6.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 51/23

1.1

pozdravlja objavo zelene knjige, ki podaja ustrezno oceno stanja na področju energije in poti naprej do strategije za trajnostno, konkurenčno in varno energijo v Evropi;

1.2

ugotavlja, da se mora Evropa na področju energije soočati s številnimi izzivi, denimo z visokimi in zelo nihajočimi cenami energije, povečevanjem svetovnega povpraševanja po energiji, tveganji na področju varnosti za države proizvajalke, tranzitne države in transportne poti, vedno večjo odvisnostjo od uvoza, še vedno omejeno diverzifikacijo virov energije in oskrbe z energijo, vse večjim obremenjevanjem okolja, potrebo po močnejši integraciji in prepletenosti nacionalnih energetskih trgov ter veliko potrebo po naložbah v energetsko infrastrukturo;

1.3

pozdravlja, da zelena knjiga kot odgovor na te izzive daje pobudo za temeljno razpravo o energetski politiki v Evropi in poudarja pomen dolgoročno zastavljene energetske strategije EU;

1.4

poudarja, da je treba za uresničitev treh ciljev — varnosti oskrbe z energijo, konkurenčnosti in varstva okolja — nujno upoštevati vsa politična področja, ki so povezana z energetsko politiko, predvsem prometno, okoljsko, regionalno, raziskovalno, razvojno in tudi zunanjo politiko;

1.5

pozdravlja pristop k skupni evropski energetski politiki, ki bi razvijala partnerstvo med oblastmi na evropski, nacionalni in subnacionalni ravni ob upoštevanju posebnosti posameznih držav članic in v skladu z načelom subsidiarnosti. Evropa lahko vprašanje varnosti in pogojev oskrbe z energijo trajno reši le v okviru usklajenega ravnanja;

1.6

opozarja, da je stabilna in cenovno ugodna oskrba z energijo pomembna tudi za trajnostni razvoj regij in občin;

1.7

poudarja vlogo regionalnih in lokalnih oblasti kot proizvajalcev energije (npr. z udeležbo v podjetjih energetskega sektorja), ki so odvisni od poštene konkurence;

1.8

pozdravlja sklepe Evropskega sveta z dne 23. in 24. marca, v skladu s katerimi je za zagotavljanje konkurenčnosti evropskih gospodarstev in cenovne dostopnosti do oskrbe z energijo treba spodbujati razvoj regionalnega sodelovanja na področju energije v EU in integracijo regionalnih trgov v notranji trg EU;

1.9

poudarja potrebo po diverzifikaciji zunanjih in notranjih virov energije, da se tako zmanjša odvisnost EU od uvoza energije in dobav posameznih dobaviteljev ter zagotovi trajnostna dobava energije;

1.10

poudarja, da mora biti v skladu z načelom subsidiarnosti odločitev za kombinirano uporabo virov energije še nadalje v rokah držav članic;

1.11

se zavzema za to, da se pri kombinirani uporabi virov energije v državah članicah poviša delež energij z nizkimi stopnjami ali brez emisij toplogrednih plinov, ter tako prispeva k boju proti podnebnim spremembam;

1.12

ugotavlja, da diverzifikacija kombinirane uporabe obnovljivih energetskih virov ne vključuje vodne in geotermalne energije, zelo učinkovitih virov energije, ki jih pogosto uporabljajo regionalni in lokalni proizvajalci ter dobavitelji energije;

1.13

obžaluje, da se direktive o liberalizaciji notranjega trga s plinom in električno energijo v številnih državah članicah pomanjkljivo izvajajo;

1.14

meni, da je treba pred sprejetjem nadaljnjih zakonodajnih ukrepov v celoti izvajati drugi paket ukrepov za notranji trg in oceniti vplive teh ukrepov;

1.15

poudarja nujnost vzpostavitve enotnega evropskega energetskega omrežja in meni, da je treba zato izboljšati sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi;

1.16

zavrača vzpostavitev novih upravnih struktur, kot denimo evropski regulativni organ za energijo, kajti nacionalni regulativni organi lahko sami uresničujejo cilje, ki jih je predlagala Komisija in potrdil Svet;

1.17

meni, da trenutno ni potrebe po novem zakonodajnem predlogu za zaloge plina, kajti najprej je treba izvesti direktivo o varnosti dobave plina, ki je začela veljati maja 2006;

1.18

pozdravlja predložitev strateškega načrta, ki krepi razvoj novih energetskih tehnologij na evropski ravni, podpira njihovo hitro uvajanje na trg ter omogoča usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih programov Skupnosti in nacionalnih držav;

1.19

meni, da je povečanje energetske učinkovitosti pomemben cilj, zlasti za preprečevanje še naprej naraščajoče odvisnosti od uvoza;

1.20

opozarja, da so mnogi ukrepi za energetsko učinkovitost, ki bodisi že veljajo v EU ali se še oblikujejo, pokazali šele prve učinke oziroma se še niti niso začeli izvajati. Med te ukrepe sodijo denimo direktiva o zgradbah, direktiva o soproizvodnji električne energije in toplote ter direktiva o energetski učinkovitosti;

1.21

pozdravlja namen Komisije, da bo po letu 2007 letno izvajala pregled strategije EU, v okviru katerega bo ocenjevala tudi srednjeročne in dolgoročne cilje ter ukrepe, ki so potrebni za uresničitev teh ciljev;

1.22

pozdravlja objavo akcijskega načrta za biomaso. Izvajanje akcijskega načrta lahko pomembno prispeva k uresničitvi treh ciljev, ki jih določa zelena knjiga o energiji;

1.23

pozdravlja namen Komisije, da se pri uporabi obnovljivih energij poveča delež biomase, in meni, da je paket ukrepov, ki jih je določila Komisija, primerna osnova za povečanje uporabe biomase v energetske namene;

1.24

pozdravlja dejstvo, da Komisija poudarja pomen regij za spodbujanje biogoriv in drugih oblik bioenergije v okviru kohezijske politike in politike za razvoj podeželja;

1.25

opozarja, da lahko uporaba biomase odločilno prispeva k uresničevanju cilja, da se do leta 2010 delež obnovljivih virov energije v skupni porabi energije v EU poveča na 12 odstotkov, in poudarja pomen biomase kot pomembnega alternativnega vira energije k fosilnim virom energije;

1.26

poudarja, da akcijski načrt prvič navaja, kako bi porabo primarne energije, pridobljene z uporabo biomase, ki naj bi se v skladu s cilji bele knjige iz leta 1997 potrojila na približno 150 milijonov ton ekvivalenta nafte (Mtoe), razdelili med področja toplote, elektrike in goriva (toplota: 75 Mtoe, elektrika: 55 Mtoe, goriva: 19 Mtoe);

1.27

poudarja, da bi potek, opisan v akcijskem načrtu, pomenil povečanje deleža biomase pri porabi primarne energije Evropske unije s trenutnih 4 % na 8 % v letu 2010 in opozarja, da je za dosego tega cilja treba — ob upoštevanju načela subsidiarnosti na vseh ravneh — sprejeti predvsem ukrepe za zagotavljanje oskrbe z biomaso, na primer obvezne zaloge, izboljšanje dobavne verige itd.;

1.28

pozdravlja sklep Sveta z dne 14. februarja 2006 o uvrstitvi zagotavljanja daljinskega ogrevanja na seznam blaga in storitev, za katere lahko države članice uporabijo znižano stopnjo DDV, in meni, da je pomembno, da jo tudi dejansko uporabljajo;

1.29

opaža, da mnoge lokalne in regionalne oblasti konkretne projekte za proizvodnjo električne in toplotne energije iz biomase že uspešno izvajajo (ali so že uspešno izvedle) ter jim na tem področju pripada pionirska vloga, in meni, da je treba te projekte spodbujati;

1.30

poudarja pomen biomase kot vira energije za podeželje: uporaba biomase lahko pomeni nove vire dohodkov, predvsem na področju kmetijstva („kmetovalec kot proizvajalec energije“) in gozdarstva, ter prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest;

1.31

pozdravlja sporočilo Komisije o strategiji EU za biogoriva, ki bi na področju prometa vsaj deloma lahko nadomestila fosilna goriva in bila vključena v sisteme oskrbe z gorivi;

1.32

poudarja dejstvo, da se pri javnih voznih parkih v lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnostih že uporabljajo vozila, ki jih poganjajo biogoriva;

1.33

poudarja pomen trajnostne proizvodnje biogoriv, da bi preprečili izgubo biološke raznolikosti; treba je preprečiti, da bi energijske monokulture (zgoščeno pridelovanje ene rastline na obsežnih območjih) čezmerno prizadele lokalni ekosistem;

1.34

poziva Evropsko komisijo, da okrepi prizadevanja za raziskave na področju biogoriv, tako glede surovin (za povečanje prihodka in izboljšanje energetskih značilnosti gojenih rastlin oz. za uporabo piroliznih olj kot surovine v naftni industriji), kot tudi postopkov (predelava biomase v energijo s pomočjo uplinjanja, pirolizo itd.);

2.1

Odbor regij zahteva, da se za zagotavljanje poštene konkurence v vseh državah članicah nemudoma in v celoti izvajajo direktive za liberalizacijo notranjega trga s plinom in električno energijo;

2.2

se zavzema za izvajanje analiz stroškov in koristi novih zakonodajnih predlogov Komisije;

2.3

zahteva, da se med pregledom sistema trgovanja z emisijami ti sistemi nadalje razširijo in izboljšajo v skladu z zeleno knjigo; tako bi vzpostavili stabilne razmere, ki bi industrijam omogočile, da sprejmejo potrebne odločitve za dolgoročne naložbe; poziva, da se odpravijo nepotrebne obremenitve za gospodarstvo, predvsem zaradi vplivov na cene elektrike in izkrivljanja konkurence, ker so nacionalni načrti za razdelitev alokacijskih načrtov med državami članicami pomanjkljivo usklajeni;

2.4

ugotavlja, da je bilo med kritičnim obdobjem oskrbe s plinom januarja 2006 usklajevanje na ravni EU učinkovito, in poziva, da se tudi v prihodnosti ob upoštevanju primarne lastne odgovornosti držav članic za lastno varnost oskrbe za primer kritičnega obdobja oskrbe z energijo zagotovijo učinkoviti usklajevalni mehanizmi, ki temeljijo na načelih solidarnosti in subsidiarnosti;

2.5

zahteva, da se na področju raziskav in razvoja poudarijo trajnostne energije in energetska učinkovitost ter da se temu namenijo ustrezna sredstva Skupnosti;

2.6

predlaga, da mora EU na vseh ustreznih političnih področjih v okviru svojih pristojnosti dajati pobude za uporabo trajnostnih virov energije;

2.7

pozdravlja namen Komisije, da prispeva k nadaljnjemu razvoju ukrepov za energetsko učinkovitost, in se zavzema za čim hitrejšo predložitev obsežnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost;

2.8

zahteva, da se v oblikovanje tega akcijskega načrta vključijo tudi instrumenti, ki podpirajo trg in so stroškovno učinkoviti, kot denimo informiranje, posvetovanje, spodbujanje, prostovoljni sporazumi in podobno, ter da se upošteva meja obremenljivosti javnih gospodinjstev, podjetij in potrošnikov;

2.9

se ne strinja s pripravo absolutnih ciljev za povečanje učinkovitosti. Države članice, ki so že prihranile energijo ali uporabljajo še posebej učinkovite tehnologije, imajo manj možnosti za nadaljnje povečanje učinkovitosti in bi zato pri izvajanju absolutnih ciljev bile v slabšem položaju glede konkurenčnosti;

2.10

odobrava predlog za mednarodni sporazum o energetski učinkovitosti in pobudo za dialog EU o energetski učinkovitosti in prihrankih energije z državami, ki imajo visoko energetsko porabo, ter z državami na pragu razvitosti;

2.11

podpira razvoj skupnega koncepta zunanje in varnostne politike o varstvu oskrbe in diverzifikaciji dobaviteljev, vzpostavitev partnerstev na področju energije ter okrepitev dialoga s pomembnimi državami proizvajalkami, potrošnicami in tranzitnimi državami; pri tem bi bila smiselna tudi vključitev sosednjih držav, ki niso članice EU;

2.12

poziva Komisijo, da upošteva pomen lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju in nadaljnjem razvoju akcijskega načrta, da izrecno prouči lokalno in regionalno razsežnost ter na ta način prispeva tudi k obširni krepitvi podeželja;

2.13

podpira mnenje Komisije v zvezi z oskrbo z biomaso, da je treba odločitve glede pridelave energetskih rastlin sprejemati na lokalni in regionalni ravni;

2.14

meni, da je treba poleg spodbujanja varčevanja z energijo in povečanja energetske učinkovitosti razširiti uporabo obnovljivih virov energije in v tej zvezi pospeševati trajnostni razvoj energetske in materialne uporabe biomase, če želimo povečati zanesljivost oskrbe, zaščititi vire, zmanjšati emisije toplogrednih plinov ter okrepiti podeželje in sektor obnovljive energije;

2.15

meni, da je treba odpraviti trenutne tehnične ovire za uporabo biogoriv in spremeniti standard EN 14214 ter tako olajšati uporabo širšega spektra rastlinskih olj za biodizelsko gorivo do tolikšne mere, da ne pride do bistvenih neželenih učinkov na zmogljivost goriva, ter podpira mnenje Komisije, da je treba najprej proučiti vzroke za te ovire, opredeliti posebne vidike standardov, ki jih je treba spremeniti, hkrati pa zagotoviti, da pri tem ne pride do diskiriminacije biogoriv;

2.16

poziva Komisijo, da pri nadaljnjem razvoju strategije za biogoriva primerno upošteva tudi lokalno in regionalno razsežnost;

2.17

pozdravlja namen Komisije, da bo pri porabi goriv povišala delež biogoriv in da zato predvideva tudi pregled ukrepov za spodbujanje uporabe biogoriv.