Pritožba, ki jo je 29. avgusta 2024 vložil TO zoper sodbo Splošnega sodišča (deseti senat) z dne 19. junija 2024 v zadevi T-831/22, TO/AUEA

(Zadeva C-576/24 P)

(C/2024/7020)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: TO (zastopnik: É. Boigelot, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Agencija Evropske unije za azil (AUEA)

Predlog

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Oseba TO v utemeljitev pritožbe navaja edini pritožbeni razlog, ki se nanaša na to, da je v izpodbijani sodbi prišlo do izkrivljanja dejstev in očitnih napak pri presoji ter protislovij, zaradi katerih je obrazložitev pravno pomanjkljiva, ter na neupoštevanje vseh listin, nespoštovanje načela proste presoje dokazov in pojma sklenjenega kroga indicev ter posledično na kršitev pravil o dokaznem bremenu, ter na neupoštevanje vseh tožbenih razlogov pritožnika.

Splošno sodišče naj bi najprej očitno izkrivilo dokaze, dejstva in listine, ki jih je imelo na voljo, saj ni izpeljalo pravnih posledic in dokazanih dejstev ni štelo za indice o nadlegovanju, ki je pripeljalo do sprejetja izpodbijane odločbe, čeprav je ugotovilo njihovo pomembnost in zlonamernost.

Dalje, Splošno sodišče naj še vedno v tem okviru ne bi upoštevalo vseh upoštevnih podatkov iz spisa, da bi presodilo zapleten položaj in iz njih izpeljalo pravne posledice, pri čemer v svoji analizi ni upoštevalo dejstev in listin, ki so mu bila predložena, ter je tako zgolj na podlagi dejstev, ki jih je ugotovilo samovoljno, izpeljalo očitno napačne ugotovitve. Na splošno pritožnik Splošnemu sodišču očita, da ni odgovorilo na več trditev in listin, na katere je bilo opozorjeno, niti jih ni preučilo, čeprav so bile upoštevne in ključne.

Zato naj bi Splošno sodišče zlasti izkrivilo dokaze iz spisa in storilo očitne napake pri presoji s tem, da je domnevno odgovornost za žaljivo izražanje in obnašanje, ki ju je utrpel pritožnik, pripisalo njemu, oziroma je elemente, na podlagi katerih je očitno napačno sklepalo, da ni bila mogoča več nikakršna mobilnost, ker je pritožnik izrabil svojo „drugo priložnost“, čeprav je ni, analiziralo nepopolno in izkrivljeno.

Pritožnik Splošnemu sodišču očita tudi, da je spis, ki mu je bil predložen, analiziralo le z vidika, ugodnega za toženo stranko, katere izražanje je sistematično štelo za samoumevno, medtem, ko bi ga morala popolna in podrobna analiza dejstev in dokazov voditi k temu, da bi ugodilo številnim očitkom.

Pritožnik Splošnemu sodišču očita, da je podalo preširoko in očitno napačno razlago listine, saj je zanikalo obstoj posredne identifikacije pritožnika v postopku, ki pa zadostuje za to, da se informacija šteje za osebni podatek, ki zahteva zaščito.

Pritožnik Splošnemu sodišču očita tudi očitno napačne ugotovitve, ki jih je izpeljalo iz dejstev glede njegovega zdravja in zdravstvene občutljivosti v okviru, v katerem so mu izvršna direktorica in pristojni iz pravne službe na zaslišanju, preden je bila sprejeta odločba o prenehanju njegove pogodbe, zastavili neustrezna vprašanja in zahtevali odgovore o njegovih zdravstvenih podatkih, čeprav zaupnih, kljub temu, da te osebe niso zdravniki in to ob neupoštevanju vsakršne zakonske podlage glede medicinskih vidikov in/ali vidikov, ki se nanašajo na spoštovanje njegovih osebnih podatkov.