EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document C2007/235/13

Zadeva C-300/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (Nemčija) 27. junija 2007 – Hans & Christophorus Oymanns GbR, Orthopädie Schuhtechnik proti AOK Rheinland/Hamburg

UL C 235, 6.10.2007, p. 8–9 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

6.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 235/8


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (Nemčija) 27. junija 2007 – Hans & Christophorus Oymanns GbR, Orthopädie Schuhtechnik proti AOK Rheinland/Hamburg

(Zadeva C-300/07)

(2007/C 235/13)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Düsseldorf

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Hans & Christophorus Oymanns GbR, Orthopädie Schuhtechnik

Tožena stranka: AOK Rheinland/Hamburg

Vprašanja za predhodno odločanje

1)

a)

Ali je treba značilnost dejanskega stanja „financirajo država“ iz člena 1(9), drugi pododstavek, (c), prva alternativa Direktive 2004/18/EG Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (1) razlagati tako, da država odredi članstvo v zdravstvenem zavarovanju ter obveznost plačati prispevke, katerih višina je odvisna od dohodkov, vsakemu nosilcu zdravstvenega zavarovanja, pri čemer nosilec zdravstvenega zavarovanja določi stopnjo prispevkov, nosilci zdravstvenega zavarovanja pa so med seboj povezani s sistemom solidarnega financiranja, ki je podrobneje opisan v obrazložitvi, in je izpolnitev obveznosti zagotovljena vsakemu posameznemu nosilcu?

b)

Ali je treba značilnost dejanskega stanja iz člena 1(9), drugi pododstavek, (c), druga alternativa, torej subjekt, „za katerega velja upravljalski nadzor s strani teh oseb“, razlagati tako, da državni pravni nadzor, ki se nanaša na še tekoče ali bodoče posle – po potrebi skupaj z nadaljnjimi možnostmi intervencije države, opisanimi v obrazložitvi – zadostuje za to, da je ta značilnost izpolnjena?

2)

Če je odgovor na prvo vprašanje – a) ali b) – pritrdilen, ali je treba (c) in (d) člena 1(2) direktive razlagati tako, da je treba dajanje na razpolago blaga, ki je izdelano in prilagojeno individualno v skladu z zahtevami posamezne stranke in o katerega uporabi je treba vsaki stranki individualno svetovati, razvrstiti kot „naročila blaga“ ali kot „naročila storitev“? Ali je treba pri tem upoštevati zgolj vrednost posamične storitve?

3)

Če se ali bi se lahko dajanje na razpolago, omenjeno v vprašanju 2, razvrstilo kot „storitev“, ali je treba člen 1(4) direktive – ob omejevanju na okvirni sporazum v smislu člena 1(5) direktive – razlagati tako, da je med „koncesije za storitve“ treba šteti tudi oddajo naročila v obliki, pri kateri

odločitev o tem, ali in v katerih primerih je izbrani gospodarski subjekt pooblaščen s posamičnim naročilom, sprejme tretja oseba in ne naročnik,

se plačilo izbranega gospodarskega subjekta izvrši prek naročnika, ker je samo slednji po zakonu edini dolžnik in nasproti tretji osebi zavezan za to, da bodo storitve opravljene, in

izbrani gospodarski subjekt ni dolžan opraviti ali ponujati nobenih storitev, preden jih tretja oseba ne uveljavlja?


(1)  UL L 134, str. 114.


Top