Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document C2005/132/59

    Zadeva T-134/05: Tožba Kraljevine Belgije proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 26. marca 2005

    UL C 132, 28.5.2005, p. 33–33 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

    28.5.2005   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 132/33


    Tožba Kraljevine Belgije proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 26. marca 2005

    (Zadeva T-134/05)

    (2005/C 132/59)

    Jezik postopka: francoščina

    Kraljevina Belgija, ki jo zastopata Jean-Pierre Buyle in Christophe Steyaert, avocats, je dne 26. marca 2005 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

    Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

    razglasi za nično odločbo Komisije z dne 19. januarja 2005, v delu, v katerem je štela, da „stare terjatve ESS“ niso zastarale in če je potrebno v delu, v katerem je štela, da se te terjatve obrestujejo z zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo na podlagi člena 86 Uredbe št. 2342/2002/ES,

    Komisiji naloži plačilo stroškov.

    Tožbeni razlogi in bistvene trditve

    Od leta 1987 do leta 1992 je Komisija od tožeče stranke zahtevala, naj povrne nekatere zneske iz Evropskega socialnega sklada (ESS), ki jih je Komisija neposredno nakazala različnim belgijskim organizacijam kot nosilkam projektov, le-te pa jih niso uporabile v skladu z ureditvijo ESS.

    Komisija je v letu 2004 pobotala določene zneske, ki jih je tožeča stranka dolgovala iz naslova starih terjatev, s terjatvami tožeče stranke do Komisije. Zaradi teh pobotov je tožeča stranka na Komisijo naslovila več dopisov, na katere je Komisija odgovorila z izpodbijano odločbo, in navedla, da stare terjatve, v nasprotju z navedbami tožeče stranke, niso zastarale.

    V utemeljitvi svoje tožbe tožeča stranka zatrjuje, da so predmetne terjatve zastarale na podlagi člena 3(1) Uredbe št. 2988/95/ES oziroma podredno, na podlagi določb belgijskega prava, ki se v tem primeru uporablja v skladu s členom 2(4) Uredbe št. 2988/95/ES.

    Tožeča stranka prav tako prereka določitev zamudnih obresti s strani Komisije. Po mnenju tožeče stranke v tem primeru obstajajo posebni predpisi, in sicer Uredbi št. 1865/90/EGS in št. 448/2001/ES, ki razveljavljata člen 86 Uredbe št. 2342/2002/ES, na katero se Komisija sklicuje v utemeljitvi določitve zamudnih obresti. Tožeča stranka navaja, da naj ti posebni predpisi ne bi določali zamudnih obresti za ukrepe ESS, o katerih je bilo odločeno pred 6. julijem 1990, in da Komisija zlasti ne bi smela zahtevati zamudnih obresti od predmetnih terjatev.


    Top