - Rhône) |
železnica |
študije in dela |
|
Lyon |
železnica |
vzhodna obvoznica: študije in dela |
|
Kanal Saône - Moselle/Rhin |
celinska plovna pot |
izvajajo se predhodne študije |
|
Rhône |
celinska plovna pot |
nadgradnja |
|
pristanišče Marseille-Fos |
pristanišče |
medsebojne povezave in večmodalni terminali |
|
Lyon–Avignon– Port de Marseille -Fos |
železnica |
nadgradnja |
Ren–Donava
TRASA:
Strasbourg – Stuttgart – München – Wels/Linz
Strasbourg – Mannheim – Frankfurt – Würzburg – Nürnberg – Regensburg – Passau – Wels/Linz
München/Nürnberg – Praha – Ostrava/Přerov – Žilina – Košice – UA border
Wels/Linz – Wien – Bratislava – Budapest – Vukovar
Wien/Bratislava – Budapest – Arad – Brașov/Craiova – București – Constanța – Sulina
PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:
|
Železniška povezava Strasbourg–Kehl Appenweier |
železnica |
dela na povezovalnih točkah Appenweier |
|
Karlsruhe–Stuttgart–München |
železnica |
izvajajo se študije in dela |
|
Ostrava/Přerov–Žilina–Košice–ukrajinska meja |
železnica |
nadgradnja, večmodalne platforme |
|
Zlín–Žilina |
cesta |
čezmejni cestni odsek |
|
München–Praha |
železnica |
študije in dela |
|
Nürnberg–Praha |
železnica |
študije in dela |
|
München–Mühldorf–Freilassing–Salzburg |
železnica |
izvajajo se študije in dela |
|
Salzburg–Wels |
železnica |
študije |
|
Nürnberg–Regensburg–Passau–Wels |
železnica |
študije in dela |
|
Železniška povezava Wels–Wien |
železnica |
konec del predviden do leta 2017 |
|
Wien – Bratislava / Wien – Budapest / Bratislava – Budapest |
železnica |
študije železnice za visoke hitrosti (vključno s traso povezave med temi tremi mesti) |
|
Budapest–Arad |
železnica |
študije za omrežje za visoke hitrosti Budapest - Arad |
|
Komárom–Komárno |
celinska plovna pot |
študije in dela za čezmejni most |
|
Arad– Brașov - București - Constanta |
železnica |
nadgradnja določenih odsekov; študije visoke hitrosti |
|
prekop Main -Main- Dounau |
celinska plovna pot |
študije in dela na več odsekih in ozkih grlih; pristanišča na celinskih plovnih poteh: večmodalne medsebojne povezave z železnico |
|
Slavonski Brod |
pristanišče |
študije in dela |
|
Giurgiu–Galați |
pristanišče |
Nadaljnji razvoj večmodalnih platform in povezav z zaledjem: študije in dela |
|
Danube (Kehlheim– Constanța /Midia/Sulina) |
celinska plovna pot |
študije in dela na več odsekih in ozkih grlih; pristanišča na celinskih plovnih poteh: večmodalne medsebojne povezave |
|
Sava |
celinska plovna pot |
študije in dela na več odsekih in ozkih grlih (vključno s čezmejnim mostom) |
|
București – Dunăre prekop |
celinska plovna pot |
študije in dela |
|
Constanța |
pristanišče, pomorska avtocesta |
medsebojne povezave med pristanišči, pomorska avtocesta (vključno s storitvami ledolomilcev) |
|
Craiova–București |
železnica |
študije in dela |
3. Drugi odseki jedrnega omrežja
|
Sofia –meja z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo |
čezmejni odsek |
železnica |
izvajajo se študije |
|
Sofia –srbska meja |
čezmejni odsek |
železnica |
izvajajo se študije |
|
Timișoara –srbska meja |
čezmejni odsek |
železnica |
izvajajo se študije |
|
Wrocław – Praha |
čezmejni odsek |
železnica |
študije |
|
Nowa Sól–Hradec Králové |
čezmejni odsek |
cesta |
dela |
|
Brno–avstrijska meja |
čezmejni odsek |
cesta |
nadgradnja |
|
Budapest –Zvolen |
čezmejni odsek |
cesta |
nadgradnja |
|
Budapest – srbska meja |
čezmejni odsek |
železnica |
študije |
|
Botnijski koridor: Luleå –Oulu |
čezmejni odsek |
železnica |
študije in dela |
|
Iași–moldavska meja |
čezmejni odsek |
železnica |
izvajajo se študije in dela |
|
Suceava–ukrajinska meja |
čezmejni odsek |
železnica |
študije in dela |
|
Prednostni projekti, določeni v Prilogi III Sklepa št. 661/2010/EU (Praga–Linz, nova železnica visoke zmogljivosti: prečkanje meje v osrednjih Pirenejih, proga "Železni Ren" (Rheidt–Antwerpen)) |
čezmejni odsek |
železnica |
izvajajo se študije |
|
Târgu Neamt–Ungheni |
čezmejni odsek |
cesta |
nadgradnja |
|
Marijampolė –Kybartai (meja Litva/Romunija) |
čezmejni odsek |
cesta |
nadgradnja |
|
Vilnius –meja Litva/Belorusija |
čezmejni odsek |
cesta |
nadgradnja |
|
Ioannina– Kakavia (meja Grčija/Albanija) |
čezmejni odsek |
cesta |
študije |
|
Kleidi – Polikastro – Evzonoi (meja Grčija/Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) |
čezmejni odsek |
cesta |
nadgradnja |
|
Serres – Promahonas –meja Grčija/Bolgarija |
čezmejni odsek |
cesta |
dela se izvajajo |
|
Alexandroupoli – Kipoi (meja Grčija/Turčija) |
čezmejni odsek |
cesta |
študije in dela |
|
Dubrovnik–meja Hrvaška/Črna gora |
čezmejni odsek |
cesta |
dela |
|
Kędzierzyn Koźle–Chałupki (meja) |
čezmejni odsek |
železnica |
dela |
|
A Coruña–Vigo–Palencia Gijón–Palencia |
ozko grlo |
železnica, pomorska avtocesta |
dela se izvajajo (vključno s pristanišči in večmodalnimi platformami) |
|
Frankfurt–Fulda–Erfurt–Berlin |
ozko grlo |
železnica |
študije |
|
Proga Egnatia |
ozko grlo |
železnica |
izvajajo se študije |
|
Sundsvall– Umeå – Luleå |
ozko grlo |
železnica |
študije in dela |
|
Zagreb–srbska meja |
ozko grlo |
železnica |
študije in dela |
|
A Coruña–Madrid (visokohitrostna potniška storitev) |
ozko grlo |
železnica |
dela se izvajajo |
|
Stockholm–Gävle–Sundsvall |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
dela |
|
Mjölby–Hallsberg–Gävle |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
dela |
|
Bothnian –Kiruna–norveška meja |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
študije in dela |
|
Milford Haven–Swansea–Cardiff |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
nadgradnja |
|
železniška povezava Sionainn/Shannon Faing/Foynes - Gabhal- križ Luimnigh/Limerick |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
študije |
|
Povezava High Speed 2 |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
študije in dela za železniško progo za visoke hitrosti London–Midlands |
|
Ukrajinska meja– Kraków – Katowice – Wrocław – Dresden |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
dela |
|
Riga–ruska/beloruska meja |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
nadgradnja |
|
Vilnius –beloruska meja |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
nadgradnja, medsebojna povezava z letališčem |
|
Kybartai–Kaunas |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
nadgradnja |
|
Talin–Tartu–Koidula–ruska meja |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
nadgradnja |
|
Marseille–Toulon–Nice–Ventimiglia–Genova |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
študije visoke hitrosti |
|
Bordeaux–Toulouse |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
študije visoke hitrosti |
|
Helsinki–Oulu |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
nadgradnja odsekov |
|
Bilbao–Pamplona–Zaragoza–Sagunto |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
študije in dela |
|
Brunsbüttel–Kiel (kanal Nord-Ostsee) |
druge povezave jedrnega omrežja |
celinske plovne poti |
optimizacija možnosti za plovbo |
|
Cardiff–Bristol–London |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
nadgradnja, vključno s povezavo Crossrail |
|
Alba-Iulia–Turda–Dej–Suceava–Pașcani–Iași |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
študije in dela |
|
București –Buzău |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
izboljšanje in popravilo železniške infrastrukture ter povezave z zaledjem |
|
Porurje–Münster–Osnabrück–Hamburg |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
nadgradnja odseka Münster–Lünen (dvojni tiri) |
|
Nantes–Tours–Lyon |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
študije in dela |
|
Ploiești–Suceava |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
študije |
|
Heraklion |
druge povezave jedrnega omrežja |
pristanišče, kombinirana prometna infrastruktura/sistemi |
Študije in gradnja, nadgradnja ter razvojna infrastruktura, večmodalne medsebojne povezave |
|
Huelva–Sevilla |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
dela se izvajajo |
|
Fredericia–Frederikshavn |
druge povezave jedrnega omrežja |
železnica |
nadgradnja, vključno z elektrifikacijo |
|
Barcelona–Valencia–Livorno |
druge povezave jedrnega omrežja |
pomorska avtocesta |
nadgradnja |
DEL II
SEZNAM PREDNOSTNIH KORIDORJEV NA INFRASTRUKTURI IN OBMOČIJ V ENERGETSKEM SEKTORJU
1. Prednostni elektroenergetski koridorji
(1) Omrežje v severnih morjih ("OSM"): razvoj integriranega elektroenergetskega omrežja in povezovalni daljnovodi v Severnem morju, Irskem morju, Rokavskem prelivu, Baltskem morju in sosednjih vodah za prenos električne energije iz obnovljivih virov energije na morju v središča porabe in shranjevanja ter za povečanje čezmejne izmenjave električne energije.
Zadevne države članice: Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo.
(2) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi ("PSJ Zahod – električna energija"): medsebojne povezave med državami članicami v regiji s sredozemskim območjem, vključno z Iberskim polotokom, zlasti za integracijo električne energije iz obnovljivih virov energije ter za krepitev notranjih omrežij, da bi se spodbudilo povezovanje trgov v regiji.
Zadevne države članice: Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Malta, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.
(3) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi ("PSJ Vzhod – električna energija"): medsebojne povezave in notranji daljnovodi v smereh sever–jug in vzhod–zahod za vzpostavitev notranjega trga in integracijo proizvodnje iz obnovljivih virov energije.
Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Češka republika, Ciper, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.
(4) Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju električne energije ("NMPBET – električna energija"): medsebojne povezave med državami članicami v baltski regiji in ustrezna okrepitev notranjih omrežnih infrastruktur z namenom prekinitve osamitve baltskih držav ter spodbujanja povezovanja trgov, med drugim s prizadevanji za povezovanje energije iz obnovljivih virov v regiji.
Zadevne države članice: Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska.
2. Prednostni plinski koridorji
(1) Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi ("PSJ Zahod – plin"): plinska infrastruktura za plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi za dodatno diverzifikacijo oskrbovalnih poti ter za povečanje kratkoročne dobavljivosti plina.
Zadevne države članice: Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.
(2) Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi ("PSJ Vzhod – plin"): plinska infrastruktura za regionalne povezave med regijo Baltskega morja, Jadranskim in Egejskim morjem, vzhodnosredozemskim bazenom in Črnim morjem in v njih ter za povečanje raznolikosti in varnosti oskrbe s plinom.
Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.
(3) Južni plinski koridor ("JPK"): infrastruktura za prenos plina iz Kaspijskega bazena, Srednje Azije, Bližnjega vzhoda in vzhodnosredozemskega bazena v Unijo za večjo diverzifikacijo oskrbe s plinom.
Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Češka republika, Ciper, Francija, Nemčija, Madžarska, Grčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.
(4) Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju plina ("NMPBET – plin"): plinska infrastruktura za prekinitev osamitve treh baltskih držav in Finske ter njihove odvisnosti od enega dobavitelja, za ustrezno okrepitev notranjih omrežnih infrastruktur ter za povečanje raznolikosti in varnosti oskrbe s plinom v regiji Baltskega morja.
Zadevne države članice: Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska.
3. Prednostna tematska področja
(1) Uvedba pametnih omrežij: sprejetje tehnologij pametnih omrežij v Uniji za učinkovito povezovanje ravnanja in dejanj vseh uporabnikov, priključenih na električno omrežje, zlasti proizvajanje velikih količin električne energije iz obnovljivih ali distribuiranih virov energije ter odziv na povpraševanje potrošnikov.
Zadevne države članice: vse.
(2) Elektroenergetske avtoceste: prve elektroenergetske avtoceste do leta 2020 z namenom gradnje sistema elektroenergetskih avtocest v Uniji, ki omogoča:
izkoriščanje vse večjega presežka vetrne proizvodnje energije v severnih morjih in Baltskem morju in okrog njih ter rastoče proizvodnje iz obnovljivih virov v Vzhodni in Južni Evropi, pa tudi Severni Afriki,
povezovanje teh novih proizvodnih vozlišč z velikimi skladiščnimi zmogljivostmi v nordijskih državah, Alpah in drugih regijah z velikimi središči porabe ter
obvladovanje vedno bolj raznovrstne in decentralizirane oskrbe z električno energijo in prožnega povpraševanja po njej.
Zadevne države članice: vse.
(3) Čezmejno omrežje ogljikovega dioksida: razvoj transportne infrastrukture ogljikovega dioksida med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami z namenom uvedbe zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.
Zadevne države članice: vse.
DEL III
POGOJI IN POSTOPKI ZA FINANČNA INSTRUMENTA
Cilj in razlogi
Cilj finančnih instrumentov v okviru IPE je omogočiti dostop infrastrukturnih projektov do projektnega in podjetniškega financiranja z uporabo finančnih sredstev Unije kot finančnega vzvoda.
Finančna instrumenta pomagata financirati projekte skupnega interesa z jasno evropsko dodano vrednostjo ter omogočata večjo udeležbo zasebnega sektorja v dolgoročnem financiranju takšnih projektov v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju, vključno s širokopasovnimi omrežji.
Finančna instrumenta koristita projektom s srednjeročnimi do dolgoročnimi potrebami po financiranju ter prinašata večje koristi v smislu vpliva na trg, upravne učinkovitosti in rabe virov.
Zainteresiranim stranem na področju infrastrukture, kot so ponudniki financiranja, organi javnega sektorja, upravljavci infrastrukture, gradbena podjetja in upravljavci, zagotavljata usklajeno, tržno usmerjeno orodje finančne pomoči Unije.
Finančna instrumenta sta:
instrument za posojila in jamstva, ki jih omogočajo instrumenti za delitev tveganja, vključno z mehanizmi za izboljšanje kreditne kvalitete projektnih obveznic ("dolžniški instrument") ter
instrument za lastniški kapital ("lastniški instrument"),
ki prispevata k premagovanju tržnih omejitev z izboljšanjem profila financiranja in/ali tveganja infrastrukturnih naložb. S tem se izboljša dostop podjetij in drugih upravičencev do posojil, jamstev, lastniškega kapitala in drugih oblik zasebnega financiranja.
Komisija pred dokončanjem zasnove dolžniškega in lastniškega instrumenta izvede predhodno oceno v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. K tej oceni po potrebi pripomorejo vrednotenja primerljivih obstoječih instrumentov.
I. Dolžniški instrument
1. Splošne določbe
Cilj dolžniškega instrumenta je prispevati k premagovanju pomanjkljivosti evropskih trgov dolžniškega kapitala z zagotavljanjem delitve tveganja za financiranje dolga. Financiranje dolga nudijo pooblaščeni subjekti ali namenski naložbeni nosilci v obliki prednostnega in podrejenega dolga ali jamstev.
Dolžniški instrument sestavljata instrument delitve tveganja za posojila in jamstva ter pobuda za projektne obveznice. Nosilci projektov si lahko poleg tega prizadevajo za lastniško financiranje v okviru lastniškega instrumenta.
a. Instrument delitve tveganja za posojila in jamstva
Instrument delitve tveganja za posojila in jamstva je zasnovan tako, da ustvarja dodatno sposobnost prevzemanja tveganja v pooblaščenih subjektih. To slednjim omogoča zagotavljanje podrejenega in prednostnega dolga, financiranega tako na podlagi skladov kot brez skladov, projektom in podjetjem, kar nosilcem projektov omogoča dostop do bančnih kreditov. Če je financiranje dolga podrejeno, je razvrščeno za prednostnim dolgom, a pred lastniškim kapitalom in sorodnim financiranjem, povezanim z lastniškim kapitalom.
Financiranje podrejenega dolga, financiranega brez skladov, ne presega 30 % celotnega zneska izdanega prednostnega dolga.
Financiranje prednostnega dolga, ki se zagotavlja v okviru dolžniškega instrumenta, ne presega 50 % celotnega zneska skupnega financiranja prednostnega dolga, ki ga zagotavlja pooblaščeni subjekt ali namenski naložbeni nosilec.
b. Pobuda za projektne obveznice
Instrument delitve tveganja za projektne obveznice je zasnovan kot financiranje podrejenega dolga, kar olajšuje financiranje projektnim podjetjem, ki povečujejo prednostni dolg v obliki obveznic. Namen tega instrumenta za izboljšanje kreditne kvalitete je pripomoči, da prednostni dolg doseže bonitetno oceno naložbenega razreda.
Razvrščen je za prednostnim dolgom, a pred lastniškim kapitalom in z njim povezanim financiranjem.
Financiranje podrejenega dolga ne presega 30 % celotnega zneska izdanega prednostnega dolga.
2. Finančni parametri in finančni vzvod
Parametri delitve tveganja in delitve prihodkov se določijo tako, da se lahko specifični cilji politik, vključno s ciljno naravnanostjo na posebne kategorije projektov, dosežejo ob ohranjanju tržno usmerjenega pristopa dolžniškega instrumenta.
Pričakovani finančni vzvod dolžniškega instrumenta – opredeljen kot skupno financiranje (tj. prispevek Unije skupaj s prispevki iz drugih finančnih virov), deljeno s prispevkom Unije – naj bi bil v razponu od 6 do 15, odvisno od vrste dejavnosti (raven tveganja, ciljni upravičenci in zadevno financiranje dolga).
3. Kombinacija z drugimi viri financiranja
Financiranje iz dolžniškega instrumenta se lahko ob upoštevanju pravil, določenih v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, in ustrezne pravne podlage kombinira z drugimi namenskimi proračunskimi prispevki, navedenimi v nadaljevanju:
iz drugih delov IPE,
iz drugih instrumentov, programov in proračunskih postavk v proračunu Unije ter
iz držav članic, vključno z regionalnimi in lokalnimi organi, ki želijo prispevati lastna sredstva ali sredstva iz skladov v okviru kohezijske politike, ne da bi s tem spremenile značaj instrumenta.
4. Izvajanje
Pooblaščeni subjekti
Pooblaščeni subjekti se izbirajo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.
Izvajanje v skladu s posrednim upravljanjem ima lahko obliko neposrednih mandatov pooblaščenim subjektom. Kar zadeva instrumente pod neposrednimi mandati (tj. pri posrednem upravljanju), pooblaščeni subjekti upravljajo prispevek Unije k dolžniškemu instrumentu in so partnerji pri delitvi tveganja.
Poleg tega se lahko predvidi ustanovitev namenskih naložbenih nosilcev in s tem omogoči združevanje prispevkov več vlagateljev. Prispevek Unije je lahko podrejen prispevku drugih vlagateljev.
Zasnova in izvajanje
Zasnova je skladna s splošnimi določbami za finančne instrumente, opredeljenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012.
Podrobni pogoji za izvajanje dolžniškega instrumenta, vključno s spremljanjem in nadzorom, se ob upoštevanju določb iz te priloge in Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 določijo v sporazumu med Komisijo in zadevnim pooblaščenim subjektom.
Fiduciarni račun
Pooblaščeni subjekt odpre fiduciarni račun za prispevek Unije in prihodke, ki izhajajo iz prispevka Unije.
5. Uporaba prispevka Unije
Prispevek Unije se uporabi:
za potrebe rezervacije za tveganja;
za kritje dogovorjenih provizij in stroškov, povezanih z vzpostavitvijo in upravljanjem dolžniškega instrumenta, vključno z njegovim vrednotenjem in ukrepi za njegovo podporo, ki so bili določeni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in tržno prakso. Administrativne provizije in provizije, odvisne od uspešnosti, ki se plačajo pooblaščenemu subjektu, ne presegajo 2 % oz. 3 % prispevka Unije, ki se dejansko uporablja za posamezne dejavnosti, na podlagi metodologije, ki temelji na stroških, dogovorjene med Komisijo in pooblaščenimi subjekti.
za neposredno povezane ukrepe za podporo.
6. Oblikovanje cen ter delitev tveganja in prihodkov
Dolžniški instrumenti imajo ceno, ki se zaračuna upravičencu, v skladu z ustreznimi pravili in merili pooblaščenih subjektov ali namenskih naložbenih nosilcev ter z najboljšimi tržnimi praksami.
Kar zadeva neposredne mandate pooblaščenim subjektom, se vzorec delitve tveganja odrazi v ustrezni delitvi plačila zaradi tveganja med Unijo in pooblaščenim subjektom, ki ga slednji zaračuna svojim posojilojemalcem.
Kar zadeva namenske naložbene nosilce, se vzorec delitve tveganja odrazi v ustrezni delitvi plačila zaradi tveganja med Unijo in ostalimi vlagatelji, ki ga namenski naložbeni nosilec zaračuna svojim posojilojemalcem.
Ne glede na izbrani vzorec delitve tveganja si pooblaščeni subjekt vedno deli del določenega tveganja in vedno nosi celotno tranšo preostalega tveganja.
Največje tveganje, ki ga nosi proračun Unije, ne presega 50 % tveganja ciljnega dolžniškega portfelja v okviru dolžniškega instrumenta. Zgornja meja prevzemanja tveganja 50 % se uporablja za ciljno velikost namenskih naložbenih nosilcev.
7. Postopek prijave in odobritve
Prijave se naslovijo na pooblaščeni subjekt oz. namenskega naložbenega nosilca v skladu z njegovimi standardnimi postopki prijave. Pooblaščeni subjekti in namenski naložbeni nosilci odobrijo projekte v skladu s svojimi notranjimi postopki.
8. Trajanje dolžniškega instrumenta
Zadnjo tranšo prispevka Unije k dolžniškemu instrumentu Komisija razporedi do 31. decembra 2020. Dejanska odobritev financiranja dolgov s strani pooblaščenih subjektov ali namenskih naložbenih nosilcev se zaključi do 31. decembra 2022.
9. Iztek
Prispevek Unije, namenjen dolžniškemu instrumentu, se vrne na ustrezni fiduciarni račun, ko se financiranje dolga izteče ali je dolg odplačan. Na fiduciarnem računu je dovolj finančnih sredstev za kritje provizij ali tveganj, povezanih z dolžniškim instrumentom, do njegovega izteka.
10. Poročanje
Komisija in pooblaščeni subjekt se v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 v sporazumu dogovorita o načinih poročanja o izvajanju dolžniškega instrumenta.
Komisija poleg tega ob podpori pooblaščenih subjektov do leta 2023 v skladu s členom 140(8) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju, prevladujočih tržnih pogojih za uporabo instrumenta, posodobljenih projektih in projektni strukturi, vključno z informacijami o projektih na različnih ravneh postopka ob upoštevanju zaupnosti in občutljivih tržnih informacij.
11. Spremljanje, nadzor in vrednotenje
Komisija spremlja izvajanje dolžniškega instrumenta, med drugim, če je to primerno, s kontrolami na kraju samem, ter opravlja preverjanje in kontrole v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.
12. Ukrepi za podporo
Izvajanje dolžniškega instrumenta se lahko podpira z nizom spremljajočih ukrepov. Ti lahko med drugim vključujejo tehnično in finančno pomoč, ukrepe za ozaveščanje ponudnikov kapitala ter sheme za pritegnitev zasebnih vlagateljev.
Evropska investicijska banka na zahtevo Evropske komisije ali zadevnih držav članic zagotovi tehnično pomoč, med drugim v zvezi s finančnim strukturiranjem, projektom skupnega interesa, tudi tistim za izvajanje koridorjev jedrnega omrežja, navedenih v delu I Priloge. Takšna tehnična pomoč zajema tudi podporo upravam za razvoj ustrezne institucionalne zmogljivosti.
II. Lastniški instrument
1. Splošne določbe
Cilj lastniškega instrumenta je prispevati k premagovanju pomanjkljivosti evropskih kapitalskih trgov z zagotavljanjem naložb lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala.
Največji zneski prispevka Unije so omejeni, kot sledi:
Nosilci projektov si lahko poleg tega prizadevajo za dolžniško financiranje v okviru dolžniškega instrumenta.
2. Finančni parametri in finančni vzvod
Naložbeni parametri se določijo tako, da se lahko specifični cilji politik, vključno s ciljno naravnanostjo na posebne kategorije infrastrukturnih projektov, dosežejo ob ohranjanju tržno usmerjenega pristopa tega instrumenta.
Pričakovani finančni vzvod lastniškega instrumenta – opredeljen kot skupno financiranje (tj. prispevek Unije skupaj z vsemi prispevki drugih vlagateljev), deljeno s prispevkom Unije – naj bi bil povprečno v razponu od 5 do 10, odvisno od posebnosti trga.
3. Kombinacija z drugimi viri financiranja
Financiranje iz lastniškega instrumenta se lahko ob upoštevanju pravil Uredbe(EU, Euratom) št. 966/2012 in ustrezne pravne podlage kombinira z drugimi namenskimi proračunskimi prispevki, navedenimi v nadaljevanju:
iz drugih delov IPE,
iz drugih instrumentov, programov in proračunskih postavk v proračunu Unije ter
iz držav članic, vključno z regionalnimi in lokalnimi oblastmi, ki želijo prispevati lastna sredstva ali sredstva iz skladov v okviru kohezijske politike, ne da bi s tem spremenile značaj instrumenta.
4. Izvajanje
Pooblaščeni subjekti
Pooblaščeni subjekti se izbirajo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.
Izvajanje v skladu s posrednim upravljanjem ima lahko pri posrednem upravljanju obliko neposrednih mandatov pooblaščenim subjektom. Kar zadeva instrumente pod neposrednimi mandati (tj. pri posrednem upravljanju), pooblaščeni subjekti upravljajo prispevek Unije k lastniškemu instrumentu.
Poleg tega se lahko predvidi ustanovitev namenskih naložbenih nosilcev in s tem omogoči združevanje prispevkov več vlagateljev. Prispevek Unije je lahko podrejen prispevku drugih vlagateljev.
Za dosego specifičnih ciljev politik lahko pooblaščeni subjekt v ustrezno utemeljenih primerih prispevek Unije zagotovi specifičnemu projektu kot sovlaganje.
Zasnova in izvajanje
Zasnova je skladna s splošnimi določbami za finančne instrumente, opredeljenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012.
Podrobni pogoji za izvajanje lastniškega instrumenta, vključno s spremljanjem in nadzorom, se ob upoštevanju določb iz te priloge in Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 določijo v sporazumu med Komisijo in zadevnim pooblaščenim subjektom.
Fiduciarni račun
Pooblaščeni subjekt odpre fiduciarni račun za prispevek Unije in prihodke, ki izhajajo iz prispevka Unije.
5. Uporaba prispevka Unije
Prispevek Unije se uporabi za:
potrebe vlaganj v lastniški kapital,
kritje dogovorjenih provizij in stroškov, povezanih z vzpostavitvijo in upravljanjem lastniškega instrumenta, vključno z njegovim vrednotenjem, ki so bili določeni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in tržno prakso, ter
neposredno povezane ukrepe za podporo.
6. Oblikovanje cen ter delitev tveganja in prihodkov
Plačilo iz naslova lastniškega kapitala zajema komponente običajnega vračila, ki se pripišejo vlagateljem lastniškega kapitala, in je odvisno od uspešnosti osnovnih naložb.
7. Postopek prijave in odobritve
Prijave se naslovijo na pooblaščeni subjekt oz. namenskega naložbenega nosilca v skladu z njegovimi standardnimi postopki prijave. Pooblaščeni subjekti in namenski naložbeni nosilci odobrijo projekte v skladu s svojimi notranjimi postopki.
8. Trajanje lastniškega instrumenta
Zadnjo tranšo prispevka Unije k lastniškemu instrumentu Komisija razporedi do 31. decembra 2020. Dejanska odobritev kapitalskih naložb s strani pooblaščenih subjektov ali namenskih naložbenih nosilcev se zaključi do 31. decembra 2022.
9. Iztek
Prispevek Unije, namenjen lastniškemu instrumentu, se vrne na ustrezni fiduciarni račun, ko se naložbe odprodajo ali drugače zapadejo. Na fiduciarnem računu je dovolj finančnih sredstev za kritje provizij ali tveganj, povezanih z lastniškim instrumentom, do njegovega izteka.
10. Poročanje
Komisija in pooblaščeni subjekt se v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 v sporazumu dogovorita o načinih letnega poročanja o izvajanju lastniškega instrumenta.
Komisija poleg tega ob podpori pooblaščenih subjektov do leta 2023 v skladu s členom 140(8) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju.
11. Spremljanje, nadzor in vrednotenje
Komisija spremlja izvajanje lastniškega instrumenta, med drugim, če je to primerno, s kontrolami na kraju samem, ter opravlja preverjanje in kontrole v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.
12. Ukrepi za podporo
Izvajanje lastniškega instrumenta se lahko podpira z nizom spremljajočih ukrepov. Ti lahko med drugim vključujejo tehnično in finančno pomoč, ukrepe za ozaveščanje ponudnikov kapitala ter sheme za pritegnitev zasebnih vlagateljev.
DEL IV
OKVIRNI ODSTOTKI ZA POSAMIČNE PROMETNE CILJE
Proračunska sredstva iz člena 5(1)(a), razen tistih, ki so dodeljena ukrepom za podporo programa, se razporedijo za posamične prometne cilje, kakor so določeni v členu 4(2), in sicer tako:
odpravljanje ozkih grl, izboljšanje interoperabilnosti železniškega sistema, vzpostavitev manjkajočih povezav, zlasti pa izboljšanje čezmejnih odsekov – 80 %;
dolgoročno zagotavljanje trajnostnih in učinkovitih prometnih sistemov zaradi priprave na pričakovane prihodnje prometne tokove in omogočanja dekarbonizacije vseh načinov prevoza s prehodom na inovativne nizkoogljične in energetsko učinkovite prometne tehnologije ob zagotavljanju čim večje možne varnosti – 5 %;
optimiziranje združevanja in medsebojne povezave načinov prevoza ter izboljšanje interoperabilnosti prevoznih storitev, ob hkratnem zagotavljanju dostopnosti prometne infrastrukture ter ob upoštevanju zgornje meje za komponente na vozilu v sklopu sistema SESAR, RIS in VTMIS ter v sklopu ITS za sektor cestnega prometa iz točke (vi) člena 10(2)(b) – 15 %.
Znesek 11 305 500 000 EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada, se v celoti porabi za projekte v zvezi z vzpostavljanjem jedrnega omrežja ali za projekte in horizontalne prednostne naloge, opredeljene v delu I te priloge.
DEL V
SEZNAM SPLOŠNIH USMERITEV, KI SE UPOŠTEVAJO PRI DOLOČANJU MERIL ZA DODELITEV
Pri določanju meril za dodelitev v skladu s členom 17(5) se upoštevajo vsaj naslednje splošne usmeritve:
zrelost ukrepa v razvoju projekta;
smotrnost predlaganega izvedbenega načrta;
kadar je primerno, stimulativni učinek podpore Unije na javne in zasebne naložbe;
potreba po premostitvi finančnih ovir, kakršna je pomanjkljivo financiranje trga;
kadar je primerno, vpliv na gospodarstvo, socialo, podnebje in okolje ter dostopnost;
kadar je primerno, čezmejna razsežnost.
DEL VI
PREDNOSTI GLEDE FINANCIRANJA NA PODROČJU PROMETA V OKVIRU VEČLETNIH IN LETNIH DELOVNIH PROGRAMOV
1. Prednosti glede financiranja večletnih delovnih programov
1.1 Prednosti glede financiranja za vzpostavitev manjkajočih povezav, odpravljanje ozkih grl, izboljšanje interoperabilnosti železniškega sistema, zlasti pa izboljšanje čezmejnih odsekov:
predhodno določeni projekti v koridorjih osrednjega omrežja (železnice, celinske plovne poti, ceste, pomorska in celinska pristanišča);
predhodno določeni projekti na drugih odsekih osrednjega omrežja (železnice, celinske plovne poti, ceste, pomorska in celinska pristanišča);
interoperabilnost železniškega sistema;
uvedba ERTMS.
1.2 Prednosti glede financiranja za dolgoročno zagotavljanje trajnostnih in učinkovitih prometnih sistemov zaradi priprave na pričakovane prihodnje prometne tokove in omogočanja dekarbonizacije vseh načinov prevoza s prehodom na inovativne nizkoogljične in energijsko učinkovite prometne tehnologije ob optimizaciji varnosti:
uvajanje novih tehnologij in inovacij v vse načine prevoza, s poudarkom na dekarbonizaciji, varnosti in inovativnih tehnologijah za spodbujanje trajnosti, delovanja, upravljanja, dostopnosti, večmodalnosti in učinkovitosti omrežja;
varna in varovana infrastruktura, vključno z varnimi in varovanimi parkirnimi mesti v osrednjem cestnem omrežju.
1.3 Prednosti glede financiranja za optimiziranje združevanja in medsebojnega povezovanja načinov prevoza ter izboljšanje interoperabilnosti prevoznih storitev, ob hkratnem zagotavljanju dostopnosti prometne infrastrukture:
enotno evropsko nebo – SESAR;
rečne informacijske storitve;
inteligentne prometne storitve za cestni promet;
sistemi spremljanja in obveščanja za ladijski promet;
pomorske avtoceste;
ukrepi za izgradnjo prometne infrastrukture na vozliščih osrednjega omrežja, vključno z urbanimi vozlišči;
povezave z večmodalnimi logističnimi platformami in njihov razvoj.
1.4 Ukrepi za podporo programov.
2. Prednosti glede financiranja letnih delovnih programov
2.1 Prednosti glede financiranja za odpravljanje ozkih grl, izboljšanje interoperabilnosti železniškega sistema, vzpostavitev manjkajočih povezav, zlasti pa izboljšanje čezmejnih odsekov:
projekti v zvezi z železnicami, celinskimi plovnimi potmi in cestami v osrednjem omrežju, vključno s povezavami s celinskimi in pomorskimi pristanišči ter letališči in razvojem pristanišč;
projekti v zvezi s celovitim omrežjem (železnice, celinske plovne poti, ceste, pomorska in celinska pristanišča);
projekti za povezovanje vseevropskega prometnega omrežja z infrastrukturnimi omrežji sosednjih držav, zlasti v zvezi s čezmejnimi odseki (železnica, celinske plovne poti, ceste, pomorska in celinska pristanišča).
2.2 Prednosti glede financiranja za dolgoročno zagotavljanje trajnostnih in učinkovitih prometnih sistemov zaradi priprave na pričakovane prihodnje prometne tokove in omogočanja dekarbonizacije vseh načinov prevoza s prehodom na inovativne nizkoogljične in energijsko učinkovite prometne tehnologije ob optimizaciji varnosti:
uvajanje novih tehnologij in inovacij, razen tistih, ki so vključene v večletni delovni program;
storitve tovornega prometa;
ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa, tudi z naknadnim opremljanjem obstoječega voznega parka.
2.3 Prednosti glede financiranja za optimiziranje združevanja in medsebojnega povezovanja načinov prevoza ter izboljšanje interoperabilnosti prevoznih storitev, ob hkratnem zagotavljanju dostopnosti prometne infrastrukture:
sistemi telematskih aplikacij, razen tistih, ki so vključeni v večletni delovni program;
ukrepi za boljšo dostopnost do prometne infrastrukture za invalide;
ukrepi za izgradnjo prometne infrastrukture na vozliščih osrednjega omrežja, vključno z urbanimi vozlišči;
povezave z večmodalnimi logističnimi platformami in njihov razvoj.
2.4 Finančni instrumenti IPE:
prispevek k finančnim instrumentom, kot so opredeljeni v členu 14 in delu III Priloge k Uredbi o IPE;
ukrepi za podporo programov za inovativne finančne instrumente.
PRILOGA II
"PRILOGA
SEZNAM ZAČETNIH TOVORNIH KORIDORJEV
|
|
Države članice |
Glavne poti (1) |
Vzpostavitev tovornih koridorjev: |
|
"Ren–Alpe" |
NL, BE, DE, IT |
Zeebrugge–Antwerpen/Amsterdam/Vlissingen ((+))/Rotterdam–Duisburg–[Basel]–Milano–Genova |
do 10. novembra 2013 |
|
"Severno morje–Sredozemlje" |
NL, BE, LU, FR, UK ((+)) |
Glasgow (*1)/Edinburgh (*1)/Southampton (*1)/Felixstowe (*1)–London ((+))/Dunkerque ((+))/Lille ((+))/Liège ((+))/Paris ((+))/Amsterdam ((+))–Rotterdam–Zeebrugge ((+))/Antwerpen–Luksembourg–Metz–Dijon–Lyon/[Basel]–Marseille ((+)) |
do 10. novembra 2013 |
|
"Skandinavija–Sredozemlje" |
SE, DK, DE, AT, IT |
Stockholm/[Oslo] ((+))/Trelleborg ((+))–Malmö– København –Hamburg–Innsbruck–Verona–La Spezia ((+))/Livorno ((+))/Ancona ((+))/Taranto ((+))/Augusta ((+))/ Palermo |
do 10. novembra 2015 |
|
"Atlantik" |
PT, ES, FR, DE ((+)) |
Sines–Lisboa/Leixões — Madrid–Medina del Campo/ Bilbao/San Sebastian–Irun–Bordeaux–Paris/Le Havre/Metz–Strasbourg ((+))/Mannheim ((+)) Sines–Elvas/Algeciras |
do 10. novembra 2013 |
|
"Baltik–Jadran" |
PL, CZ, SK, AT, IT, SI |
Świnoujście ((+))/Gdynia–Katowice–Ostrava/Žilina–Bratislava/Wien/Klagenfurt–Udine–Venezia/ Trieste/Bologna/Ravenna Gradz–Maribor–Ljubljana–Koper/Trieste |
do 10. novembra 2015 |
|
"Sredozemlje" |
ES, FR, IT, SI, HU, HR ((+)) |
Almería–Valencia/Algeciras/Madrid–Zaragoza/Barcelona–Marseille–Lyon–Torino–Milano–Verona–Padova/Venezia–Trieste/Koper–Ljubljana–Budapest Ljubljana ((+))/Rijeka ((+))–Zagreb ((+))–Budapest–Záhony (madžarsko-ukrajinska meja) |
do 10. novembra 2013 |
|
"Orient/Vzhodno Sredozemlje" |
CZ, AT, SK, HU, RO, BG, EL, DE (*1) |
— București – Constanța Bremerhaven (*1)/Wilhelmshaven (*1)/Rostock (*1)/Hamburg (*1)–Praga–Wien/Bratislava–Budapest — Vidin–Sofia–Burgas (*1)/Svilengrad (*1) (bolgarsko-turška meja)/Promachonas–Thessaloniki– Athína –Patras (*1) |
do 10. novembra 2013 |
|
"Severno morje–Baltik" ((°)) |
Wilhelmshaven ((+))/Bremerhaven/Hamburg ((+))/Amsterdam ((+))/Rotterdam/Antwerpen–Aachen/Berlin– Warsaw –Terespol (poljsko-beloruska meja)/Kaunas–Riga (*1)–Tallinn (*1) |
do 10. novembra 2015 |
|
|
"Ren–Donava" ((‡)) |
FR, DE, AT, SK, HU, RO, CZ |
Strasbourg–Mannheim–Frankfurt–Nürnberg–Wels Strasbourg–Stuttgart–München–Salzburg–Wels–Wien–Bratislava–Budapest–Arad–Brașov/Craiova–București – Constanța Čierna in Tisou (slovaško-ukrajinska meja)–Košice–Žilina–Horní Lideč–Praha–München/Nürnberg |
do 10. novembra 2020 |
|
(1)
Znak "/" pomeni alternativne poti. V skladu s smernicami TEN-T bi bilo treba atlantski in sredozemski koridor v prihodnje dopolniti s tovorno osjo Sines/Algeciras–Madrid–Paris, ki prečka osrednje Pireneje s predorom na majhni višini.
(2)
(+) Poti, označene z +, se vključijo v zadevne koridorje najpozneje 3 leta po datumu vzpostavitve iz te preglednice. Obstoječe strukture, določene v členu 8 in členu 13(1) te uredbe, se prilagodijo s sodelovanjem dodatnih držav članic in upravljavcev infrastrukture pri zadevnih koridorjih. Te vključitve temeljijo na tržnih študijah ter upoštevajo vidik obstoječega potniškega in tovornega prometa v skladu s členom 14(3) te uredbe.
(*1)
Poti, označene z *, se vključijo v zadevne koridorje najpozneje 5 let po datumu vzpostavitve iz te preglednice. Obstoječe strukture, določene v členu 8 in členu 13(1) te uredbe, se prilagodijo s sodelovanjem dodatnih držav članic in upravljavcev infrastrukture pri zadevnih koridorjih. Te vključitve temeljijo na tržnih študijah ter upoštevajo vidik obstoječega potniškega in tovornega prometa v skladu s členom 14(3) te uredbe.
(3)
(°) Do izvedbe proge "Rail Baltic" z nominalno tirno širino 1 435 mm se pri vzpostavitvi in upravljanju tega koridorja upoštevajo posebnosti različnih sistemov tirne širine.
(4)
(‡) Vzpostavitev tega koridorja temelji na tržnih študijah ter upošteva vidik obstoječega potniškega in tovornega prometa v skladu s členom 14(3) te uredbe. Odsek "Čierna in Tisou (slovaško-ukrajinska meja)–Košice–Žilina–Horní Lideč–Praha" se vzpostavi do 10. novembra 2013." |
|||
( 1 ) Uredba (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 14).
( 2 ) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).
( 3 ) Sklep št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja(UL L 204, 5.8.2010, str. 1).
( 4 ) Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).
( 5 ) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).
( 6 ) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
( 7 ) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. Septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/ 1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1.)
( 8 ) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
